Prizadevanja za enoten nastop v tujini
Ugotovitev, da je slovensko gospodarstvo razdrobljeno ni od včeraj. Nove rešitve, ki jih prinaša zakon o združenem delu in prizadevanja, da bi že tako ne preveč veliko gospodarstvo pove-zali — le na tak način bo namreč lahko uspešno poslovalo — so že obrodila uspehe. Oblikovale so se velike delovne organizacije, ki lahko uspešno nastopajo na tujih tržiščih in pokrivajo za-hteve domačega trga.
številne prednosti, ki jih ima tako povezovanje so na dlani, klub temu, da je bilo marsikje in da je ponekod še treba pre-magati ozko, vrtičkarsko misel-nost.
se posebno boleča in občut-ljiva točka pa je bilo naše zu-nanjetrgovinsko poslovanje in nastopanje v tujini. Razdroblje-nost našega gospodarstva do-ma se je zrcalila v nastopu na-šega gospodarstva y tujini in nam povzročila številne pregla-vice. često se je dogajalo, da so si naša podjetja, ki so bila do-ma zelo složna v zahtevkih po raznih olajšavah in zahtevkih po zvišanju cen, v tujini kon-kurirala in druga drugi zbijala ceno. Zaradi nepovezanosti in v katerem je bil morda tudi ka-nec nevoščljivosti, je vsakdo nastopal samostojno, po mož-nosti čim dlje od drugega pod-jetja. In ker majhno podjetje ali delovna organizacija lahko izvrši le majhna naročila, smo taka naročila tudi dobivali, te-mu primeren pa je bil tudi fi-nančni uspeh.
Pri večjih naročilih se je bilo včasih težje dogovoriti z dcana-čimi partnerji kot pa s tujci.
S povezovanjem delovnih organizacij — same oblike pove-zovanja so lahko zelo različne — smo dobili vsaj trdno osno-vo za enotnejši nastop v tujini, vendar pa je bila zaradi različ-nih pogojev poslovanja v tujini in v vsaki državi posebej to še vedno zelo težka naloga. Ne moremo namreč pričakovati, da bomo  samo  s  sklepom, o
enotnem nastopu v tujini,   to tudi dejansko uresničili.
Gospodarska zbornica Slove-nije je prevzela obveznost, da pripravi temelje, na podlagi ka-terih bi se gospodarstvo lahko sporazumevalo o enotnem in usklajenem nastopu v tujini in pa, da skupaj z gospodarstvom pripravi osnove za samouprav-I ne sporazume, ki bi urejevali odgovornost in pravice podpis-nic, kakor tudi mehanizem usklajevanja in informiranja o problemih na tujih tržiščih. Prav tako naj bi ti samoupravni sporazumi urejevali tudi vpra-šanje rizika pri raziskavi tržiš-ča oziroma pri sklepanju novih poslov.
Osnovna izhodišča in prvi osnutki so bili izdelani že leta 1975. nato pa dopoljnjevani še vso prvo polovico letošnjega leta. Doslej so delovne organi-zacije že podpisale štiri samo-upravne sporazume o načinu in pogojih usklajenega nastopanja v deželah v razvoju in pet lakih sporazumov za usklajevanje nastopa našega gospodarstva v socialističnih državah ter samo-upravni sporazum o načinu in pogojih usklajenega nastopanja pri izvajanju investicijskih del v tujini. Predvideno je, da bodo Kljub temu pa lahko zainteresirane delovne organi-zacije podpisale podobne samo-upravne sporazume za vse soci-alistične države še do konca le-tošnjega leta, prav tako pa naj bi naš nastop uskladili tudi v večini dežel v razvoju, bodisi za svako deželo posebej, tam kjer
so pogoji nastopa podobni pa za skupino teh dežel skupaj. pričakujemo, da bo tudi to vprašanje v kratkem rešeno in da bo naše gospodarstvo konč-no začelo enotnejše nastopati na celem svetu. Nedvomno bo skupen in usklajen pristop pri-nesel slovenskemu gospodars-stvu številne koristi, posebej pa še gospodarstvu naše občine, saj je znano, da je prav v obči-ni Ljubljana Center največ zu-nanjetrgovinskih delovnih orga-nizacij.
B. P.