Poglejte ha ItevilEe poleg naslova za danf ko Vaša naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisf slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHelaea 3-1242 ReMtcnrf m Second CUm Mailer September 25tb. 194» »t the Port Office New York. N. ¥., under Act of ConflreM of March Srd, 18M. TEC KOT VA DAR DOBIT AT* C "GLAS NARODA" .[ PO POfn MAKAVMOS| H* t SVOJ DOM (UtscmM NM | >i mUJ 1» pranlkov). , l( :: Ctojte, Vm im^ W I No. 22 — Štev. 22 NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 2, 1942 —PONEDELJEK, 2. FEBRUARJA, 1942 Volume L. — Letnik L. MORNARIŠKI NAPAD NA JAP. POSTOJANKE Hitler se zopet repenci Hitler obdolžil Churchilla in Roosevelta, »ta kriva pričetka vojne. da I v i kar Vest iz Ankare poroča, da je položaj gen. Miha jlovi ca nevaren, toda ne brezupen. AMERIŠKA MORNARICA NAPADLA JAPONSKE OTOŠKE POSTOJANKE. —NAJMOČNEJŠA OD KATERIH JE WOT JE. — 11 AMERIŠKIH LETAL SE NI. VRNIL O Mornariški department na-> v " " " znanja, da so ameriške bojne■ *1 ______•__• _ • • • ladjo napadle močne japonske .LttillKCHI DimUMJKUie millllClje postojanke na Marsa&skili oto- * kili, ki jih je Japonska po pr-1 vi svetovni vojni dofbila od Lige uardov kot mandat, in na aiigkvških Gilibertovih otokili, ki so jih Japonci zasedli. Bojnim ladjam so v mnogi meri pomagali aeroplani. Potopljenih je bilo mnogo japonskih pomožnih ladij in mnogo aero planov na tleh in v zraku in povzročena je bila velika šk&da na japonskih letališčih iii vojaških napravah. Ameriško bojne ladje pa niso našle noben«; večje japonske bojne ladje, "Dve naši lad^.'' pravi pošto bili nekoliko y>oškodovani. 11 .tmer " kili aeropla-nov se ni, vrnilo z i.apada. Naše osebne izgube še niso znane, toda so Tiajbrže zelo neznatne." Amerikanei ho napadli Ja-pon< . popolnoma: -lepričakova-lio ter so obstrel'jovaii in bombardirali japonske postojanke na Jalnilu, Wot je, Kwajalei-nu, Roi in Tarao v skupini Maršalskih otokov ki se nahajajo kakih liOOO milj jugoza-padno od Pearl Harlborja. Napaden je 1>il tudi angleški otok IMakin v skupini (jifbertovih otokov, ki so ga Japonci za seli že v pričet ku vojne. To poročilo jo uradni Washington sprejel iz velikim zadovoljstvom, ka'jti mnogokrat je "bilo slišati vprašanje: *4Kaj pa dela naša mornarica?" Ameriškim tbojnim ladjam na Pacifiku poveljuje admiral Chester W. Nimitz. Ladje sicer niso zadele na nobeno veliko japonsko ladjo, navzlic to Po sedmih mesecih neprestanih 'bojev je pričelo armadi generala Draže Mihajloviča primanjkovati mainieije in živeža mi sedaj nujno potrebuje pomoči od svojih zaveznikov. Poročila, ki prihajajo v Ankaro, naznanjajo, da, je položaj generala Mihajloviča nevaren, vendar nobrezupen. General Miftiajlovič najbolj potre-buje naboje za svoje topove, protij^anske topove, mine in ži- YgŽ. _____-i •-—_— Nemei so v svoji kazenski kampanji v septembru, no- vemJbrn in decenlbru od[>eljali vso živino, kmetje pa so poles tega prod svojim umikom uničili vse zaloge žita. Poročilo, ki je prišlo v Ankaro, pravi, da za generala M »ha jlovi ca postaja položaj -z vsakim dnem bolj nevaren in da potrebuje pomoči takoj. / General Mihajlovič ima v svojih rokah mor no u-trjene postojanke in če jiji hoče obdržati, mora doibiti pomoč. In zavezniki mu morajo to pomoč na kak način tudi dati, a ko ho-čejo na Balkanu kdaj napraviti fronto. Tooug-( "Vsi pomagamo nekoliko las MacArthur. Zgodaj zjutraj dvigniti oblake nesreče in boje pričel tikati brzojav v Beli jazni, k je legla na marsikate-Idši in po njem' so prišle nil- ^ rega našega državljana. In zasleduje MaeArtlifjrjeve besede: vedajoč, se lega, sem prepričan, "Danes, 30. januarja, Vaš j da smo si nabrali mot" i, dji bo-rojstni dan. Z dimom okajeni jiw> prenesli težke preiskušnje Bitka za Singapur Angleži so včeraj s svojimi težkimi topovi ipričeli streljati na japonske 7>ostoja3ike v Jo-Itore provinci na Alalaji eoz Johorski eno miljo široki preliv. Goverucr ha otoku S i ngapnr sir Shenton Tliomas je pozvi vse prebivalce otoka, tla pomagajo armadi v boju proti Japoncem. Kralj Jurij je probi- (kom, ki so ;4bolelf za otroško i Pri vsem velikem delu pa si ---- c«--------------paralizo. In v ta namen se pri- 'je predsednik vzel nekoliko ča- rejajo po vseh ameriških me- da je imel majhen prigrizek prihodnjih dni, dokler ni dosežen mir z zmago. "Življenje nas vseh je sedaj posvečeno delu in !>oiibi in smo tudi pripravljeni, če treba, liga jžo bodočnost —«a sako leto je predsednikov 1 ono bodočnost, ki je bodo de-dan posrečen nabira- \ležni mali otroci naše ljubljene inju prispevkov v ponK>č otro- j dežele." možje, pokriti zlznamenji bitke, vstajajo iz lisičjHi jam in od baterij na CoiTegidorju ter j»til>ožno molijo, da bi Bog neizmerno i)lagoslf|yil predjed ni petek je bila 9. obletnica, je Adolf Hitler prevzel vodstvo vlado v Nemčiji. V Sportpalastu v Berlinu je uka zal, tla ae zberejo vodilni naci-ji, da slišijo njegov govor. Navzočih je bilo do 20/MX) poslušalcev. Takoj v početku svojegu govora je "Tekel, da je bilo v ameriške vode 7>oslanih mnogo podmornic, tla s tem Združenim državam pokaže, kako važno orožje so podmornice. Prvič je tudi priznal, tla so nemške armade v ltnsiji v de-Ifen/ivi, tote osebe povzočilc. Ena stvar je gotova, namreč, da je bil Churchill leta 1914 največji vojni hujskač, Roosevelt pa je bil Wilsonova desna roka in Oba sta bila na isti stra-vojni. In niktlo ne more Posvetovanje poveljnikov j Angleški in ameriški vojaški mu pa pravi poročilo, da so i- }>oveIjiiiki so se sestali s pred- sednikom Rooseveltom v Beli hiši in so razpravljali o sedanjem vojnem položaju na za-padnem Pacifiku ter so razmo-trivali o tem, kak nov velik vdarec bi bilo mogoče zadati Japoncem^ KUPITE DEFENSE SAVINGS BONDS Id STAMPS meli Japonci težke izgube tako vsled streljanja bojnih ladij, kakor tudi od bombardiranja iz zraka. Potopljenih ni bilo samo več majhnih pomočnih la dij, temveč jih je bilo tudi mnogo poškodovanih in marsikatera ladja je nasedla na pesek. Glede teh otokov je že ^mno-gokrat razpravljal ameriški Jkongres, kajti ravno od teh o-tokov je bilo v slučaju kake vojne, mogoče pričakovati največjo nevarnost. Japonci pa so vedno stroko molčali, kaj de-' so bila poglobljena pristani-lajo na teh otokih. Znano pa šča in so 'bile razstreljene ko-je bilo, da Japonci otoke utr- ralne čeri, da so tudi večje la-jujejo in sicer proti Ameriki.1 d je mogle v pristanišče. In Ker so Japonci utrjevali Guam je bil tudi prvi otok, na Maršalske otoke, so tudi Zdru,- (katerega so vdarili Japonci in žene države utrdile Guam, ne-'ga tudi osvojili, koliko vstran od Filipinov, in j Najmočnejša japonska mor-druge svojo otoke. Vendar pa nariška postojanka je na otoku je kongres pri tem postopal fAVotje. In Amerikan<> so jo zelo previdno, boječ se, da bi raabili. Wotje se naihaja okoli Japonska označila to rrtrjeva-' 950 mitj južno od ameriškega nje za sovražen čin. Vsled tega ' otoka TVake in so ga tudi naje kongres samo odobril "iz- padli in zasedli s te svoje po-boljšanja" na Ouamu in sicer stojanke. valcein Singapur a poslal po-seibne pozdrave in jih je ]x>-zval, da se trdno drže proti Japoncem. Xa holandskem \~zhoilno -indijskim otočju so japonski l^ombniki napadli neko pristanišče na Timor otoku. V Pon-tianaku na ziipadni strani Bornea, 475 milj severovzhodno od Batavije, irlavneara meat-a IIo-landske Vzhodne Indije, se Ho-land«-i še vedno bore z Japonci, rt a si Japonci zatrjujejo, da so Porrtianak že zavzeli. Ravno tako so v teku vroči boji na Amfbaina otoku, med Cele-be-som in Novo Guinejo. Avstralski 'boiubniki so bom-lm rdi rail jsiponsrko 'bi odo v je v pristanišču Kabaul na otoku Xew Britain. V Burmi so Angleži postavili novo bojno črto na zapadnem bregu reke Sahvenee. V bližini je zibrana močna kitajska armada, ki je pripravljena napasti Jajponoe, toda do sedaj še ni.bila poslana v .boj. V Libiji so se Angleži zopet umaknili do Maraue, 80 milj severovzhodno od Bengaeija. V soboto se je pričelo obleganje 24 mflj dolgega in 14 milj širokega Singapur otoka, na čegar južnem koncu leži trdnjava Singapur, za. katero so Antateži izdali $400,000,000 da so jo utrdili. V noči od petka na soboto se je angleška armada umaknila iz Malaje čez eno mi'ljo široki preliv in Japonci j h ni-ao pri umikanju preveč nadlegovali. Japonci so pred dvema mesecema pričeli iz Thailanda prodir^i po Malajskem polotoku in so v tem ča^u na 350 milj dolgi poti dospeli do preliva, ki loči provinco Jahore od_Singapura. Poveljnik angleške armade general A. E. Percdval je sporočil, da se je dva meseca boril proti Japoncem in jim je stih velik pl«?si, čijih <*isti dobiček irre.v sklad za otroke in vse one, ki so iiboleli za otroško paralizo. Tudi predsednik Roosevelt je ■zbolel za to 'boleznijo leta 1921, ko je /bil star let. Iz mnogih krajev ju-žno-ameriškili republik so prišla poročila, da so priredili plese in druge zabave v isti namen. _ Oh 11.15 zvečer je predsednik govoril po radio ter rekol, da tukaj v Ameriki sredi vojne mislimo na (bolue otroke in nabiramo sklad njim v pomoč. Tekom svojega sovora je predsednik naznanil, da J>o letos- po vseh državah ta sklad v pi-vi vrsti porabljen za zdravljenje otrok, čijih očetje se bgre il>o-diei na suhem, na morju a Ti v s štiriletnim Gerrv K in go in iz Xew Yorka. ki je bolan na o-t ros k i paralizi. Mali Ivinih je bil oblečen v mornariško obleko in je prinesel s scibo j kot dar preds-ednrku, . , , . . ,, , . .v ,, postala vladarica sveta.' majhen aeroplan ter je prtsel j 1 T3 , , . *, . 1 . . T* n Hitlprwmi 7fltri obedmeo, kjer je pretlsednik tedaj, ravno tako kot sedaj, popolnoma nedolžni, kar se tiče pričetka vojne." Nato je Hitler našteval angleške liiuavske zločine proti Evropi zadnjih 300 let. Nato je razlagal, kako se je v teku stoletij, ko je bila Nemčija zapletena v vers'ke boje in vsled tega oslabljena, Anglija polar nastopila nova doba miru, e-nakosti in. pravice. Mali mož tega lažnjivca vseli lažnjivcev je danes predsednik Zdmženili držav. On je bil njegova desna roka." Wilson ni držal svojih obljub in po vojni je bila Nemčija oropana svojih kolonij, izgubila je trgovsko mornarico in Nemčija je bila vržena v naj-obupnejši položaj. . . In v času, ko je pljunil vsak v Obrajz onemu, ki je le izgovoril besedo Nemčija in ko se je vsakdo sramoval bit; Nemce, tedaj tovariši, sem stopil v politično življenje s trdnim sklepom, da reorganizirati i to Nemčijo in jo pokličem k vstajenju." In Hitler -se je iboril, toda v svoji boilbi je pogosto doživel poraz, ki pa ni zlomil njegovega duha. Boril se je dalje, da je slednjič prišel v sedlo, iz katerega ga sedaj niktlo ne more vreči. In ker je bila sedanja vojna vsiljena, — tako pravi Hitler,—jo "bo Hitler sani vodil do konoa in vso njeno težo in odgovornst za njo vzame na sebe. Nato pa je nadaljeval: "Vem edino-le to: naj pride sovražnik od koderkoli, potol-kli ga bomo kot smo ga še veno potokirrao 1 fH2 tx) zopet leto velikih zmag. Imamo najmočnejšo armado na svetu in najmočnejšo zračno silo na .•svetu. Naše sovražnike bomo premagali z našim orožjem. Naš dan 1x> zopet prišel. ilIn to bo naša molitev: O, Bog, daj nam moč, da dosežemo svobodo za naš narod, za naše otroke in naše vnuke in no v sam sedel pri mizi. "Srečen rojstni dan. gospod predsednik, ''jo rokel Crerrv. "Hello, mali admiral,'' je odvrnil predsednik. Gerrv King je 13. januarja obhajal srvoj 4. rojstni dan in je ob tej pri'liki od svojilv malih tovarišev nabral nekaj denarja in ga poslal predsedniku. Predsednikova soproga je nato malega Kinga za predsednikov rojstni dan no^abila v Belo hišo. Quisling bo vladal Norveški Kot pravi poročilo iz Borna v iSvici, bo norveški ratlajaleč anajor Vidkun Quisling 30. januarja postavljen na čelo norveške vlade. Japonska nevarnost na zapacfcu Po celi pacifiški obali prebivalstvo zahteva, da vlada po-fT-krtbi, da bodo Japonci, k so naseljeni blizu obrežja, prepeljani kam v notranjost dežele. Mestne oblasti v Los Angelčku so naprosile vlado, da iz mesta in okolice pošlje kam v notranje kraje 13,391 Japoncev. Vrtove za aelenjavo v bližini mornariške 'postojanke v Long Beacbu večinoma Obdelujejo Japonci. American Lesnon of Califor- nia zahteva, da je za časa voj^-ne interniranih 93,000 Japoncev, ki so naseljeni v Californi-ji. Ščala rajnih dežel in slednji« j samo za nemški narod, temveč za vse evropske narode, kajti to je vseevropska vo.iaa in zato za vse človeštvo." P o Hitlerjevem zatrdilu Nemčija leta 1918 ni bila poražena na 'bojnem polju, tercvee se je zrušila vsled zločinske revolucije, ki so jo zasnovali kapitalisti židje in marsksisti. Tedaj je Nemčja doživela naj-hujlši politični in gospodarski polom, ki ga je sploh doživela kaka dežela. "Tedaj pa je prišel mož," je nadaljeval Hitler, "ki je pripadel nemškemu narodu naj večjo (škodo: Wood row Wilson, ki je mirno lagal, da 'bo Nemčija, samo če položi orožje, dobila mir po "sporazumu", da ne bo Izgubila svojih kolonij in da bo Nemčija sprejeta v Ligo narodov kot močna članica. Obljubil je, da bo tajna diplomacija odpravljena in da bo Smrt rojakinje Včeraj je v bolnišnici v Rockville Center umrla splošno znana rojakinja Mrs. Fant LapajnaT iz Hempstead, L. I., N. Y. Doma je bila iz Bohinjske Bistrice na Gorenjskem. Bila je zavedna Slovenka, vedno veselo razpoložena, rada .je zapela kako narodno posedi in bila zelo gostoljubna. Zapušča moža Jožeta in hčerko Olgo. Naj ji bo lahka ameriška zemlja'; njenim zaostalun pa naše iskreno sožalje! Pogrdb bo v sredo dopoldne iz liiše 60 Remseii St., Hempstead, L. I. BODOČI AMERIŠKI VOJAŠKI LETALCI ves- čas skušal prizadeti kar največ izgufb. Slednjič pa pra-i: "Danes pa smo oblegani v naši otoški trdnjavi.' Slika nam predstavlja nekaj mladih Amerikancev, ki so se pr ostovojno priglasili v letalsko službo na Governors Islandu v New Yorku. V ozadju je videti nekaj ut«. ;kih nebotičnikov. » M L A S . X A B O D A" — Htm J«k Mprwiay, February 2, 1942 J It o g viiii it "GLAS NARODA" fTOICfc «MH| KOPLB) - by Wwfc PuMJahlag C-wpeey, (A Oorpondaa). *ra«k Bmkmw. Prudent; J. Lopah«, Sec. — PUo» of traelneat of tU« MTporatioa ud »ddri— of iboT« officer«: 210 WB8T 18th STBJBT, . .NEW TORI, N. X. 49th Year "Wm Naroda" la laaaad every day except Saturday«, Boadayv aad Holiday*. Sobeerlptloi Tearlj M-—. Advertisement on Ba eel o leto veljn Uat aa Ameriko In Kanado : aa pol Wa aa tetrt leta $1.80. ^ Za New York aa celo lato t7^>; aa pol lata WW. Ea Inozemstvo aa oelo lato «7.— ; aa pol lata «8JI0. -«laa Naroda" labaja vaakl dan lsvsemlt sobot. nedelj la praanlko*. "SLAB NAtODA." «1« WEST ltth fcelephen«: CBalaaa I—IMS NEW YOU, E X. Poročilo narodu KAKO SE JE RAZVIJALA BITKA ZA MOSKVO Sredi novembra so za na pad na Moskvo Nemci vrglj v 'boj divizij, med njimi 13 tangih divizij s 3000 taniki. (»d teli okiopnih divizij jih je bilo 7 na severni strani, tri v sredina, tri pa na južni fronti .Moskve. Toda že po petih dnevih silovitih napadov je brl general Hrigorij K. Žnkov prepričan, da' nemška ofenziva ne bo uspela in že je vide1! pred soilxvj v obrisu velike ruske proti-ol enzive v rneswai decen>bru. Xa drugi strani pa je iz listin, ki jli je ruski generalni štab odvzel nemškim vojnimi ujetnike m, razvidno, ila so Nemci sredi novembra zelo podcenjevali rusko vojaško silo. Tedaj so nemške radio postaje in časopisi predstavljali: položaj na ruski fronti naslednje: "V bojih z*vpadno oeljal brezplačni pouk o tem, kako je mogiočo dobiti državljanski papir. Ta pouk (bo v Sloven sijem na- zastal, so se prodncirala za lejral otok zapurtfti in ni m in delodajalci so obljubili, da ne bo sporov v potrebnih industrijah. Vse pritoflbe hitro rešuje "War Labor Board Prodrc&cijedci program je va se .potegmfl že pet milijonov de lavcev; tekam »estih mesecev jih bo treba dodatnih pet milijonov. Obstoječa indt*trijal-na vojaka s« mora potnojiti do konca leta in- po®e®toriti kontoem leta 1944. Vizpored iz-veŽbanja nikdar tako velikega obsega bo preskrboval z večino potrebnih delavcev obeh spo lov. Ze akoraj 2,500,000 de-lavicev je dobilo poduk o rokovanju strojev, ki proizvajajo blatgo za vojno. Nikaka ženska, ki je zmožna za vojno delo, ne ostane br:z^nje«ra. Ceni se da je že 500,000 žensk in deklet lani najmanj 300,000 norveških kron Škode. Pravda se Vv najbrž (preeej zavlekla, kalkor «e zavleče navadno, kadar toži *kdo državo. . JERRY K0PRIVŠEK ta njeg«v Terezinka Polka Na planinca*—vaMek Str. M 575 In DUQUESNE UNTVKBSTTY -TAMBURICA — Uv. M 571 Za tea. cenik In cene ploSč ae obrnite na: JOHN MAKCSICH Inc. MS West 42t>d Street, New York ako kočo na Hairi-unov rojstni rodnem domiJ> 424 ^ st*» dan poŠta ni dostavila niti br-lWa^an' zojavk niti rož, ki so jih po-1 gasiti za pouk se je trefca si al i čestilei slavnemu piBate-v federal Bnilding soba 27, od 1 jo. 'Knut Hjamlsun je nekoč odgovoril na več. vprašanj, ki mu jih je zadavil neki radovedne?.. To je v Kairismumm življenju nekai posebnega, kajti si-cear nikoli ne odgovarja na VTpfra»šanja. Njegovi odgovori so avtentični.. • Kakfeno je vaše geslo "'Zadostuje mi izrek sv. Avguština. Hiti počasi!" •Katero je vaše najljubše o-pravilo? ' ' V1, -fKratikočasim se najraje s Patiencenf " Katero knjigo imate najraje rrvzen svojih f ^Knjig sploh nimam rad; u-gaialo mi je samo opisovanje pobega tz Sibirije nekeea H!ač-ka." tKiatoro ime vam je najbolj višečt 1 •"^lovelSko rme-? Zelo lepo je iarie Lev. Tndi Aleksandra je lepo ime." (Katero zgodovinske osebnosti vam imponirajo?? "^fied znanimi malo, najbolj pa zaničujem nekatere politike iz svetovne vojne in iz povojnih časov'*. •Katera lastnost je vam pri mofflcih najbolj simpatična? 9 dopoldne do 4 popoldne. Pouk pa bo vsak torek in četrtek od 6.30 do 9 zvečer. 4 Mesto New York šteje policijsko silo 17,926 mož; izmed teh jih je 13,066 v starosti od 21 do 44 let ter podvrženi ob-Ivezrii vojaški sJužlbi. Od teh pa jih je 556 samskih in jim ni trdba za nikogar skrbeti. V Washingtonu razmižlja posebni otfix>r kabineta o novi, 2200 milj dolgi cesti, ki bi ve-Eala zapadno olblal Zdraženili drža,v z Alasko. Vojni tajnik je prejšnji teden poročal, da se o temu načrtu rešno raz-modriva. Delegat h Alaske A. J. Dimond je ie vložil predlog za cesto, ki bi veljala okoli $25,000,000. Ta cesta je nujno potrebna in se že več let govori o njej. Tudi v Kanadi so že razpravljali o tem, in kot se.kaže bodo zdaj nefepj ukrenili. 4 Dne 28. februarja se vrši v državi New Yorku izkušnja za pomočnike v bolnišnicah (hospital attendants). Služba je odprta Newyorčan<*m, ki so "Pošteno**." 'A pri žeiisfeaji! Poštenost^ Kaj naijraje jeste in pijete? ' '.Nisem niti pijan6c niti ela-dotkusec. Jam in pfjem. kar mi dajo." ... Kaj je po vašem mnenju na j-hujše? Kpimreti. Če bi šlo, bi tega najraje ne storil. KUHARSKA KNJIGA; ■ Recipes §f Ali Nations (V angleškem Jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo preko 16 let starosti. Plača je od $54 do $66 mesečno in poleg tega je če dana oskrba. V raznih (bolnišnicah v 'New Yorku potrebujejo okoli 1000 pomočnikov. Pole za vložitev prošnje se lahko dobijo od N. Y. State Civil Service Commission, Room 576, 80 Center St., New York City ali,od istega urada v Albany. Prosti je morajo biti vložene' najkasneje do 14. februarja. * Ko so pristojne oblasti objavile razne nasvete in odred-Ibe, ki jih je trdba vpoštevati v slučaju zračnega napada, jc i |r tbilo rečeno, da vsak hišni sta-ffiovalec naj si poskribi dovolj 'vode, ki bi ibila uporabna v slu- M M V ^Knjiga je trdo vezana in ima 8Ž! strani"^ ! I' | Recepti bo napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so ! f)t tudi v jexiku naroda, ki mu je kaka j«d posebno v navadil »i i Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se*anima)o sai kuhanje in se hočejo v njem Čimbolj isveibati im'. i,i ixpopolnitt m 11) čaj požara. Sedaj je rečeno, da '! h Ako bi vsak napolnil kopalno " 'bajno in druge posode ® vodo v tistem »času, bi bU pritisk v vodnih ceveh talko majhen, da ne thi bilo ognjegascem mogoče gasiti požarov. Zaltorej, ako pride do zračnega napada, poskrbite si samo z ^ekaij posod vode za pitje in Ža sprotno uporabo. KNJIGARNI SLOVENIO PUBLISHING CO. 216 Wept 18th Street / n&tbik, N. Y. Ameriki preti nerarnut. Vmk driav. Uaa Je ariin, ds po m Defense Savin«« Bends In I •O L A S N A B Q P A" — Now Isrt Monday, February 2, 1942 TI*A M O T LJI FOR VICT Oft Y NLXtBCEL PREVOST BE R A Č Kratko dogodbk^o vo-m 'n je laJco lepa, da sem jo sklenil za pisati. Nič posebnem ni v njo j dopadla se je pa vsem. posebno zategadelj, ker nr-m jo je povedala lepa žeraka. 2ve?er »mio sedeli v razkošnem salonu pii še bolj razkošni večerji. Pogovarjali smo se o navadnih tstvareh, za kato? o se drugi ljudje skoraj ne zr^enijo. ki imajo vrednost za onesra. ka-tvri jih doživi. Vsi :ren. Ramo neka mlada ženska ni rekla ničesar. Vse |e p03luša- la, poslušala napeto in z veli-.m, ki ga sreieam na cesti, ven Mm zanimanjem, in preti kon-(dar ne morem darovati — Če cu «e je zamoglo opaziti v nje- bi imela milijone, bi mi aman j-nem krasnem obritzn začudenje rkalo.. Bora pa dragemu dala, in mmir. |saj so pravzaprav vsi enaki in **Kaj pa vi, mndam, ali ni- vsi potrebni podpore, mate ničesar na srcu? Kiti naj- Trnko je govoril ir^oj razum srce p- bilo pa drugačnega mnenja. Tako me je teiftlo, da se milila najmanj desetkrat qbrnitii in popraviti krivieo . IKo fiva dospeli do Hue Lafit-" >f o j Bog, jaz vendar ne «io I le, me je moja mala Suzana rem reči. da štejem številke ko- .prijela za krilo in za&aprtala: čijažev, ali da pogledam, pred-1 "Mama". Suzana .}e nenadoma utihnila in celo pot ni spregovorila nobene besede. Tudi meni je bilo nekako čudno pri sron. Se ko sva prišli na Place de la Concorde, eva molčali. V srcu se mi je pojavil nemir, pojavil se je strah, slutnja, da'sem napravila veliko krivico, ker nisem dala revetžu ničesar. Po navadi sem sama s seboj na čii=-, tem in 1 ali ko vsdk &voj korak zagovarjam pred sv6jo vestjo, v tem slučaju je bilo pa drugače. — Sicer pa sem poskušala prepričati L--aimo sebe — sicer pa se nisem pregrešila proti dobrodrršncstL Vsakemu bera- mnnjSe stvarif*' Smeje se je priklonila in začela je pripovedovati z zvon- kim glaskom: Vprašala sem neko staro ženico, če ga je videla. I&fola mri je, da ga je videla, in pristavila, da ni navaden berač, da ni podoben onim, ki posedajo dan za dnem na mostu. Nosva vedeli, kaj bi počeli. Ro sva hoteli stopiti v voz, je Suzana narahlo vzkliknila in pokazala za defeelo drevo. Tam je sedel na zemlji in držal klobuk na kolenih. SuKana m ama je po pnstih pržbližala in mu pustila zlatnik v klobuk. Nekaj časa naju je gledal kakor v sanjah, potem bo mu pa solze zalile oči. Sklonil se je in hotel poli/ubiti vcib Suzaninega krila. . fY vozu sva se objeli in zajokali. Zdelo se je nama. ka* kor da sva ušli veliki nevar-no^i. ^Jlada dama je utihnila. Mi ZNAK ZMAGE smo je tiho in z velikim zoni- n j enega pripovedovanja vdiho- manjwn poslušali. Zdelo se;vali svež zrak, kakor da bi pili nam je, kakor da bi ves bistro studenčiiico. Tfft in Istra v srednjem reku no ležem k počitku, Če je v*o v redu v moji garderobi. Kljub temu se mi j^ pred par dntfvi nekaj pripetilo, česar ne born, če je tudi mtalervkostno. pohabila do smrti, feprevidela sejn. da je v človeku neka sila, neka moč. ki ga sili da nekaj napravi. da mora n*kaj napraviti, pa tudi, če bi se podrl svft. Bobro -t- pred -aiestimi , ali sedmimi dnevi «e> je to »godilo — s svojo h?ei>ko Suzano, ki je stara kakih osem let, sem šla na rapivhod. Ker je bilo prelepo vreme, nisva najeli kočije. Veselo sva se pogovarjali in farni nisva vedeli, kdaj sva dospeli do Ront Poinfa. Tam je sedel na klopi berač, mlad hole-hav človek, m prosil vbogajmr-. V levi roki sem držala solnčnik v de«ni pa krilo. Rada priznam- da se mi ni ljubilo, seci v denarnico in podariti revežu par eentrmov. "Kaj je dušica?" Pogledala me je s svojimi velikimi modrimi očmi in rekla: "Mama, zakaj nisi dala berač« eentimaf* 'Torej je tudi ona ravno isto mislila kakor jaz. Tudi ona je bila nemima in preplašena, toda bila je bolj odkritosrčna, kakor jaz, . Jollet, Jennie Bambicb • La Salle, J. Spellcb Haacontan. Frank Aogoatla * North Chicago ka CMveiattd, Anton Bobek, linger, Jacob Seantk, Jok« Hlapn|k Gtrard, Anton Nagode . Loral«, Looig Balant, John KoaJb lotnutMo, -An OREGON: Oregon City, J. U1KTLAND: Kltadtter, Wr. MICHIGAN: Detroit, L. MINNESOTA: Cblebolm. 7. Lnkanlcb Ely. Joe. J. Peebat ■▼eleth, Lovla .. Gilbert, Lonla Vc Bibb lot. John Povfle MONTANA: Boundop, M. II. Panlaa Waaboe. L. Otasga NEBRASKA: Omaha, p. Broderlck imw TOBK: Brooklyn, Antbeoy See* .FJrtlo FaUe. OHTO: * eBNNSILVANla: Seeaemer, John Jevnlkar Conemaugb, S. Breietec Coverdale In okolica, Jos. raternel Export, Lonla SupantK > ^ EarreC, Jerry Okorn Foreat City, m Wr. Greeoebttrg, efaak Novak Homer City. Fr. Ferenebak Imperial, Vence Paleieb Johnetown, Atkyn, Ant. Tai Laaerne, Frank Betook • Midway, Jond Sag Plttebargh la okoUea, PMtlp Pregnr Steeltua, A. Been * -»- - i Turtle creek. Fr. BeUtnr Weat NSwtda, Josepb Imi WISCONSIN, i - - Milwaukee, Weet Allla, ft. WTOMIKO: Bock Springs, ▼eak saatepofk ftAa patrglle xa are » katere Js prtliL InataynttM tepla stoletja, ko je v^a Istra predla pod Avstrijo. Ostala Istra je pa delila i»o-do s so£>edno Kranjsko. Trskaj kakor tam so bili v tisti dobi mejni grofi iz iodav Weriimur Orlamuiade, Kperst^Lni, Span-heimi. Isioa leta 1070 je predla ta oblast na akvilejske patriarhe, a obstala je komaj po imenu in bila večkrat prekinjeni!. • Že v 12. stoktja je ločiti v Istri dvoje upravnih okrožij. "Istrsko marito*' ki je obstala obsežna mesta S pretežno italijanskim žlvljem in "grofijo I-tro" to je notranji del dežele, naseljen z izključno slo- seljeno z vojaki, obrtniki, trgovca in rokodelci. Mesto je močno utrjeno in leži ob neki reki, ki je vtzIlc kratkemu trku dovolj velika da preskrbuje me sto z vodo. Šti^an lezi oto koncu "Beneškega zaliva'r in na meji beneškega ozemlja. Mestu Akvileji slnži za pristanišče i n tamfkaj se zbirajo kupčij&ke lildje. pripravljene za odhod. Zadnje pomorsko me*to, ki .^pa- šo se priselili v mesto, in »d pridobili me@5awke pravice. Ne&aj tefa Sloveetcev, ki «o na^ stopali kot pride in so ostala njihova imena zapisana na raznih listinah; iz 13. stoletja, m je imenovalo: E$amen?k, Sivec, njegov zet Penfefc, f?oepe» Vol-danka in Imaea, Martin Mulec, Černegor, Lopec, TrioegXDf>, Za-lokar; v 14. stoletju Stojajn, Kosee, Nedefjko, Vtioealav 'Pe- da pod patriarha, je tiovwm.'rusa s Proseka. Nede^jiea, Prepoteni se začenja Dalmacija in vec, Papež, Prosinci' in še mno-Slavonija, to. je Hrvaško. go dragih. Tz Italije je bilo v Po Edrisijevem poročilu! srednjem veku mnj prlseljen-so imela sledeča istrska mesta "frRnlkovi?ko" to je italijansko prebivalstvo. Koper, Izola, Piran, Um a c. Novi grad in Po-lee, Bovinj in Pulj sta morali cev, radi napetih razmer, posebno med Trstom in B<*netka- mi. T>o 12. stoletja je bila spodnja tržaška okolica ^koro v«a bvti takrat zelo neznatna, ker zaraščena s hrastovimi gozdi, ju niti nr o«taviti svojega gospo^-tva. Trst se je raje podvrgel Habsburžanom. A kar j jim je pri Trstu izpodkitelo, se J je posrečilo ]jn drugih istrskih Karrf Velilt! « Sp.m wa rne.iši sovražn-k na-l^jfc. v let 3. 12fif>_13.11. so /beneška rf^mbl^a . doča mesta: Novi Grad, Slo (Pri vseh zapadim-istrskih vreč, ^rotovno, Koper. Piran, mestih jti bilo v začetku sred- Izola. Pulj in Pftnjan. Tako Ujega veka ogromUno blagostanje. Povsod so stale lepe stavbe. krasne cerkve, ki jih motamo prištevati najlepšim spo- tudi Trst in ga pridružil fur- ibenes&a lanski marki. V 10. stoletju je bil Trst močno utrjeno mefcto. Imtel je obzidje, stolpe, vrata in hodnike. Oblastniki v mestu »o bili vojaški tribuni, ki so <=kri>eli za red in varnost v mestu in ?c* branili v čas« vojske pred napadi sovražnikov Kralj Lotar 13 je podelil 1. 9i>sW udobna^ tK^atih Wl"it.~Te-, kot svet-}^« bogastva si niso pridobili se je podvrcrlo mesto za mcetom Benečanom, ki so v 15. stoletju obvladali ves zapadni rob Istre od Klop r a do Pulja z La/biamni Tnet z otkolioo vred no kneževino tržaškim škofom in v njih oblasti je ostal nad 300 let_ V 11. stoletju je tržaška cerkev mnogo trpela, deloma vsled ubožnosti in nemarno&ti njfenih poglavarjev. Zato je cesar Henrik IV. leta 1G&l svoje pravice, katere je imel po tržaški škofiji, odstopil aikvilejfti cerkvi in odredil, da naj (patriarhi posvečujejo tržaške škofe, jim dele fevde, jih vladajo in branijo Mesto je takrat imelo Že več cerkva, od katerih stojijo nekatere Se dame«. . & v 13. stoletju se nahaja med tržaškimi meščani mnogo imen slovenskih prfeeljeneev, ki so d osli a Krasa, In ia dro-gih slovenskih vaši ter se* stalno naselili v mestu. -Poleg Trsta je omeniti se Ko-Piran, Rovinj, Poreč in PuU, ki so že vsi v 10. in 11. »to-tefju imeli samoupravo z župani in^ mestnimi sodniki na čelu ter bogato romansko meščanstvo. Tekom 13. stoletja so spravili (ta rmfjfa Benečani pod svojo oblast, deloma z zvijačo in obljubami, čds, da bodo varnejša pod okriljem beneškega leva deloma >s silo. Ostala menikom tistih časov, z drago-1 in Buzetom na vzhodu in se ločeno ceiikveaio opravo in drn-;^^ od avstrijske Istre, kateri sta poleg pazlnsike grofije pripadala tudi Kastav in Reka. "Istrsko marko" je vladal patriarhov namestnik, ki je stolo-val v Kopra.. "Istrsko grafi jo" pa so imeli do leta 1122 v posesti korotški Bpewstemr. za njimi grofi goriški in od leta 1374 naprej Habslraržani. -Ni bila le gospodoželjnost in politično tekmovanje med fevdalnimi grofi in akviietj^cimi patriarhi kar je delilo "marko" od "gnrfije". nego so biK še globlji vzroki. Tamkaj so bila mesta s samoupravo in italijanskim prebivalstvom, tukaj gradovi s fevdalnim gospost toliko z v in ogradi, oljčnimi nasadi, ali solinami po okolici, nego s trgovino. Tstrska mesta so posredovala med slovenskimi deželami in med Dialma-cijo, Italijo posebno Benetkami, Kaj čuda, če šo želeli Benečani ta -važna tržišča spraviti pod svojo Oblast. Kar jim > tudi deloma posrečilo že v 9. in 10. stoletju. Leta 876 je hrvaški knea Banlagoj z veliko vofjai&ko silo napadel istrska mefcta, mied njimi Milje pri Trstu in Koper. Maščevati se je hotel nad njimi zaradi sramot- vom; tam trgovina z Delmaci- ne kupčije b slovenskimi in hrvatskim i snžnji, ki je tedaj Cvetela na istrski obali ter do-nažala ogromSie dobičke brefc-vestnim istrskim prekupocm Benečanom in Grkom'. Obe me-sti-sta iskali pomoči pri beneški republiki'. Izprva ta odvisnost ni bila trajna, ker sr> se m*=srta tenftlu a^oft)odila beneškega jarma. T6da ko je v drugi polovici 13. stoletja moč aitvilej^loh patriarhov vedno bolj pešala, so Benečani stalno zasedli ve hoCnm; Kdiavloa ,,,,,,,,JI ▼ASXLXJ MI&K ta A. GROBMINQ s VatrlC; Pa fradtel ..........Jt Na« Gorski odmeri. (Lahanar), O. imek, moifal sbort______ ZA TAMHITUOS: NA GORENJSKEM JB FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pasmi u tamburie«, sloiU Mar ko Bajni.............. .71 ZA dlttt > *A Klavni: Buri pridejo. — PANTJB NA VASI. 18 •bor. CMl PreoetJ.. Narosuo pdnjMo aa: I« Glas Naroda •1« WEST Udi STREET NSWXORK.N.X. •fiLAB NARODA" — N«w fork Monday, February 2, 1 942 TITANOVMIN L 1 • S « Dvojna pomoč JANKO X. ROG KUJ. Pravilno bi bilo, da bi sprejela nadvojvodo samega s svojim vzgoji tel jeni. Ti umetniki pa niso imeli nobenega takta v .i ljub njihovi odlični družabni poziciji. In potem še ta strašni doktor, ki je bil podoben oblečeni opici. Ako je res, da je bil nekoč pevk in ljubiri.ec je ts tem pokazala slabi okus. Z izrazito vljudnostjo je navezal na pisateljem*o opazko: "Cesarska visokost jt* res poeečal že v naj nežnejši mladosti g-ledaliftKvi. V ozračju prestolov hitreje dozoreva mož, in bodoči vladar *e ni nikdar dovolj zgodaj naučil ■spoznavati življenje v vseh različnih njegovih oblikah. Tudi umetnost je življenjska oblika, in pevec naj stopa vštric kralju, kakor zahteva to neki nemški pesnik." I>oktor se je nalahno priklonil. "Schiller je bil ideali.-t, gospod grof. Kralji pa ponaj-veS o-lxkijejo s pevkami." . LTdarec je zadel. Grof ni srrtatral za združljivo s svojim tlostojanstvom, da bi nadaljeval započeti razgovor. Njegov očitajoč pogini je zadel gostiteljico. V tean pogledu je bilo točno in jasno izraženo vprašanje*: "V kakšno družbo si naju spravila"? Umetnica si je znala poauatgati. Satirika je morala za-mnšiti nista Obrnila gse je na tenorista z obsežnim glasom, ki je bil poln samoljutbja in ki se je rad postavljal v vsaki družbi. Prosila ga je da bi zapii neko pesem in je posadila Ji klavirju nekega godbenika. V tem trenotfku so zadoneli polni akordi mogočne pesmi skozi okno. Nad njimi je plaval kakor galeb s srebrnimi krili pevcev gla^. MIci Lorenz se je \>edla v naslanjač, polxig nadvojvode. Ko je pevec opeval dvorec, zvan Mjontsalvaž, v katerem se nahaja v daljni tuji z. mlji daleč od ostalega .«veta čudovito svetišče, se je pevka mignila k svojem/u plašnemu občudovalcu. "CVsaiska visokost pač nhirate radi Wagnxrja, ne morem se namreč spominjati, da bi bila čitala, da ste kdaj posetili opero" — ''Oprostite milo&tljiva, jaz ljubim vsako godbo. Wagner mi je nekoliko pretežak. V glasbi iščem bolj razvedrila in zabave, kakor pa pouka in poglobljenja. Zato dajem pridnost veseli opereti pred njeno resno sestro, opero.** 41 To je prav lepo povedano, cesarska v isokost, in me sve-<■ nice lalvkokrite muze bi moralo biti posebno hvaležne za tako odi i kovanje." — Pevka se je vtopila s tako veselim in tako presrcnlm pogledam v prinČeve bleščeč« oči, da nm je zastala sapa in da mu je šinila vroča kri v glavo. Njegov glas je zvenel hripavo. ko je pripoarjnil: "Hvaležen bi moral biti, da me je smatrala velika duhovnica, umetnosti za vrednega, da se ji klanjam." Svoji vroč , še deske ustnice je krepko pritisnil na njeno roko. ki se je oprijemala na*lanjačevega roba. Spreletelo je, paleča strast tega-poljuba je razburkala njeno lahko spremi ji vo sreč. Polna njena postava se je nalahno stresla, in ko je pevec zagotavljal, da nosi njegov oče Pa:žival krono, je šepnila nadvojvodi v uho: "Ako hočete na samem z menoj govoriti, cesarska visokost. mstanite tu, ko se drugi poslove". . Ploskanje, ki je bilo plačilo za p;vca, je preglušilo jecljajoče nadvojvodove besede: "Ako smem. Kako srečnega se čutim!" Kakor po naključju, je zdrknila njena roka z naslanjača in *e dotaknila nadvojvodove. Trepetajoč v blaženi ljubezenski razburjenosti, je občutil, kako mu je ljubeče nežno »■^sinila roko. Mici Lorenz ie vzljubila plahega mladeniča. V svoji impulzivni naravi jii niti mislila na to, da bi skrivala to nenadne nagnjenje. Njeni ljubezenski doživljai so že često vznemirjali javnost, zato ji ni bilo prav nič ležeče na tem, da bi skrivala to svojo najnovejšo strast. Kdor jo je poznal, je itak vedel, da njenega srca n: premagal sijaj krone, ki je lebdela nad glavo mladenioevo. Ona ni prodajala svoje ljubezni, ona jo je oddajala v dar. Njen migljaj je nadvojvoda *»ewda upoštevaL Ko so se posetniki kasneje poslovili, je nadvojovoda mirno obsedel in odgovarjal na poslovilne poklone gostov z milostnim kima-njem glave. Tudi grofa Wallisa je minilo potrpljenje. "Cesarska visokost, mmtija sem, da tudi mddva ne sineva zadrževati gospe gost i tel y ce." "Prosim, gospod grof. Nočem vas zadrževati.' Bodite tako prijazni in pošljite mi voz. Milo«tljiva gospa mi je dovolila, da smem še tu a-tati in ji delati družbo." Vzgojitelj je razumel položaj. S prijaznim pogledom se je obrnil k pevki. Nato je vprašal uslužno: "Za kdaj želite, cesarska visokost, voz?" "O, da. Hvala lepa, v dveh urah. gospod grof." Grof je kavalirsko poljubil gostiteljici roko in o 17. januarja je bilo v blagajni JFO slovenske sekcije $12,73o.60. l>o sedaj jc imel odbor samo $12.50 stroškov. Vse drugo delo je bi- njeno kivno sestro v Ameriki, če se bo ta spoinfaila njme grozne nesreče. Zato je ob teh teirmilh in groznih čatw Yorir nilllllllllllllllltllinilllllllHIIIIIIIIIHIIfri bilo zapisano: "V Sloveniji ni več bogatina in ne reveža, tu smo danes vsi enaki; nobeden nima nič. Tu smo danes vsi združeni — samo Slovenci smo. Samo čakamo, kdaj pride dan rešitve, če ga sploh dočakamo . . ." Tako ie v d orni o v'ni naših bratov in se^t-rr onkraj morja. 'Žalostna jim majka! Kaj jim prinese konec vojne? Kako bodo lačni, potrti in bolni odločevati kakšno formo vlade «i želijo? Ka^prvo naj bo pomoč, potem naš nasvet, kateresa bo mo lahko povedali iz izkušnje našega svobodnega amierišk:-pa življenja v Ameriki! Kri ni voda. I>aj brat, daj. pomaigaj sestra 1 £0 ZAJOKAL SI V ŽIVLJENJE. živi v tnpečih srcih z mislijo na riko pred dobrim mesecem, je Poleg; poučnih knjig, muzUcalij, iger, pesmi itd« imamo v zalogi dosti nabožnih knjig., predvsem Mojityenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (it. 355) '2Vi, X Infer — 224 strani t belem celolldu ...... Me KVIŠKU SRCE — ŽL 408) i 3% inCev — 234 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (št. 408) 2V2 x 4 i nčev — 205 atresl tstevfii St. Kriiev Pot Cena SL50 RAJSKI GLASOVI — (št. 416) x 4 inCev — 255 strani vBtevši Sv. Kriiev Pot Cena JL50 SKRBI ZA DUŠO <št- 416> 3x4% InCev — 512 strani Cena $1.75 NEBESA NAS DOM — (St. 415) 2% x 4 Vi lnCer — 384 InCev Cena 75e (Ker ae nam je posrečilo dobiti te molltvenike po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori o-znaCeal ceni. Zaloga pa ni opsebno velika, zato jlb naroČite čimprej, da Vam bomo mogli a njimi atreCI. po- Angleski molitveniki: « (ZA MLADINO) Key of Heaves fino veaano ..............M v (uoje vesano ........* .78 CATHOLIC POCKLT MANUAL v fino nanje vezano......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. K!o zajoknl si v življcoije, s tabo zajokalo jo moje e=ree. Solze bi veselja bile, orcrani- ko hi ne kalilo jih fforje! Ko zajokal :ko zastavo sv. ^|a^ka. Visled te žalitve je prišlo do vojne. T stiski so proRili Tržaea.ni pooioei avstrij skoga vojvode Leopolda. Ta je o=ebno prišel v Trst, da ga brani pred Benečani s katerimi je bil pa kmalu sklenjen mir. Benečani «o se odrekli vsem pravicam do mesta za 75,000 cekinov. Do trajne združitve Trsta z nvistrK^kimi ddželamji je prišlo leta 1382. Plemiško poslanstvo je potovalo k vojvodi Leopoldu v Gradce in mu v imenu mestnega starešinstva izročilo Trst z okolico vred v stalno nepreklicno lastnino. Vojvoda pa se je zavoteal, da hoče novo posestvo vedno varovati in braniti vseh sovražnikov. V voj-vodovenl imenu je :mel zapo-vedati mestu njegov poglavar, ki se je pa moral dišati pravilnika. Prvi tak poglavar je bil fBugon Deviraki. Pozneje -=o bili v tej službi Nikolaj Pred-jamsski, Niikolaj Ravbar in dru-sri kran^i plemi-t-i. Vso trža-fko okolico so avstrijski voj\*o-di pridružili Kranjski . Vendar priznanje avstrijske oblat=ti mestu Trstu ni prineslo zaželjenetga miru. Veliko meščanov je bilo bolj vdanih Benečanom, kakor pa Avstriji. Zarto «ta si v mest uvedno stali nasjproti avistrijska in bene-Pansflca stranka. Prišlo je do hndih notranjih neredov in tudi vojake z Benečani n^o prenehal-. . S Tastom, ki je takrat štel fkiontaj par t;so« prebh-alcev. «o nridobili Habwbnrzani nrav noioeno postojanko ob Adriji in jo vzlič visem pozneišim nakanam sovražnikov obdržali do Inosledm.ie vojne. Odkar je bil Tnst pod avstrijsko oblastjo, so si Benečani prizadevali. da napeljejo trgovino iz slovenskih dež;! na svoja mesta: MHlje, Koper, Piran. Zato so dajali trgovcem razne ugodnosti. kar je napotilo kranjske in štajerske trgovce da so raje izvažali v istima me-ta^ kakor v Trst. Posebni davek na avtomobile Vsak lastnik ali voznik avtomobila, trucka ali motornega kolesa, ki vozi po javnih cestah, mora najkasneje do 1. februarja, 1942 imeti nalepljeno posebno znamko Federal use tax stamp. Kdor tega ne bo imel, bo po postavi kaznovan. iZnamke so sedaj na prodaj v vsakem poštnem uradu in vsakem davčnem nradu ter veljajo $2.09 za dobo prvih petih meseeev in bodo veljavne do 30. junija, 1942. Da se izognete gneči in kazni, kupite znamke že sedaj. \Lara Laimutova. SMO OTROCI IZ DE2ELE LEPE VIDE. Vizeli so nam rodno zemljo, - vzeli nam svobodna ve«la; težka je usoda, dra^i bratje,; . v vaše kraje nas zan^la. Hmo otroci k dežele Lepe Vide, iz dežele rož in sonca, iz dežele tihih borov, iz dežele belih jader, kjer na večer zlato šonoe sprejme hladen moraki val. - Kdor še ni ponoči begal sredi tujih in neznatnih oest, kdor nad lastnim se brezdoni- stvom brinJko ni razTokal — ta ne ve, kaj,je bolest. Afar a Lamutova. Trst je z »vsem obredjem tja do Devina bil dan Kranjskik, kamor je pošiljal tudi svoje poslance za deželni zbor. Vendar Tržačani ki so se opfirali na neke stare pravice, niso hoteli k davkom in dofkladatm. kranjskih deželnih stanov prispevnimi. Ihngo važno avstrijsko pristanišlče, ki je tudi bilo navezano na Kranjsko je bila Reka. katero je kupil cesar Friderik r>d grofov Wallse leta 1471. Reški kupci so trgovali t-5 slo\4enflkimli dež:iami predvsem z sledeičjmfi predmeti: železo, jeklo, eblji, kose, srpi ter driisri železni izdelki, nadalje različen le« za ladje, lesene posodo, volovske kože, žito, živina, volna, platno Vse to se je preko Reke m deloma tudi Tr-Ma izvažalo v DjaLmacijo ali Italijo Od tam pa so dobivali milo, salpeter, sol, rozince. ter drugo suho sadje in nasoljene ■morske ribe Mkl velikimi trgovci ki se največ imenujejo, so med dragimi: Juri i Baloh, Vid Sniliavc. Jakob Križan ič, Matej Bobnar, Matej Kutj vac in dra^i. . Skoti ves sedanji vek je b'l Trst navezan na slovensko.ozemlje in je pripadal vedno tis-tihm vladarjem, ki so vladali na Kraniskem in po drugih slovenskih deželah V tem ča»u narodne s t i -*ke potrebuje naša domovi-na vašo pomoč. Kupujte redno Defence 'Stamps in bonde. ADVERTISE [N "GLAS NARODA' SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime --------- St., ulica ali Box št.----i— Mesto in državta ---------- Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" .210 WEST 18th STREET NEW YORK 482353235348234823232353485353235348534853234848235348234848232323485323482348534853894853235323482323