/red 125 leti. Zanimivosti iz prve dobe c. kr. kmetijskega društva v Gorici. m- Nabral in o priliki svojim rojakom posvetil ERNEST KLAVŽAR. IZDAL IN ZAL. E. KLAVŽAR TISK. HILARIJANSKA TISKARNA V GORICI 1891 . 44 /36 Ms 6 4^ ?A » .# Ad excitandam populorum industriam. Geslo c. kr. krnet, društva v Gorici. ^Zyslavnostnem občnem zboru dne 4. junija 1890 obhajalo je c. kr. kmetijsko društvo v Gorici 125. obletnico svoje ustanovitve. V isti namen priredilo je in otvoruje danes kmetijsko in goz- darsko razstavo, ktera naj vesoljnemu svetu obe¬ lodani uspehe 125 letnega vstrajnega delovanja. Zadovoljno, da, ponosno se društvo lahko j: ozira na svoje dolgoletno, v mirnih in burnih časih neprenehoma vstrajno delovanje, h kteremu je je obudila za duševni in gmotni blagor Svo¬ jih ljudstev nevtrudna Cesar i c a, slavnega spomina JVLdrija Terezija s premilostnim razpisom od dne 4. junija 1765. Za naše društvo, pa tudi v obče za naše kmetijstvo, ktero se je v teku 125 let po njem- povzdignilo iz svojega skoro prvotnega stanja \ I ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ M ■ tt ■■■■■■■■■■■ IIH ■■ H ■■■■ M ■■■■■ B i do znamenitega razvoja, je torej današnji dan tem bolj pomenljiv, ker je v naše/ deželi kmetijstvo poglavitni vir šivenja, tako da, se po njegovem napredku ali nazadku ravna tudi napredek ali nazadek, sreča ali nesreča deže- lanov. Hvaležnih src spominjamo se danes preslavne Usta¬ novite I j i c e, ktera se je s pravo vladarsko modrostjo, a ob enem z materno skrbnostjo v Svojih navedbah ozi¬ rala vedno tudi na posebne potrebe naše dežele. Tako je z Najvišhn sklepom od d,ne 24. aprila 1750. ustanovila kupčijsko oblastnijo za združeni grofiji; dne 0. avg. 1763. je izdala cesarski patent v prospeh svilarstva in murboreje ; z dekretom 7. maja 1766. je- zapovedala zbolj¬ šati zanemarjena Ženiljšca oglejskega okraja, vsled česar so posušili 12 tisoč njiv ondotnega močvirja; s■ cesarskim patentom 5. maja 1769. je dovolila razdelitev občinskih pašnikov itd. itd. Zraven tega so tudi takratne vladne oblasti izdale v korist kmetijstvu in dotičnim obrtom mar- siktero navedbo, iz ktere veje duh modre Vladarice. Z ustanovitvijo našega društva pa si je postavila mogočna Gospa najlepši spominek, kteri uže skozi 126 let glasno spričuje Njeno vladarsko modrost, spominek, ki je, vedno zvest svojemu vzvišenemu namenu, tudi takrat trdno stal, ko so se v viharjih francoskega nasilstva ru¬ šile svete vezi, koje oklepajo našo pokneženo grofijo na preljubljeno H ah s b ur šk o - L o t ar i n š k o r o d h i- n o, spominek, koji so prevzvišeni nasledniki velike C e s a- r i c e vselej povikšavali in lišpali z očitnimi dokazi svoje visokodušne doljc '•nlnosfi. \n ta živi spominek je bil, je in če Bog da, ostane tudi za naprej našej deželi zaklad, iz kterega se sicer ne razsiplje. sreča in bogatstvo, pa se vendar polagoma in po potrebi vlivajo vedno nove oživ¬ ljajoče moči v naše kmetijstvo, da pod pogubnim vplivom ■mnogovrstnih sovražnikov, ki je v novej dobi tako ne¬ usmiljeno preganjajo, ne onemore, mariveč da se ohrani in da napreduje ter v družbi z razvijajočimi se obrtnijami zagotavlja eksistencijo namnoženemu prebivalstvu ljube na¬ še domovine. Povoda torej obilo, da kličemo danes iz dna svojih hvaležnih src: SLAVA IN NEMINLJIVI SPOMIN VELIKEJ Cesarici! metijsko društvo (Soeieta d’ Agricoltura) je ime- t l0 svojo prvo sejo dne 27. avgusta 1765. pod predsedstvom prevzv. gospoda Ivana Gašperja grofa Lanthieri-a Puratico in z vdeležbo gospo¬ dov družbenikov Antona grofa Eabatta, Karola Antona grofa Strassoldo, Karola Marije grofa Pace, Balda grofa Novelli in Franceta barona Tacco. Pri tej seji je predsednik priobčil oznanilo ces. kralj, kupčijskega zbora od dne 24. julija 1765, izdano vsled milostnega sklepa dd. Gra¬ dec 22. junija in zraven tega tudi milostni sklep sam v odpisu, izdan vsled najvišega raz¬ pisa od dne 4. junija istega leta, po kterem sklepu se je ustanovilo v Gorici kmetijsko društvo in so bili imenovani za predsednika prevzvišeni gospod Ivan Gašper grof Lantliieri, za ude in društvenike pa gospodje grof Gvi- 8 don Cobenzl, grof Anton Rabatta, grof Karol Anton Strassoldo, grof Jakob Anton Coronini, grof Karol Marija Pace, grof Ludvik Attems, grof Julij Anton Strassoldo, grof Bal do Novelli, baron France Tacco in gg. brata Benigni. Po istem najvišem razpisu je bilo dovoljeno, da se nadzorstvo razdeli med ude po raznih deželnih okrajih, potem društvu na voljo dano, naj sprejme ko¬ gar koli med svoje ude in zapovedano, da ima brž ko brž začeti svoje delovanje in o njem poročati vsako četrtletje. Zagotavljal je dalje razpis, da namerava nj. ces. kralj, apost. Veličanstvo nagrade podeljevati tistim družbenikom, kteri bi se odlikovali po posebnih znajd- bah ali koristnih nasvetih, prepustivši kupčijskemu zboru, da porabi po društvenih nasvetih vsako leto 300 gld. iz odkazanega mu kupčijskega denara (da- naro commerciale) za to, česar bi vtegnila kmetijska družba potrebovati in za to, da se bo potem vsakdo vzbujal k napredovanju. Sprejeli so se za soude gospodje grof Ferdinand Petazzi, grof Ferdinand Jeronim Lanthieri, grof Pe¬ ter Anton Coronini, grof Pompej Coronini, grof Filip Edling, grof Josip Coronini, baron Karol Ludvik So- ardi, baron Anton del Mestri, baron Ludvik Redeucig, baron Jakob Locatelli, Lenard pl. Buglioni; pridržal sj je zbor, da sprejme še tiste, ktere bi mu predlagal družbenik grof Baldo Novelli za nadzorovanje njemu odkazanega okraja unstran reke Talja. Za nadzorovanje kmetijstva v raznih okrajih raz¬ delili so si gospodje družbeniki deželo tako-le: Predsednik grof Ivan Gašper Lanthieri je pre¬ vzel goriško župnijo (faro) razun gora; — grof Josip Coronini šempetersko župnijo; — grof Ludvik Attems 9 župnije Miren, Renče, Pervačino in vas Doberdob ; — grof Filip Edling župniji Vogersko in Šempas; — grof Anton Rabatta dornberško župnijo ; — grof Fer¬ dinand Jeronim Lanthieri kaplaniji Kostanjevico in Vojščico in vasi spodnje rifenberške grajščine ; — grof Guidon Cobenzl vasi zgornje rifenberške, štanjelske in žabeljske grajščine; — grof Ferdinand Petazzi graj- ščino Sclnvarzeneck; — baron Ludvik Redeucig Aj¬ dovščino in vasi kriške grajščine; — Lenard pl. Bu- glioni vasi Tribušo in Lokve; — grof Karol Anton Strassoldo Grgar, Cepovan, Banjšice sv. Lovrenca in kanalsko grajščino ; — grof Jakob Anton Coronini podložne mu vasi tolminskega glavarstva; — grof Pompej Coronini podložne vasi istega glavarstva in bolško glavarstvo ; — brata Benigni biljansko župni¬ jo ; baron France Tacco župnijo Ločnik, Mošo, Cliio- pris; — barona Anton del Mestri in Jakob Locatelli korminsko župnijo; — grof Karol Anton Strassoldo župniji Vileš, Faro, vikarjat Medejo in Gradišče ; — baron Karol Ludvik Soardi Rubije, Sv. Martin in Za- grajo; -- grofa Karol Marija Pace in Julij Anton Strassoldo sta razdelila med seboj župnije Oglej, Vi- lavičentino, Fiumičel, Terc, Cervinjan, Rudo, jurisdik- cijo Gambara in župnijo Romans ; grof Baldo Novelli vasi unstran Talja, ktere so se razdelile še med dru¬ ge, po njem nasvetovane družbenike. Dalje je sklenil zbor, da bo imelo društvo redne seje vsako drugo in vsako četrto saboto v mesecu in zraven tega zaradi nujnih stvarij še kako izredno sejo in da, se bodo vabili k sejam vedno vsi tisti družbe¬ niki, kteri bodo v mestu, zvunanjim pa da se bodo naznanjali tisti sklepi, kteri bodo zadevali njihove po¬ trebe ali koristi. Družbenikom se je naložilo, da imajo redno po- 10 ročati o delili in napredovanji v dotičnih okrajih, da se sestavi potem skupno četrtletno poročilo o društve¬ nem delovanji po namenu cesarskega razpisa. Določilo se je tudi, da se imajo vsi društveni sklepi zabilježevati v zapisnike in da imajo društvena poročila podpisavati vsi družbeniki nahajajoči se v mesili. Zbor je sklenil, da vzame za tajnika Dominika Parcar-ja s plačo, kakoršuo mu določi c. kr. kupčijski zbor. — Društvu je dal naslov “ces. kr. kmetijska družba v pokneženih grofijah goriški in gradiški,, (So- cieta d’Agricoltura nelle principate Contee di Gorizia e Gradišča,,). Pred vsem so si naložili družbeniki, da ima vsaki v svojem okraji pozvedeti stanje kmetijstva, uzroke, zakaj ono napreduje ali propada, kaj zavira, ali kaj vtegne zanaprej zavirati, da se ono ne more povzdi¬ gniti in slednjič sredstva, po kterili bi se pospešil kmetijstveni razcvit. O tem je imel vsakdo podati svoje poročilo. Kdor bi se bil hotel pa posebno zaslužnega na¬ rediti, ta je imel popisati zemljišča svojega okraja, njihove lastnosti in lego, kako žito, kaka semena se¬ jejo tam, razne načine obdelovanja, koliko žita sejejo na določenem prostoru in koliko ga pridelujejo, kaki so travniki, kako je razmerje med travniki in obdela¬ nimi zemljišči, kako drevje rase najbolje in slednjič vse to, kar ima delati kmetovalec. Potem se je naložilo družbenikom, da pozvedo in poročajo, koliko je v vsakem okraji neobdelane zemlje, ktera bi se dala z obdelovanjem izkoristit, kako naj bi se obdelana zemlja še bolje obdelovala; kake kmetijske obrti so v navadi, kako bi se one zboljšale, in kake nove take obrti naj bi se uvedle. u Dalje naj bi vsak družbenik ustmeno 'ali pismeno nasvetoval, kako naj se spopolnijo družbena pravila; naznanjal naj bi svoje mnenje, svoje iznajdbe in po- skušnje v prospeb kmetijstva in dotičnih obrtov in to ne samo glede na njegov okraj, ampak z ozirom na celo deželo ; enako naj bi razodeval tudi svoje dvombe, overe, prašanja in sploh vse, karkoli bi vtegnilo na kakoršen si bodi način pospeševati napredek kme¬ tijstva. Smatralo se je tudi, da je dolžnost vsakemu udu, po svoji moči spodbujati delavce svojega okraja, naj bodo marljivi, obrtni, naj ne posvečujejo praznikov z lenobo, ampak naj se po sv. maši združujejo li kakemu občini koristnemu delu, n. pr. naj popravljajo ceste, čistijo cestne jarke (grape), delajo jezove ob potokih in rekah, zboljšujejo pašnike z izrivanjem škodljivih rastlin in trebljenjem kamenja, nasajajo drevje na javne prostore, na bregovih rek. Družbenikom bo v posebno zaslugo, če bodo podučevali kmetovalce v raz¬ umnem kmetovanji in kedar se jim posreči kaka po- skušnja, ali koristna znajdba, naj jo širijo po vsem svojim okraji in naj razkazujejo sami, ali po svojih prijateljih, kako poskušnjo izvrševati in znajdbo ra¬ biti, da se kmetovalci prepričajo o njeni koristi. V isti prvi seji je odobril zbor sledečo okrožnico, ktero je potem razposlal po deželi in priobčil tudi c. kr. kupčijski oblasti: “Ker je materinska.,previdnost presvitle naše Ce¬ sarice za blagor njenih podložnikov ustanovila v pokne- ženih grofijah goriški in gradiški kmetijsko društvo v namen, da se zboljša ta tako potrebna in človeštvu tako koristna obrt, vabi društvo po javnem potu vse dobre rojake in prebivalce istih grofij, naj naznanjajo njemu ali njegovim društvenikom ustmeno ali pismeno 12 novice, poskušnje, znajdbe in lastno menenje o tem, kako naj se na najzdatniši način zboljšujejo zemljišča ; pokažejo naj ledine, ktere bi tako ali tako obdelane dajale kaj pridelka, izrazijo naj svoje menenje, kako naj se zboljšajo zemljišča, ktera že kaj rode bodi kot gozdi, njive, vinogradi, travniki, pašniki itd. s tem, da se jim pride v pomoč, ali da se obranijo ; enako naj naznanjajo stvari, ki zadevajo vpeljavo novih kmetij¬ skih obrtov, na primer mlinov za olje, za žaganje lesu, vinotiskalnic, kako se na najbolji način izdeluje predivo, kako se prede, pripravlja, izdeluje volna, kako se delajo jezovi, zagraje itd. Društvo zagotavlja, da bo vse prav radovoljno sprejemalo in da se bo tistim, kteri bodo nasvetovali zares koristne stvari in take, ki se dejansko sponesejo, ne samo zahvalilo ter jih vpisalo v jrivne imenike kot za javnost zaslužene o- sebe, ampak njihovo zaslugo bo naznanilo tudi po primernem potu celo do ces. kralj, prestola, da dobe tisto darilo, ktero odmenja milost Njenega Veličanstva z Najvišim sklepom 4. junija 1765 tistim, ki bi se s koristnimi nasveti odlikovali. Med nasveti in znajd- bami pa, ktere bi kdo blagovolil naznaniti, bomo pred¬ nost dajali tistim, ktere bo lahko, kmalo in na pri- prost način izvajati in pa uže začetim stvarem, koje so zanesljivo koristne,,. “Ob enem se naznanja, da bo vsakemu, kdor bo mogel dati kako pojasnilo o kakem kmetijskem načrtu ali o kakej znajdbi, ktero naredi družba, ali se jej po drugih naznanijo, dovoljeno, da si vzame, ali da mu priskrbi tajnik odpis za prav majhno odškodbo,,. “Tako bo družba delila tudi semena ali rastline, ki jih bo imela, vsem, ki se za to oglasijo, samo da plačajo stroške ter zagotove, da bodo rabili seme za sedem setev in da ne bodo kupčevali s rastlinami«. IB Dalje je sklenil zbor, predlagati ces. kri. kup- čijskernu zboru, naj dovoli, da se sme podeliti v vsa¬ kem izmed razdeljenih okrajev 10 gld. darila tistemu, kteri bi najbolje dovršil to ali ono kmetijsko delo ter bi ga v ta namen priporočal gospod društveni nad¬ zornik dotičnega okraja. Slednjič je sklenil zbor da priredi javno kmetij¬ sko akademijo (zborovanje^, ktere se bo smel deležiti vsak pošten državljan; razpravljali se bodo predmeti, kojih namera je povzdiga kmetijstva. Poziv duhovenstvu. Po sklepih prve seje sodimo lahko, kak duh je vel v takratnem kmetijskem društvu. — Ono je imelo kot ude s početka samo plemenitaše, a uže v drugi seji sta pristopila dva jezuita 00. Damiani in Roeher in v isti seji je zbor sklenil, povabiti duhovenstvo po deželi, naj pospešuje društveno delovanje. Dotična o- krožniea se nam zdi zadosta zanimiva, da jo tu pri¬ občimo : “Ker je Njeno ces. kralj, apost. Veličanstvo Ma¬ rija Terezija, naša premilcstna Cesarica ustanovila v poknežih grofijah goriški in gra diski kmetijsko društvo samo v namen, da se pospeši javni blagor in olajša uboštvo, — spoznalo je isto društvo za primerno in dobro, prositi prečastite' gospode kurate, kteri oskr¬ bujejo po vaseh poduk in dušno odgojo, naj v svojih privatnih in javnih govorih razlagajo ljudstvu, da se ni to društvo ustanovilo za drug namen, nego za to, da bo pospeševalo njih boljše stanje ter skrbelo, da ne bodo živeli v takih revah, ampak da bodo imeli boljše; dohodke in v vsem večo srečo. Da merijo torej 14 yse pozvedbe, prepričanja in poduki gospodov udov kmet. družbe samo na to, da razjasnijo kmetovalcem, kako naj si zboljšajo zemljišča in dohodke, kako naj bolje izkoristijo svoje pridelke, kako uvedejo nove pri¬ delke v svojo korist, in kako naj na uspešen način porabijo svoj trud; — oni gg. družbeniki ne bodo na¬ lagali najmanjšega bremena, ne bodo oblastno posto¬ pali, niti z močjo, mariveč si bodo prizadevali s pri¬ govarjanjem, s praktičnimi poskušnjami, z darili iz- podbujati marljivost kmetovalcev v njihov prid; po¬ tem pa bodo po gosposkah sporočali ces. kralj, dvoru kolikor o marljivosti in dobrovoljnosti pridnih delav¬ cev, toliko o trdovratnosti in nemarnosti zanikernih, da se obdarijo zaslužni in dobrovoljni, a k dolžnosti primorajo zanikerni,,. “Družba se zanaša na iskrenost, previdnost in modrost Vašo, prečast. gospod, da izvolite podpirati v tem njeno delovanje spodbujaje in pregovarjaje farane, naj se poslnže dobrote, ki se jim ponuja in to tem bolj, ker vpliva to na korist vsake države bodi cer¬ kvene ali posvetne, da se omeji lenoba, da se zmanjša število zločinov, ki jih ona rodi in da se prežene revščina faranov,,. Prvi društveni tajnik. Kmetij-ka družba je dobivala s početka po c. kr. kupčijskem zboru vsako leto 400 gl. državne pod¬ pore. 250 gl. je razdeljevala v 25 darilih po 10 gl. tistim, kteri so se v posameznih okrajih odlikovali v kmetijskih delih ali znajdbah; 150 gl. pa je potrošala za pisarnične in vse druge družbene potrebščine. Vlada ni dovolila, da bi imela družba, dokler ni pokazala kaj uspeha, svojega plačanega uradnika, ampak po- 15 služevati se ji je bilo /a pisarijo uradnika (attnario) c. kr. k opcijskega zbora; toda že v seji 30. novembra 1765. se je ponudil in je bil .sprejet za brezplačnega tajnika duhovnik pl. Morelli. Za pisarja (attnario) pa je imela tajnika e. kr. gla varstven ega sveta, pl. Filippusi -ja, kteremu se je vsled najvišega sklepa dovolilo letnih 200 gld. plače. Prva društvena kmetija. Ker ni imela dražba svoje kmetije, najela si je od deželnih stanov holmec „Rafut“ za goriškim gra¬ dom za kmetijske poskušnje. Zemljišča na Rafutu so bila takrat tako pusta in nerodovitna, da se ni nihče za nja oglasil, ko jih je hotela dežela na dražbi pro¬ dati. Kmetijska družba pa je plačevala od njih 4 gl. letne najemščine, ktero malenkost so zahtevali stanovi samo za to, da so si zavarovali lastninsko pravico. Zemljemerec France Vicentini je napravil obris teh zemljišč in je prejel za to delo 3 “ongare,,, menda ogerske cekine. Družba je razdelila Rafut deloma med kmete, kterim je dala poduk, kako ima vsaki svoj de¬ lež obdelovati, — ostalo pa je ohranila v lastnem go¬ spodarstvu ; na tem delu so posamezni družbeniki de¬ lali razne kmetijske poskušnje. Že leta 1766. so na¬ sadili za poskušnjo nekoliko pitanega kostanja in zdi se, da se je poskušnja sponesla, ker vidimo še zdaj prav lepa kostanjeva debla na raznih mestih Rafuta, kteri je dan danes lepo obraščen in skoro ves obdelan, tako da je pravi kinč naše mestne okolice. Leta 1768 in 1769 se je društvo pogajalo z oskrbništvom ženske bolnišnice,' da bi od nje kupilo večji kos za kmetijo sposobnega zemljišča, — kar se 16 ji je tudi leta 1770 posrečilo. — Kupljeno zemijišče so razdelili med več družbenikov, kterih vsaki se je moral zavezati, da bo na svojem deležu delal to ali ono poskušnjo ter potem poročal ob uspehu. — To je bilo prvo kmetijsko poskušališče v deželi v pravem pomenu besede. Predlogi proti kmečki lenobi. V družbeni ‘seji dne 14. decembra 1765 so se plemeniti gospodje mnogo bavili z vprašanjem, kako v okom priti kmečki lenobi in poljski tatvini; sklenili so, prositi vlado, naj bi odločila vsaj edno nedeljo v mesecu v namen, da bi kmetje po končani službi božji popravljali javne ceste in poti, čistili jarke (grape) itd. Lenuhe, kteri zanemarjajo posestva, naj bi juris- dicenti (gospodje, kteri so imeli sodno pravo) 'raz¬ vidne imeli in na primeren način silili k delu. Polj¬ skim tatovom naj bi ne nalagali globe ali denarne kazni (non castigare in ere), ampak obsojali naj bi jih v primerno število dnin kacega dela; tako imeno¬ vane „sotta»ne“, to je najniže vrste kmete, zasačene na poljski tatvini, naj bi primorali, da se presele v Oglej, ali druge nezdrave kraje in da tam ostanejo. Ako bi pa zasačili izmed prvih take, kteii bi kljubu naložene kazni še dalje kradli, takim naj bi se odre¬ zal prvi krat košček ušesa, in če to ne pomaga, drugi krat košček druzega ušesa, tretjič pa konec nosa. Te predloge je družbeno predsedništvo v posebni spomenici priporočalo vladi; — iz poznejih obravnav pa nismo mogli posneti, ali jih je ona odobrila ali ne. Najbrže ne! Pozneje je družba predlagala vladi, naj zapove, da se imajo takim osebam, ktere nečejo obdelovati zemlje, 17 niti pečati se s kakim za človeško družbo koristnim obr¬ tmi) odtegniti vse občinarske pravice (jas) in vsi užitki v dotič.ni občini , — dokler se ne poboljšajo. Prvi kmečki društveniki. V seji dne 12. januarja 1766 je družba sprejela v svojo zvezo prvega kmeta , kolona Himena Viola iz Brume pri Gradiški, kteri je bil znan izgleden kme¬ tovalec, v seji 1. marcija istega leta pa kmeta J. Gerin-a iz Vileša. Obema je dala nalogo, naj vsak v svoji občini s poukom in dobrim izgledom pospešuje razumno poljedelstvo. — K zboru dne 29. septembra 1766 sta pripeljala imenovana kmeta štiri svojih učen¬ cev ; gospodje so jih izpraševali o raznih kmetijskih stvareh in ker so se prepričali, da so se res mnogo naučili, podelili so vsakemu 1 gl. darila. V seji dne 3. januarja 1767 je družba imenovala posebno strokovnjaško komisijo, ktera je izpraševala k sejam povabljene kmete iz raznih kmetijskih strok. Jzpraševatelji so bili grof Ludvik Attems, jezuit o. Damiani, Primicevio (cerkveni načelnik) pl. Baronio in zemljemerec France Vicentini. Kmetje, kteri so dobro odgovarjali, prejeli so po 1 gl. nagrade. Darila za kmetijske namene. V seji dne 12. aprila 1667 je sklenila družba naprositi vlado, naj spodbuja ljudske učitelje, da bi podučevali tudi v kmetijstvu. Tistim, kteri bi se v tem odlikovali, naj bi podeljevala sreberne svetinje z na¬ pisom na eni strani: Maria Teresia I/nperatrix Regina umore publicae felicitatis, na drugi strani pa : Optimo 18 agricultori. Dečkom pa, ki bi se z ljubeznijo in uspe¬ hom učili kmetijstva, naj bi velela podariti tudi sve¬ tinje tako velike, kakor so bile stare petice (della grandezza d’ una Petizza) z enakim napisom na eni strani, na drugi pa : Candidato agricolturae bonae spei. Ker govorimo o darilih, čujmo, za kake namene je kmet. družba v prvih letih sploh razpisavala in po¬ deljevala darila! V seji dne 1. marcija 17G6 je določila 25 gl. v dar tistemu, kteri bi našel v deželi dober premogov rudnik. V isti seji je dovolila 10 gl. nagrade za naj¬ boljšo živo, ograjo (plot) posebno na cesti med Gorico in Solkanom. 26. aprila istega leta je sklenila pospeševati ko¬ privno prejo; — rastline (dioica) so sušili, potem v vodi ali na rosi plevhali in slednjič predli; — za v- sako „libro“ take preje je družba razpisala 1V 4 liro darila. V isti seji je sklenila: Vsaki, kdor nasadi 25 oljk brez škode drugim pridelkom, dobi eno leto po tem, ko se drevesca vkoreničijo, 4 gld. darila. Dne 9. naslednjega avgusta je družba razpisala premij 6 gld. za najobilniši pridelek žafrana. — 23. istega meseca je določila podariti 6 ongarov tistemu, kteri bo z ve¬ ljavnim spričevalom dokazal, da se je na tržaškem trgu 1. 1768 odličil z najboljšim likerjem, pridelanim 1. 1766 iz domačega vina. — 22. novembra 1766 je sklenila podeliti 20 gld. darila tistemu, kteri bi prvi kanalizoval kak suši podvržen travnik in ga po tem načinu naredil rodovitnega. Ob enem je obljubila pri¬ merno nagraditi tistega, kteri bi znašel najzdatniše sredstvo za pokončevanje mrčesov, kakor kobilic, go¬ senic, murčkov in dr. — V seji 20. decembra 1766 je sklenila družba, da se ima podeliti svetinja vredna 20 „ongarov“ tistemu, koji bi sestavil izvrstno razpravo o 19 sledečih vprašanjih : 1. Kako uspešno nadomestit,, ko¬ likor premarijknje gnoja? 3. Ivteri naraven ali umeten gnoj je najboljši z ozirom na pridelek in na zemljišče? 4. Kako se hrani gnoj ? Že takrat se je gospodom zdelo, da vtegne s časom pomanjkavati drvi in lesu v mestu in okolici in zato so ponudili 1 gld, za vsake pol njiva pogozdenih občinskih zemljišč, ktera bi v go- riški okolici neclotaknena ostala skozi 5 let. Za leto 1767. je družba razpisala naslednja da¬ rila : 25 gld., komur bi našel premogov rudnik v de¬ želi; 12 gld., komur bi našel dobro ležišče vnemljive šote; 12 gld., komur bi istaknil mjilno zemljo (terra sapponaria) čisto fino, tolsto, raztopljivo in penečo v vodi, kakor mjilo ; — 25 gld., komur bi napravil naj¬ boljši načrt, kako izroditi v naši deželi zadosta volov in koštrunov za porabo v naših mesnicah ; 12 gld. ti¬ stemu, kteri najbolje dokaže, kaka piča in koliko je more služiti govedi, ovcam in koz am namesto trave in sena. Pisani in tiskani poduki. Pa ne samo z darili, ampak tudi s pisanimi in tiskanimi poduki je družba liže v prvi svoji dobi po¬ speševala kmetijski razvoj na Goriškem. Leta 1768. je razposlala po deželi 1000 iztisov poduka o sredstvih, s kterimi se uspešno preganja snet iz žita, in enako število knjižic o pripomočkih zo¬ per goveje kužne bolezni ; oba poduka je spisal neki Monsieur Jllie. V seji dne 22. marca 1767 je sklenila družba razglasiti pripomoček, kako pokončevati travnikom škodljive krte: V lugu kuhani orehi naj se pokladajo v lukinje novih krtin in lukinje naj se zopet zakrijejo se 20 zemljo. Kedar sne krt košček tacega oreha, mora po¬ giniti. Družba je po predlogu zemljemerca Fr. 'Vicenti- nija priporočala v posebni okrožnici svojim udom, naj pospešujejo, kolikor morejo, setev detelje. Izmed 80.000 njiv orane zemlje v obeli takratnih grofijah goriški in gradiški, naj bi se jih vsaj 20.000 posejalo z deteljo. Leta 1767. je cesarski dvor poslal po glavar- stvenem svetu nemški sestavljeni poduk, kako krompir sejati. Družba je dala ta poduk prevesti v italijanščino in razširiti po deželi; gospodje družbeniki pa so do¬ bili nalog, naj se prepričajo, kako in s kakim uspe¬ hom sade kmetovalci novo rastlino. Dne 17. januarja 1767 se je deležil družbene seje predsednik štajerskega kmetijskega društva grof Pur g stali ; mej drugim je pokazal zbranim gospodom krompirjevo moko obljubivši, da pošlje v kratkem po¬ duk, kako se ta moka dela in pripravlja. Svilorejske stvari. Družba je nže koj s početka posvetila svojo po¬ sebno skrb razvoju sviloreje in je v tem podpirala vla¬ do, ktera je bila že pred letom 1765. namestila ne- cega Gašperja Maurini-ja kot nadzornika murbenih za- sadov na Goriškem. Neki gozdarski pisar, Anton Comini, je predlagal, naj se žive ograje delajo iz mur- binega drevja. O tem se je mnogo razpravljalo in po- skuševalo, a pokazalo se je slednjič, da predi g ni bil praktičen. Nasajali pa so murbe posebno po občinskih pašnikih in ker so pri tem delu puščali skopano ka¬ menje na površji, s čemur se je kvarila paša, opom njala je družba kmetovalce, naj tako kamenje potrebijo s pašnikov, 21 Pri seji dne 21. avgusta 1770 je društvenik Ludvik baron Radieucig razlagal, kako treba valiti svilodno seme, kako se ono tehta in koliko listja po¬ trebujejo sviloprejke za svojo hrano. Priporočal je to-le pravilo: „Najprej treba seme stehtati; če je na platnu, po¬ moči je dobro z mornim vinom in potom postrži jajčica z nožem prav na rahlem na papir, da se posuše.“ „Če je seme na papirji, položi razgrnen papir na slamnjak, pokrij seme z drugim papirjem, raztegni žimnico po vrhu, vleži se na njo in če moreš, zaspi, — na ta način se ti zvale črviči.“ , Kedar tehtaš seme, postavi na drugo stran teht¬ nice papir enak onemu, na kterem je seme in tako pozveš pravo težo. —- Unca se razume na tanko ali na debelo mero. Da izrediš sviloprejke iz ene unče semena, potrebuješ 2000 liberc listja (1 liberea iz 28 unčam) in dale ti bodo pridelka 130 liberc; za tanko stehtano unčo pa treba 1500 liberc listja in če pojde vse po sreči, dobiš 100 liberc mešičkov (galete).“ Prepoved skupne paše. Do leta 1766. so kmetje svobodno pasli ovce ne samo po občinskih zemljiščih, ampak po končani žetvi tudi po privatnem posestvu. Kmetijska družba pa se je mnogo potezala za to in slednjič je tudi dosegla, da je vlada tako svobodno pašo prepovedala z opo¬ minom, da sme vsak lastnik svoje ovce pasti samo na lastnih zemljiščih. Pašniki nekterih občin, posebno štandrežki, mi¬ renski, vertojbanski, pečanski, rupenski, ločeniški, vi- lanovski, marjanski so bili leta 1766. še v prežalost- nem stanji; niti toliko ni rastlo na njih, da bi bilo 22 zadostovalo za pašo, in ker so bile občine tako nemarne, da niso hotele ničesar storiti za zboljšanje svojega posestva, priporočala je kmet. družba glavarstvenemu svetu (Consiglio capitanale), naj jih prisili, da ima vsaka izmed njih v naslednjih letih vsaj po eno njivo občinskega zemljišča zorati in jo n isejati se semenom, koje bi priskrbela družba. Glavarstveni svet je na to koj dal nasvetovano zapoved in sicer je zaukazal do- tičnim občinam, naj na zorano občinsko zemljišče se¬ jejo deteljo. Kmetijske novosti. Leta 1763. je začel grof Anton Coronini na Tolminskem izdelavati sir po moravskem načinu. Leta 1767. je družba priskrbela z Ruskega ne¬ koliko rigajsicega lanenega semena , ter je poskusila se¬ jati. Ne vemo, kako se je sponesla poskušnja: dan danes se prideluje lan v naši deželi le še v nekterih viših legah na Cerkljanskem, Tolminskem in po Banj- šicah. Ker je bilo v takratni dobi občno menenje, da se živali bolje sponašajo, kedar prihajajo iz gorskih krajev v mrzle, naprosila je družba vlado, naj jej preskrbi nekoliko jarcev se Španskega, da se uvede dotično žlahtno pleme v naše kraje. Vlada ni menda vstregla tej želji; zato pa je društvo pozneje naročilo nekoliko ovac iz južnih Tirolov in s ciperskega otoka. V seji dne 22. avgusta 1767 se je poročalo o prvi poskušnji se setvijo detelje na Goriškem (v Loč- niku). Ker je bil uspeh prav povoljen, vdomačila se je detelja polagoma po celi deželi. Leta 1770 so delali društveuiki na Rafutu in na novem društvenem zemljišči obširne poskušnje s krom- 22 pirjem. Imeli so rudeč in bel semenski krompir. Setve so se v obče dobro sponesle; zato je družba skrbela, da so začeli posebno po Brdih in po gorskih krajih novo rastlino saditi. V ta namen se je, kakor po navadi obrnila do duhovščine, in jo prosila, naj „inter missa- rum solemnia“ — (med sv. mašo) izpodbuja in podučnje ljudstvo, da se poprime teh prekoristnih nasadov. In zares se je od tiste dobe čedalje bolj širil krompir po deželi, ter je, zlasti v gorah, postal k malo neobhodno potreben vsakdanji živež. Strojarski stroj. V prvih treh letih se je mnogo razpravljalo o tem, da bi se za strojenja kož ne rabil samo hrastov lub, ampak tudi hrastov les. Družbenik d r Torre je v seji 19. julija 1766 kazal kalup (model) stroja, s kterim bi se v ta namen drobil les in je razlagal, koliko dobička bi imeli stro- jarji po tej znajdbi. Ker se je nekdo ponudil, da na¬ redi tak stroj na lasten račun, sklenila je družba po¬ nuditi 30 gld. tistemu, ki bi ga prvi dobro zložil. Ko je bil stroj napravljen, delali so dolgo časa poskušnje žnjim; strojili so kože z hrastovim lubom in lesom, pri¬ merjali te in one, zaslišali menenje domačih in tržaških mojstrov, a slednjič je prejela družba dvorni dekret 11. febr. 1766, po kterem se je odsvetovala raba hrastovega luba in lesu za strojenje kož, ker se na Goriškem hrastov les lahko porabi za ladije, ko se stroj dobiva od drugod n. pr. z Štajerskega in z Ogr¬ skega. Čudovit stroj. V seji dne 19. julija 1766 so gospodje sprejeli v družbo necega kovača Jakoba Benedet-a kot podvzet- 24 nega moža posebno za izdelovanje strojev. Znašel je nov stroj, s Jcterim se orje, kopa in seje ob enem. Druž¬ ba mu je naročila, naj izdela stroj po predloženem modelu in mu je v ta namen predplačala 40 zlatili z dostavkom, da dobi vrh plačila še primerno na¬ grado, če se njegova znajdba sponese. Benedet je zložil stroj ; toda ker je bil v mnogem oziru pomanj¬ kljiv, naročila mu je družba, naj ga popravi in do¬ polni in v ta namen je prejel zopet 15gld. V seji 22. novembre 1766 se je priponudil Benedet, da napravi drug stroj za oranje, s kterim se bosti orali in kopali hnadu dve brazdi. Družba mu je naročila, naj napravi in predloži model. Pozneje ne beremo o Benedetu in njegovih znajdbah nič druzega več, nego da mu je družba dovolila še 10 gld. odškodbe za stroške, ki so jih prizadele poskušnje. O njegovih umetnih plugih ni dan danes nobenega sledu več. Prva papirnica. V seji 1. febr. 1766 je bila na dnevnem redu spomenica, ktero je podal mlinar Josip Zanutig, da napravi v tej deželi prvo papirnico ; ponudba je šla s priporočilom v cesarsko potrdbo. Kako jo je vlada rešila, o tem ni nobene vesti v družbenih zapisnikih. Kmečka pravila o žitnej setvi. Naše kmete bo zanimalo pozvedeti, kaka kmečka pravila so veljala v naši deželi pred 125 leti o žitnej setvi. Družbeni strokovnjak, kmet Viola, je odgovoril na vprašanje, kdaj naj se seje pšenica in kdaj drugo 25 žito, tako-le: Pravi čas, v kterem naj se seje pšenica, je po prvem krajcu septembrove lune ; poprej naj se navozi na njive gnoj, ki se mora raztrositi o stari luni. Z a turšico pa je raztrositi gnoj 8. ali 10. maja in o stari luni in sejati je turšico vedno o stari luni; kdor jo seje o novi luni, ne dobi popolnega pridelka in nevarno je, da pridejo črvi v zrnje; pazi naj se t.udi na to, da se turšica nikdar ne seje o polni luni, ker ni upati popolnega pridelka. Viola je rekel, da govori po svojih skušnjah. Da se žito obvaruje škode, ktero mu prizade¬ vajo megla, rosa in morda tudi tako imenovane slane vode, nasvetoval je nekdo sredstvo, ktero so uže dru¬ god z uspehom (?) poskušali. Dva naj nategneta vr- čico čez njivo in jo držita tako visoko, da bo segala do srede klasja; s tako nategneno vrčico naj potem tečeta vsak na svoji strani od enega konca njive do druzega. Tako se otrese z rastlin škodljiva vlažnost in prežene se okuženje. Predsedništvene zadeve. V seji dne 30. maja 1767 je zadnjikrat osebno predsedoval grof. Ivan Gašpar Lanthieri. Preselivši se na Dunaj pridržal si je predsedmštvo ter imenoval za svojega namestnika, grofa- Karola Strassoldo. On sam se ni nikdar več povrnil, a ostal je vendar pravi druž¬ beni predsednik in protektor do svoje smrti in še dolgo po tem ni imela družba pravega predsednika, ampak vodili so jo podpredsedniki ali ravnatelji. §6 Omejitev trtoreje. Pri seji dne 21. avgusta 1770 se je pritoževal društveni kancelar Alfonz grof Portia, da kmetje ne spoštujejo cesarskega ukaza, po katerem je prepove¬ dano trte saditi na razdeljenih in v boljšo kulturo spre¬ menjenih občinskih zemljiščih, ampak da je več njih napravilo take nasade. To zavira, je rekel, da se ne. seje še več prepotrebnega žita in preobilost vinskega pridelka (!) tlači in uničuje njegovo ceno. Predlagal je, naj se družba obrne s prošnjo do cesarske vlade, da z ostrimi naredbami zapreči take prestopke. Zbor je soglasno potrdil ta predlog, naročivši po¬ ročevalcu kot vladnemu svetniku, naj se osebno potrudi na pristojnem mestu, da izprosi potrebnih naredeb. — To so bili pač srečni časi, ko je trebalo še zavirati, da ne bi kmetje pridelovali preveč vina ! Podnebna opazovanja. Društveni kancelar grof Alfonz Portija je predla¬ gal in odbor je sklenil v seji dne 19. decembra 1767, da se imajo prirediti „meteorologične table 11 , po katerih se bodo pozvedavale podnebne premembe in delali po¬ skusi. V ta namen naj se kupi 6 dobrih barometrov in toliko termometrov. Ta sklep se je zvršii in to lahko zmatramo kot ustanovitev prve ineteorologične postaje v Gorici. Najdbe premoga. Pozivljana po cesarski vladi je kmetijska družba leta 1768 mnogo pozvedavala po premogovih rudnikih na Goriškem. V ta namen je razpisala darilo 25 gld., 27 koje bi prejel vsak, kdor bi našel dobro žilo te pre- koristne rude. Prva sta se oglasila dva Sebreljana in sicer je našel Peter Škvarča tako žilo pol čevlja vi¬ soko na svojem zemljišči „v Jablanci 41 , Martin Krivic pa drugo en čevelj visoko na občinskem zemljišči „v Lomu“. Društvenik in takrat imenitni veščak Scopoli v Nemški Idriji je potrdil, da je najdena ruda zares pravi premog in na to sta kmeta prejela vsak svoje obljubljeno darilo. — Ko je pa imenovani veščak po¬ zneje rudo še enkrat natančneje preiskal, prepričal se je, da je imel le eden izmed poslanik mu uzorcev last¬ nosti pravega premoga in sicer uzorec iz obč. zem¬ ljišča „v Lomu 14 . Tudi Tolminec Matija Logar se je oglasil, da je našel premogove žile v Tominški, v Kamenci in Zad- lasu, a zdi se, da preiskave niso dognale zaželjenega rezultata. Sploh je ostalo vse zasledovanje premoga na Goriškem — jalovo. Stare bovške razmere. Kako je skrbno oko slavne cesarice in njenih modrih svetovalcev segalo v vse kote širne Avstrije, in na drugi strani kako previdno in temeljito je znala kmet. družba pojasnjevati deželne razmere in nasvetovati primerna sredstva v prospeh ljudskega blagra, — kaže nam prav očitno razprava v družbeni seji dne 27. maja 1769. V njej se je prečital dvorni- odlok z dne 21. aprila istega leta, s kterim je cesarica zapovedala, naj se pozve in nasvetuje, kako pomagati ubogim prebivalcem bov¬ škega okraja, da se bodo mogli doma preživljati: Ali bi morda ne kazalo zboljšati živinorejo, ali priskrbeti za boljše poljedelstvo, ali uvesti čebelorejo, ali zgra¬ diti kako tvornico, ali kako drugače? 28 Družba je po vestni razpravi te zadeve odgovo¬ rila v posnetku tako - le: Najboljše pridelke dobiva prebivalstvo od živino¬ reje, torej treba pred vsem skrbeti za zboljšanja na tem polji. Od poljedelstva si v bovškem okraju ni mnogo obetati, ker so zemljišča plitva in pusta, ker je zima huda in so sploh nevgodne razmere; nekoliko bi se pa vendar lahko storilo tudi v prid poljedelstva. A največa skrb naj bi se po vsakem načinu odmenila živinoreji, od ktere dobiva ljudstvo teleta, maslo, sir, skuto, jagnjeta, volno, sploh same take stvari, ktere so za vsakdanjo rabo in mnogo koristijo. Vpeljava ovac z dobro volno bi vmogočila izdelovanje volnenega blaga; sicer bi Bovčani volno ali volneno prejo lahko prodajali tudi na sosednje Koroško, kder so v nekte- rih fabrikah začeli izdela vati sukna. Slaba navada, kterej se je vdalo ljudstvo, da rado pohaja, da ostajajo nekteri cela leta zvrni domo¬ vine, morala bi se po ostrih postavah zatreti. Močni ljudje se klatijo kot berači po drugih deželah, kder se napijejo tujih načel škodljivih zdravju, njihovemu stanju in celo veri. Vrnivši se domov, pojedo kmalo malenkost, ktero so si nabrali v beraško bisago in potem se poberejo zopet s trebuhom za kruhom. Še druga razvada se je vkoreničila na Bovškem, da se namreč za obdelovanje sposobna zemljišča dele v toliko kosov, kolikor sinov je pri vsakej hiši. Zato se tako razdrobljajo premoženja, da ne morejo več preživljati družin, ktere so vsled tega primorane, za¬ služka ali sploh živeža iskati po širnem svetu. To bi se moralo z vso postavno ostrostjo zaprečiti. Da bodo ljudje lahko ostajali in živeli doma, naj se pečajo s prejo lanu in volne, s tekanjem in dru¬ gimi domačimi obrtnijami; — tudi čebeloreja hi ne- 29 koliko pomagala. Slednjič naj si oskrbniki dotičnega okraja k srcu vzamejo skrb za ljudstvo, naj je podu- č ujej o, navajajo k delavnosti in obrtnosti, da bode s časom sposobno za vse to, s čemur si bo moglo samo pomagati iz gospodarskih stisk. Družba je pozneje na posebno cesaričino povelje še večkrat pretresovala, kako pomagati Bovčanom. Najbolje pa je skrbela za povzdigo ovčje reje na Bovškem. L. 1870 je nakupila 50 jarcev padovanskega plemena; te je razdelila med razumne in vredne kme¬ tovalce, ktere je ob enem opominjala, naj skrbno rede izročene jim živali, naj si prizadevajo zboljšati po njih domačo revno pleme in naj bodo potem marljivi tudi v pridelovanji volnenega blaga. Zgorej navedeni nasveti kmet. družbe so jako zanimivi tudi glede na današnje gospodarske razmere na Bovškem ter nas skoro silijo k temu, — da pri¬ merjamo, kako je bilo takrat in kako je danes. Ali smo na dežju, ali smo prišli pod kap ? Ljudske razmere na Tolminskem, v Brdih in na Krasu. Kakor za Bovško skrbela je slavna cesarica tudi za druge strani naše dežele, o kterili je pozvedela, da živi njihovo prebivalstvo, če treba v še večej revščini od Bovčanov. Ko so se leta 1771..popisovali mladenči za vojno službo, pozvedela je vojaška oblastnija in naznanila cesarskemu dvoru naslednje nedostatke : 1. Da se mladina na Tolminskem in v Brdih prepozno telesno razvija; tega je krivo, da morajo otroci prezgodaj težka dela opravljati, in da se mla- denčem dovoljuje ženiti se uže v 14. 15 in 16 letu .; 30 2. da kmet v omenjenih krajih nič ne poseduje; 3. da družinski očetje dele svoja premoženja v toliko deležev, kolikor je sinov pri hiši in da 4. vsled tega nastane preveliko razkosanje zem- ljiščnega posestva; 5. da, — ker se zaradi tega podaniki ne morejo vzdrževati — zgube ljubezen do domovine, do vla¬ darja ter se radi vmikajo v sosednjo beneško deželo in tam žive ; G. da je goveda v dotičnih okrajih revne rašče in da jo treba nadomestit z večjim plemenom in pa uvesti konje; 7. da je vse polno neobdelanih zemljišč; 8. da živi posebno prebivalstvo na Krasu v skraj¬ nem uboštvu in da mora večinoma beračiti; da je tam mnogo neobljudenih hiš; 9. da pomanjkanje vode in velike suše uničujejo pridelKe ter tlačijo s tem ljudstvo v revščino. Te opazke je družba priobčila svojim za dotične kraje postavljenim nadzornikom, da poročajo, ali so popisane razmere resnične ter nasvetujejo, kako bi se moglo najizdatniše pomagati. Pregledali smo vse zapisnike dokonča leta 1775 — pa nismo nikjer našli nobenega poročila o tej zadevi. Razprave o razdelitvi občinskih zemljišč. V letih 1770 - do 1775 je družba prav pogostoma in vsestransko razpravljala vprašanje, ali kaže v občnem interesu delili občinska zemljišča med Obči¬ narje v last, ali je bolje, da se ohrani na njih skupna paša. Po mnogo strani dolgi govori pr o in še daljši contra so od besede do besede zapisani v družbenih 31 zapisnikih. Iz Furlanije so dohajale celo deputacije, ktere so nujno prosile, naj se za božjo voljo prepo¬ vedo razdelitve ; tudi gospodje grajščaki so večinoma zagovarjali ohranitev skupne paše — in tako je ta¬ krat prav močno prevagovalo razdelitvam protivno mnenje. — Slednjič so vendar naši sodeželani v po¬ litičnem okraju gradiškem prvi razdelili svoje občin¬ ske pašnike in prvi odpravili skupnost paše in drugih užitkov, ko je gorska stran dežele, žalibog, še le v najnovejšem času prišla do boljšega spoznanja in do enake rešitve prevoznega gospodarskega vprašanja. Pogled v poznejo dobo. Zbirka sejnih zapisnikov prve dobe našega društ¬ va sega samo do konca leta 1 775; zvezek obsegajoč zapisnike naslednjih žO let se je žalibog pozgubil, ali je pa obtičal v kakem privatnem arhivu. Vsi pozneji zapisniki od leta 1 796 do 1845 so čedno odpisani in v zvezke zbrani za vsako desetletje posebej. Ta ob¬ širna zbirka društvenih obravnav obsega ogromno mno¬ žino jako zanimivih podatkov ne samo o našem kme¬ tijstvu, kako se je v teku časa polagoma razvijalo, ampak o kulturnem napredovanji in razvoju naše de¬ žele sploh; kajti v deželi, v kteri je kmetijstvo glavna žila, glavni vir živenja, je naravno, da se osoda de- želanov tesno oklepa kmetijstva, da je torej njihov kulturen razvoj večinoma-zavisen od kmetijskega na¬ predka. Jz teli sejnih zapisnikov posnemamo, da se je naše deželno plemstvo uže od prvega početka do no- veje dobe skrbno potezalo za zboljšanje domačega kmetijstva, da je našlo v tem plemenitem prizadevanji vedno krepko podporo pri duhovščini, pa tudi med 32 dragimi domoljubnimi razumniki, da so v delovanji za povzdigo posameznih kmetijskih strok in dotičnih obrtov med seboj tekmovali najveljavniši možje v de¬ želi brez razločka stanu in narodnosti in da je to skupno blagotvorno delovanje in tekmovanje jako do¬ brodejno vplivalo na domače razmere. Po smrti prvega predsednika in pokrovitelja grofa Ivana Gašperja Lanthieri-ja — ni bilo dolgo let nobe¬ nega pravega predsednika več, mariveč je vodil dru¬ štvo podpredsednik grof Strassolclo... in za njim grof Thurn France, ali kakor je navadno njegovo ime pi¬ sano v zapisnikih, delta Torre, kteregaje družba še le pri seji dne 3. marcija 1815 imenovala pravim predsed¬ nikom. Ob enem si je bila izbrala za lavnatelja grofa Ivana Krst. Coronini-Cronberg, starega očeta njegove prevzvišenosti našega sedanjega predsednika. Ta dva 1 gospoda sta zdaj ta zdaj uni predsedovala družbenim sejam do leta 1826, ko je bil predsednikom imenovan Mihael Coronini-Cronberg , jurisdicent na Cingrofu. Leta 1822. so sprejeli v odbor vrlega našega ro¬ jaka monsig. Valentina Staniča , kteri je bil potem do svoje smrti zvest in neutrudljiv ud, dolgo let odbornik in mnogokrat predsednikov nadomestnik. Kot ud ni zamudil nobenega zbora, kot odbornik nobene seje in zajemaje iz bogatega zaklada svojih skušenj in zna¬ nosti trosil je zdrave kmetijske nauke in modre svete med sodružbenike. V zboru dne 21. novembra 1833 so imenovali pred¬ sednikom grofa Irana Krut. Coronini-Cronberg, zgorej omenjenega; on je vodil društvo štiri leta. V njegovi dobi in sicer pri seji dne 16. junija 1S35 je bil za družbenega tajnika meščen g. dr. Karol Doliac, sedaj nestor goriških odvetnikov in predsednik odvetniške 33 zbornice. On je brezplačno tajnikoval neprenehoma 10 let. Leta 1837 si je družba izbrala predsednikom r. prezvišenega knezo-nadškofa Franca Ksacerija LuSin-a in z dvornim dekretom 19. oktobra istega leta je bila potrjena ta volitev. Ta preblagi mož, kojega spomin ostane vedno živ v deželi, dokler ne vsahne zadnja solza v siromo- štvu hirajočih deželanov, — vstrajal je med vsemi predsedniki kmetijske družbe najdalje na svojem me¬ stu. Ostavil je namreč svojo častno službo še le po letu 1848. Pa ne, da bi kedo mislil, da je kot knezo- nadškof samo se svojini vzvišenim dostojanstvom ča¬ stil društvo, kojemu je stal na krmilu. Nikakor ne! On je tudi s krepko in spretno roko vodil izročeno mu krmilo. Predsedoval, je malo da ne, vsem sejam in zborom in skrbel je ves čas zato, da je društvo zado¬ stovalo svojej blagotvorni nalogi. Kakor je bil velik dobrotnik vsem siromakom, tako je tudi vestno za to skrbel, da se z izdatnimi sredstvi in v prvi vrsti z razumnim kmetijstvom zapahne vir siromaštvu. Bil je v tem oziru zares uzoren velik pastir, izgled pravega duhovnika. Za njim so predsedovali društvu zaporedoma gg. Joriji pl. Persa, Avguštin baron Coilelli , prvostolne cer¬ kve prošt, c. kr. dež. sodnije svetnik Aleksander pl. ('lamini — in zdaj stoji društvu na čelu njegova prev- zvišenost France, grof Cbronini-Cronberg, unuk onega Ivana Krst. Coroini-ja, kteri je, kakor smo poprej omenili, toliko let kot podpredsednik in predsednik uspešno deloval v povzdigo našega kmetijstva. Da je društvo doživelo svojo stopetindoajsetletnico pod vodstvom tako odličnega, v vseh krogih priljub¬ ljenega, za svoj dom in za svoje rojake neumorno bi skrbečega in trudečega se moža, to mu bodi bonum omen, veselo znamenje srečne bodočnosti. Da se pa ta omen dejansko izpolni, podajmo si deželani od obeh strani bistre Soče. bratske roke k skupnemu, složnemu, vstrajnenm delovanju na kmetij¬ skem polji, na katerem nas ne ločijo ne krajne, ne narodnostne meje, mariveč nas vežejo skupne prevažne koristi ter nas nujno vabijo, da delujemo v zmislu krasnega gesla našega viteškega Vladarja : Viribus unitis ! 11 ii i m 1111 m 1111 n 11 ii i lii i ii 111 m KAZALO. Str. Uvod .. 1 Ustanovitev c. kr. kmet družbe.4 Toziv duhovenstvu. 1:5 Prvi društveni tajnik . . .. 1 4 Prva društvena kmetija.. • Predlogi proti kmečki lenobi.'3 Prvi kmečki druŠtveniki.17 Darila za kmetijske namene.17 Pisani in tiskani poduki. 19 Svilorejske stvari.20 Prepoved skupne paše .21 Kmetijske novosti. 22 Strojarski stroj ......... 23 Čudovit stroj . 20 Prva papirnica.24 Kmečka pravila o žitnej setvi.24 Prodsedništvene zadeve 25 Omejitev trtoreje. Podnebna opazovanja. 26 Najdbe premoga . . 26 Stare bovške razmere ........ 27 Ljudske razmere na Tolminskem, v Brdih in na Krasu • 29 Razprave o razdelitvi občinskih zemljišč . ... 30 Pogled v poznejo dobo . . . . . . . 3t NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA ■ j P/utK LtS IS CH S tnr-.fr: ’-uin';d jVptn ni tn ivl tn rutnnJlhnJ tn pi In rJIn nitn rJPml In ixl tuni In nHn rdtn ni ir ni In rJUiKI InrElin nJGi KItn rti in nllnnltnnJln ri] In ril in ni tn rvln r- tn ni in rti tn nt In nJln nttn nt| B5^5g‘gc^gojt3c“flGj‘flcjjqgjtgQjkig5^5igjqijjn'p?ort^ig[^gginpj5pl5g5pi[nfJtnniUmi gg[^ Priročni zakonik « ^ V ^»3 WW .’A za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško izdal E. KLAVŽAR. Ta zbirka zakonov obsega med drugim na 42G straneh občinski red in volilnik za občine na Goriškem, postavo za¬ stran skladanja stroškov za cerkve in duhovnijska poslopja, domovinsko postavo, cestne postave, postavo zastran varstva poljskega blaga in druge kmetijske postave, volilni red za trgovinsko zbornico v Gorici, vse šolske postave itd. S pomočjo kronologičnega in abecednega kazala najde se koj vsaka postava. Knjiga stane mehka vezana / gl, 60 kr., elegant/jj z 1 platno vezana 2 gl. Priročni šolski zakonik izdal E. KLAVŽAR. Obsega vse šolske postave, veljavne za po- kneženo grofijo Goriško in Gradiško. Slane mehko rezan GO kr., v -platno rezan 80 kr. Obe knjigi prodaja © % S&S © «fp. linjigotržec v cJ-ovici ijflp na Travniku št. 14 , — v semeniški ulici št. 12 . "VQ i SSiiiSo jHmOlmiHmgOTigPirgCijgtirnl^raPinHnrilgTfgPiiOPiiilPinUnnlCTnHmtlCirOCTnllinigCiigPiTilPi cilPi Pl i rJLnruljirvItnfdGi r JLripl^rJtrirJCirilCTHlGjrvltririiCjrgijfrDGinllJirdpdiinrblfinlCiTiTlGirDLnpJtnpluirdtririUjipJIjjTlLnrdlrip llT jrJCrirULnidlTirdC n rilP ~uirJ[?iftltr) fUlj jr3uiiiJ[r;fD|