SLOVENSKI TEDNIK ® - Ano VII. No. 335 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 eem. Uredništvo In npravništvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. V ORGANIZACIJI JE MOČ Organizirajmo se! je stalno program našega glasila, ker zavedamo se, da se bomo samo toočno organizirani lahko branili in dosegli na-®e pravice. Kaj zmore dobra in močna organi-Zacija, nam je dokaz tudi sedanja zidarska ^avka. Ce bi ta ne bila talco dobro in premišljeno organizirana, bi bila gotovo, kakor vse ostale "frakasirala". Tako pa imamo pred sé-boj zmago, katera ni le zmaga zidarskih delavcev, ampak vsega delavstva v Argentini in katera je -;tala delavstvo velikanskih žrtev. rp , 10rej brez žrtev ni nič, a ravno to prinese zmago. Tudi delavski delegati na konferenci dela v phile, hó, f kolikor so imeli pravico govoriti In bo njih glas, le glas upijočega v puščavi, 2ahtevali, naj se delavstvo organizira v strokovnih organizacijah, katere morajo biti priznane od posameznih vlad. Mnenja so, da sa-močno organizirano delavstvo, lahko na-J^eduje in brani svoje koristi, če pa te orga-fiizacije niso zakonito priznane, se v javnosti ne morejo boriti. Ker pa vemo dobro iz iskušnje, da so V vladah vedno taki ljudje, ki delavstva ne morejo a'i pa nočejo razumeti, ali pa gá štejejo za niž.ia bitja, smo trdno prepričani, da se ne bo ^ašla nobena vlada, ki bi rekla: delavci orga-k^ifajte se, mi vam damo za to potrebno do-v°ljenje in bo vaša strokovna organizacija ^znana. Kaj takega je otročje pričakovati ker ^ sploh ne more zgoditi v današnjih okolišči-tla'1 Pač pa se lahko pričakuje, da bo vlada j^'siljena priznati delavske organizaeije, ko odo iste v resnici obstojale in delovale. Dejstvo mora biti pripravljeno, da bo za to ®v°jo svobodo tudi nekaj žrtvovalo, to je, skr-mora, da je vsak delavec organiziran in üa tak način, da bo natančno vedel zakaj ^ora biti in zakaj je organiziran. Kdor ne ve kaj se gre, je le kaplja na veji in ga vsak lahko odnese. Delavstvu je treba najprej šele potem bo vedelo kaj je prav in ni prav. Tisti delavec ki je po več mesecev °7' dela in nima kaj jesti, bo gotovo kričal T>roti krivicam ki se mu gode, ne bo pa nikoli n*l "zhoda iz njih. Naketari so mnenja da bi klavci mogli prej trpeti par mesecev brez-N j* , osti in pomanjkanja, predno bi bilí spo-ni taisliti prav o delavskem vprašanju. Te-dti Pa 86 rn* popolnoma upiramo in bomo ve-h.° Povdavjali, da kdor je delavskega miši j e-tiH 17 Potre^e> je Ramo tepček, ki ni nobene-zaupanja vreden in kot rečeno, ga vsak najhujši di]SP se ki se 1,odo še g0' 2 alfo bodo v delavskih vrstah omahljivci. na3 se skrbi v prvi vrsti, delavstvu dati SVetljenosti v naših dništvih. ter naj se jim POVg J ia.io • S° ^ samo duševna hrana in da mo" W-kati izboljšanja svojega položaja, v nji-veza Str°k°vnih organizacijah, katere so po-z delavskimi zveztmi med seboj. Del. 'EL SEMANARIO ESLOVENO" aročnina za pol leta 9 arg. 3.—; celo leto * 5.— Cena 10 eent. J TARIFA REDUCIDA § FRANQUEO PAGADO < Concesión 1561 V SLUČAJU DA BI ITALIJA NAPADL4 veter omaje. Delavstvu treba miselno-izobrazbe, da bo poučeno o krivicah ki Ako bi Italija napadla katerokoli izmed držav: Anglijo, Francijo, Jugoslavijo, Čehoslo-vaško, Romunijo, Turčijo in Grčijo, bi takoj skupno nastopile proti napadalki. To pomeni, da en tak povod, kot ga je imela Italija, da je pričela z vojno v Abesiniji, se bo dal prav kmalu iztakniti, če se bo le zazdelo zveznim državam, da je bolje, če se Italijo z vojno prisili k miru, kot pa če se jo nagovarja z diplomatičnim potom, kot do sedaj. Zelo pozorna je postala na to zvezo. Nemčija, ki pravi, da je naperjena proti njej, kar Francija in Anglija zanikujeta, res je pa toliko, da ima ta zveza namen preprečiti fašistične namene, kakor Italiji tudi Nemčiji. Nekaj se govori, da se Jugoslavija vojaško pripravlja vzeti Italiji svoje ozemlje in d.i bi ji pri tem pomagali Čehoslovaška in Romunija. Gotovesa seveda ni nič, da bi ji pri tem zelo rada tudi Nemčija pomagala, če bi se Jugoslavija odločila podpirati nemško fašistično politiko, kar pa bi na vse zadnje privedlo Jugoslavijo v gotovo propast. Naše mnenje je, kot smo že večkrat izrazili, da za Jugoslavijo in še posebno za njene manjšine, ki robijo pod tujimi državami, je edina rešitev, zveza z Rnsijo. Brez dvoma, so fegái mišljenja vsi pošteni jugoslovani, samo ne morejo svojega mnenja uradno izraziti, ker bivše jugoslovanske vlade so imele nacionalne fašistične predsodke, današnja ima. pa verske, tako da zaenkrat še ne moremo pričakovati kakega posebnega gospodarskega in političnega napredki Jugoslavije, da priznamo, da ima današnja vlada več socialnega smisla, kot so ga imele prejšnje, še manj pa moramo pričakovati narodne osvoboditve Jugoslovanskih narodnih manjšin. Zato moramo še nekoliko počakati, da bomo na jasnem razsojevanja političnih dogodkov v Evropi in upamo, da ta čas nikakor ni več daleč. Razmere kot danes vladajo na svetu, so za široke plasti ljudstva neuzdržne. Do spremen-be more priti, legalnim ali pa nelegalnim potom, na obe poti je krenilo ljudstvo... K zvezi sedmih, tipajo, da se bo pritegnilo tudi Poljsko, ker ji v nobenem pogledu ne bo kazalo še nadalje simpatizirati z Nemijo. S tem bi bil zadan evropskemu fašizmu velik, če ne smrten, udarec. Seveda bi bil to 1p moralen udarec iz katerega pa se prehaja v praktičnega. Saj smo videli kako sta bivši angleški zunanji minister Hoare in francoski zunanji minister Laval pripravila načrt, ki bi bil moralno prlnomogel izvesti Mussolinijev načrt, praktično bi ga pa sam izvedel, in kar se zgodi, kar bi niti morda vsak ne pričakoval, da je angleško javno mnenje, ki je bilo mnenje angleškega delavnega ljudstva, da se ta načrt ne sme uveljaviti, še več, da naj minister Hoare kar gre na počitnice in je tudi moral iti. Njegov francoski tovariš, Laval, je bil zaenkrat še ostal, sedaj pa je francoski narod tudi njega pognal. To je vsekakor veselo znamenje, ker nazorno prikazuje, da so narodi na potu v boljšo bodočnost. Večkrat smo rekli, da si italijanski fašizem sam sebi koplje grob. To mnenje nas ne more varati kajti na svetu je že tako in je bilo od pamtiveka, da vse, kar je proti naravnega in zato tudi protičloveškega, mora prej ali slej propasti. Naj se še tako uteplje ljudstvu v glavo, da je fašizem in kapitalizem človeštvu blagor, ne drži, kajti praktično se pokaže lavno nasprotno. Za take protinaravne nake je mogoče pridobiti mladino, zato vidimo, da fašizem vse upanje stavi v vzgojo mladine. Ampak to drži gamo toliko časa, dokler jedo iz očetove sklede. Kakor hitro pa začne delovati lasten razum, vsak spozna, da je bil grdo zapeljan, ampak kaj si hoče pomagati, saj njegovi lastni otroci tudi raje verujejo lepim frazam kakor pa resničnim izkušnjam in tudi nima časa, da bi skrbel za vzgojo otrok, ker mora delati od zore do mraka, pa še ni kaj jesti. Po dmgi strani pa je skrb države, da skrbi za vzgojo, in če bi bila država grajena v smislu ljudskih potreb, bi bilo to pravilno, tako pa ni. Boljša bodočnost se ne izvojuje samo potom revolucije, kot so mnogi mnenja., temveč sta dve muhi hkrati ubiti, če se napreduje evoluciona«»), to pa je mogoče le tedaj, če so široke množice dovzetne za prosvetno izobrazbo, kar žalibog niso v zadostni meri, in samo zato smo pri vsej svoji večini, vedno v manjšini ... Od organiziranega ljudstva za skupen nastop, je do zmage samo en korak. To si zapomnimo vsi, pa bo gospodarska in politična oblast v naših rokah. Zadeva diplomatičnih odnosajev med Rusijo in Uruguajem pred Društvom narodov V četrtek se je pričelo razpravljati pred Društvom narodov glede povoda pretrganja diplomatičnih odnošajev med sovjetsko Rusijo in TTruguajem. Dasi sta obe državi članici ženevske organizacije, še vendar s prva ni imelo namena razpravljati o zadevi, so se pozneje premislili, da je bolje, če se zadeva razčisti, predvsem, ker se kapitalistična javnost zelo zanima, če je sovjetska Rusija in Tretja inter-nacionala eno in isto, ali pa vsako zase. Vlada sovjetske Rusije je že leta 1922 izjavila, da nima nič skupnega s Tretjo interna-cionalo, kar so pozneje nekatere države '/ja-vile, da ni resnica. Med temi državami sta bili v prvi vrsti Anglija in Argentinija, ki sta u-gotovili, da Rusija podpira komunistično propagando v njih državah in se je zato prekinilo diplomatične odnošaje. Mehika je tudi imela zvezo z Rusijo, ki jo je že leta 39 pretrgala. In zadnje revolt? v Braziliji, da je financirala Rusija. lü. STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 335 Vsi ti grehi bodo našteti zastopnikom So-vjetov v Ženevi. Seveda ima Rusija še z mnogimi državami vojaške in gospodarske pogodbe, ki pa jo ničesar ne obdolžujejo, čeprav se tudi po njihovih državah prirehajo ekstremi-stične manifestacije. Zato ne bo prinesla obtožba proti Sovjetom nikake politične spremembe v tem smislu, ker je vsakemu jasno, da je Sovjetska vlada eno, Tretja internaciouala pa drugo. Seveda pa imajo Sovjeti ravno tako pravico dovoljevati kongrese zastopnikom Tretje internacionale, kot* jih dovoljujejo tudi druge kapitalistične države proti Sovjetom. Francija in Italija sta v prijateljskih odno-šajih, pa imajo vkljub temu italijanski anti-fašisti v Franciji vso svobodo. Čudno zgleda, da vse kar je narobe v takozvanih kapitalističnih državah, izvira iz Rusije. Vzroka bo naj-brže treba iskati drugje in sicer: dajte ljudstvu človeka dostojno ekisistenco, pa bo konec "komunizma". Angleški kralj umrl V pondeljek .nekoliko pred polnočjo je preminul 'Angleški kralj Jurij V. v svojem gradu Sandrigham. Star je bil 70 let ter je bil 26 let kralj obsežnega britskega imperija. Izpraznjen kraljevski prestol je zasedel prine Gales, ki je prvi sin pokojnega kralja ter se bo imenoval, kralj Edvard V Lil, in šteje sedaj 41 let ter je še vedno samec. Pred leti je bil na obisku v Argentini, kar se gotovo naši čitatelji ¿spominjajo. Pravijo, da je mladi kralj precej priljubljen tudi med delavstvom, še več, kot bi želeli nekateri aristokratski krogi. Sicer pa so kralji kot vsi drugi državljani samo figure, vladajo ministri s pomočjo kapitalistov, ki jih da jim ščitijo svoje koristi posedajo na stolčke. V Rimu napovedujejo konec Društva narodov Znani fašistični publicist in nasprotnik Slovenstva, Virginio Gayda piše v "Giornale d'I-talia", da se bo Društvo narodov kmalu razsulo in da ze sedaj nima praktičnega pomena, ker imajo v njej vedno več besede Sovjeti. Gayda utemeljuje, da že sedaj niso v ženevski organizaciji. Združene države, Nemčija in Japonska. Ni rekel, vendar je hotel reči, da bo temu zgledu kmalu tudi Italija sledila. Nadalje ugotavlja Gayda, da je največ Anglija kriva, da je Društvo narodov tako oslabljeno. Gayda je v obeh primerih povedal resnico in sicer, da bo Društvo narodov razpadlo in da je Anglija izravljala prestiž Družbe narodov za svoje koristi, ampak to še ni glavno, kar je Gayda pozabil povedati. Glavni vzrok je ta, da so vse članice Društva narodov prepojene militarističnega duha, če izuzamemo Rusijo, ki pa se prav tako oborožuje, ker drugače sploh ni mogoče misliti. V današnjih nazorih posameznih držav, bi moralo Društvo narodov imeti strašansko denarja in pa do vseh zvezd, če so res tudi zvezde svetovi na katerih prebivajo ljudje ali pa četudi ne samo da bi se jih moglo kako izkoristiti, ključ da bi odprla vsem državanim pustolovcem vrata ki bi ne mogli tukaj najti zadovoljstva. Brez pomena je, če zastopniki pri Društvu narodov govorijo o miru, medtem ko se vse njene in ne nje-* ne članice blazno oborožujejo. Ni potreba preveč bistroumnosti, da je vsakemu jasno, da se Evropa pripravlja na krvavi ples. Tedaj ko se ta igra prične, razpade tudi Društvo narodov. Kot sedaj zgleda, bodo Francija, Anglija, Rusija, Mala antanta In države ki tvorijo Balkanski pakt na eni strani, Italija, Nemčija, Japonska, Avstrija, Madžarska, Albanija in morda Poljska, pa na drugi strani. Če bi bile načelne fašistične države, ki so Italija, Nemčija in Japonska, čutile dovolj močne, bi z vojnb že pričele, tako pa še vedno iščejo, če bi mogli še katero državo spraviti na svojo stran, kajti fašizem se še ni dovolj pripravil in smo gotovi, da se ne bo nikoli, da bi zavladal svetu. OKNO V SVET Kairo. — Egiptovska vlada pod predsedniš-tvom Mohameda Tewfika, je v sredo podala ostavko v celoti katero je kral Faud sprejel ter je poveril sestavo nove vlade bivšemu ministru, Nahas paša, ki ima namen sestaviti vlado z združenimi strankami, kar Tipa, da se mu bo posrečilo. Našim čitateljem je znano, da si želijo Egipčani osvoboditi angleške nadvlade in s tem v zvezi je nastala sedanja ministrstka kriza, ki najbrže se ni zadnja. Damask. — Študentje prirejajo manifestacije proti francoski nadvladi in je prišlo te dni do spopada med policijo in študenti pri čemer sta bila 2 študenta mrtva 40 pa ranjenih'. Rim. — Mussolini računa, da sedaj, ko je umrl angleški kralj, se bodo odnošaji med obema državama zboljšali, kajti "duce" je ukazal ne iz resnične žalost^ temveč iz političnega ozira, naj italijanski narod silno žaluje radi smrti angleškega kralja. Med tem časom upa Mussolini, da se mu bo sreča v Afriki nasmejala in da bo Neguš kaj kmalu zaprosil za mir ki se bo sklenil tako, kot ga bo nare-kavala Italija. Ženeva. — Društvo narodov nima nobenega upanja, da bi bilo mogoče kaj vplivati v ita-lijansko-abesinskem sporu. Čudno da so šele sedaj prišli do tega prepričanja, ko je vsak povprečen človek vedel, kakšni so fašistični nameni, pa bil italijanski ali nemški, ali katerikoli. Malta. — Na otoku Malta, ki je pod angleško oblastjo, je naseljenih kakih 300 italijanov. Angleži se pritožujejo, da jih ne mika vojna v Afriki pač pa da so mnogi izmed njih špi-joni, zato so jih angleške oblasti dele pod kontrolo in so jim zaprle tudi več šol, ker da niso bile nič drugega kot politična učinilnica za fašistične interese. Berlin. — Nemški propagandni minister je že pričel delati propagando, da mora Nemčija dobiti vsa nekdanja kolonijalna posetstva nazaj. Torej želja po vojni se je že pričela, drugo leto se bo pa najbrže že pričela. Anglija pravi, da dokler ni Nemčija članica Društva narodov in se ne drži mednarodnih pogodb, je mir v Evropi na zelo tanki nitki. Ženeva. — Danzig, ki je pod pokroviteljstvom Društva narodov, dela zadnje čase veliko preglavico, ker-baje hoče prebivalstvo, da se priključi k Nemčiji, pravzaprav pa delajo hobnečo reklamo samo nemški nacijevci. Pariz. — Francoska vlada je v celoti odstopila in je prevzel sestavo nove vlade Sarraut., ki je radikalnisocialist. Kako bo sestavljena vlada, sedaj ko to pišemo, nam še ni znano, vsekakor pa bo bolj levičarska. V prihodnji številki pa bomo že vedeli kakšno stališe bo zavzela v notranji in zunanji politiki, predvsem glede Italije, kajti Laval je zelo mnogo pripomogel, da je Mussolini pričel z vojno v Afriki. Madrid. — Španija se nahaja pred novimi notranjimi nemiri, če vsa znamenja ne varajo. Desničarji in levičarji so se porazdelili v dva tabora. Zaenkrat imajo oblast desničarji in so tudi visoki katoliški krogi na njih strani. Levičarji imajo za seboj pa ogromne mase, ki hočejo dela in kruha. Zato kaže, da se bo v Spanji ponovno pričel boj trd in neizprosen za socialne pravice delavnega ljudstva. Rim. — General Badogilo poroča v Rim, da je njegova vojska na južni in severni fronti iz-vojevala precejšne zmage pri čemer je bilo 2000 abesincev mrtvih. Tz Addis Abebe pa poročajo, da je bilo več tisoč mrtvih na italijanski strani in da je bilo zaplenjenega večjo množino vojnega materjal a ter da se je prisililo eno letalo k pristanku. Ženeva. — V četrtek je govoril pri Družbi narodov ruski komisar za zunanje zadeve, Litvinov, glede pretrganih diplomatičnih odno-šajev mer Rusijo in Uruguajem. Litvinov je bral dolge levite urugiiajskémU zastopniku ter mu je dokazal, da so revolucije v Braziliji in ITruguaju nekaj vsakdanjega in da so se dogajale prav tako prej, ko še ni bilo socialistične Rusije, kot se dogajajo potem. Predsednik Bra-zilijanske republike, da je prišel na vlado potom revolucije in da prav gotovo ne bo nihče verjel, da je to revolto financirala Rusija, in da predsednik Vargas takrat ni obdolževal Prestesa, da je komunist, komu je pomagal do vlade, danes ko je vodil revolto proti njemu, da ga smatra za komunista. Litvinov je odločno zanikal, da bi sovjetska vlada vodila komunistično propagando po drugih državah. Uruguajski zastopnik je našel nekaj primerov, v Buenos Airesu, Švici v Londonu, kar pa je Litvinov ovrgel, da bi bilo v zvezi z sovjetsko vlado temveč da je bila vsa stvar povsem ne uradna zadeva Sovjetov. Ženevska organizacija se ne čuti kompetentne, da bi razsodila, kdo ima prav, temveč prepušča, da se spor s časoma sam poravna. Obiščite krojačnico "LA CONFIANZA" ki Vam nudi na izbero naj- iff® boljša angleška in nacional- na sukna. Mm ililll P& /'Wl Delo prvovrstno. — Cene ' J akonomične. • Vik 1 iJj!: Priporoča se ir i J i JP __U 11' 'H --ril m \ F. ANTON KLINC S í»« Rosetti 1527 — Bs. Aires lí¡|f No. 335 SLOVENSKI ÍÉDNlK sm^» Argentinske Vesti Zidarska stavka je končana Lahko se računa, da je zidarska stavka po treh mesecih končana. Med delodajalci in delavskimi predstavniki je posredoval sam notranji minister Dr. Melo, ki je odločno ustra-j&l, da se mora na vsak način priti do zaključka. Delavstvo ni doseglo povsem kar je želelo, vendar se lahko reče, da je izvojevalo zmago. Pogodilo se je za sledeče plače: težaki $ 4.50, polsidarji $ 5.20, zidarji $ 6.40. Plače zadnjih dveh kategoriji se bodo po preteku 9 mesecev povišala za $ 0.40. Natančneje pa se bo razložilo danes na Plaza Once ob 6 uri popoldne, kjer so voditelji stavkojojčih sklicali veliko zborovanje in je dolžnost vseh delavcev, da se v svojem interesu tega zborovanja udeleži. SOCIALIZEM IN DRŽAVA "Avanguurdia" ki je glasilo socialistične stranke piše, da je bila do sedaj država re-prezentirana od strani kapitalistov in piše dalje, da bi bil že čas, da bi se delavstvo postavilo na lastne noge. Država, da ne sme biti Privilegij samo za nekatere temveč da mora biti skrb in veselje vseh. KMETJE POGNANI NA CESTO Hipotekama banka je pognala na cesto 62 "chacarerov" v naselbini "Orlando y Miglo-ri" v Monte Nievas v provinciji La Pampa. Kmetje so obdelovalali zemljo že par let m so odplačevali banki toliko na leto. Ker Pa letos vsled slabe žetve niso mogli vsega plačati, jih je banka pognala na cesto, seveda ji je pri tem ostalo polje dobro obdelano in bo za višjo najemnino tam naselila druge kolone. Tako delijo pravico bogatini delavcem. Quilines. — Policija plačana od Geope zasleduje stavkojoče delavce, tako poroča "La Vanguardia". Rio Cuarto. — Zidarska stavka je bih v torek končana ter so pred 5000 delavci govorili razni deiavski zastopniki. La Plata. — V torek se je sindikalno ¿druženje sestalo z ministrom provincialne vi ude, Groppo, ki je potem izdal ukaz, da policija ne/ sme včiiamirja/ti organiziranih clepavcev. Catamarca. — Radi političnega boja med provincijo Catamarca in Santiago del Estero je zaprta višja šola v Catamarki. Ko je ena provincija imenovala ravnatelja šole, ga je, druga zavrgla in tako ni preostajalo drugega kakor šolo zapreti. Vsekakor slabo znamenje, če mora šola radi politike trpeti. Santa Pe. — Oblasti ne dovoljujejo političnih shodov vsem strankam. Tjako sei pritožujejo socialisti. Radio iz Moskve. — Vsak torek, četrtek in nedeljo trazmitira radio iz Moskve. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA Vsi, ki želite pismenega odgovora, ga boste dobili prihodnji teden. POZOR Ker ima prihodnji mesec pet sobot, Slovenski tednik prvo soboto v februarju ne izide. Piše Zadr. GOSPODARSTVO NE DELAJTE ISKDŠENJ ampak bodite prepričani, da vam konvinira danes bolj kot kadarkoli: POSLATI DENAR vaši družini v Europo VLOŽITI VASE PRIHRANKE na dobre obresti KUPITI PREVOZNE KARTE z najboljšimi parniki po brezkonkurenčnih cenah pri Vašem starem prjaitelju BANGO HOLANDES UNIDO SL 0 V ES KI ODELEK CANGALLO No. 3 6 fí (med 25 de Mayo in Reconquista) BUENOS AIRES KOBILICE POVZROČAJO VELIKO ŠKODO Če ravno je bilo svojcčasno določčno, da se bo kobilice uničilo z 20 milijoni pesov, izgleda, da so miljoni že pojedeni, kobilice pa še vedno žive. Kljub neštetim načrtom za pobijanje tega strašnega mrčesa, se ni do sedaj še nobeden posrečil, da bi se uničilo to šibo, ki tako neusmiljeno tepe Argentinskega kmeta. Zadnje dni je prišla velikanska skupina kobilic ki je bila dolga nad 8 km. in bog zna koliko široka, prav pred vrata Buenos Aires, to je do Campo Mayo, kjer pa so mobilizirali proti nevarnemu mrčesu vojaštvo, katero je skopalo nekoliko jarkov, kjer so se kobilice utopile oziroma katere so z plamenometi sežgali. Ce bi se v začetku prav in sestimačno začelo borbo priti kobilicam, bi se jih z lahkoto uničilo tako pa se zdi, da bo tudi za naprej kobilica strah Argentinskegs kmeta, za katerega se tisti ki imajo pravice in dolžnosti, prav malo brigajo. Ze negaj tednov se čita v tukajšnjih časopisih, da prosijo pridelovalci bombaža v Chaco, naj bi se jim poslalo delavce, kateri so v Chacu pako potrebni. Radi ugodnega vremena in precejšnjega dežja, so se bombaževi nasadi jako lepo razvili z njimi pa tudi veliko plevela, kateri grozi uničiti velik del pridelka, če se pravočasno ne opleve. česlci časopis "Ca-kenski vestnik" piše v zadnji številki, da ako ne pride v kratkem času dovolj delavcev za pletev, bo namesto dobre letine, treba, iz plevela zbirati ostanke bombaža. Ravnateljstvo državnih železnic je v ta nemen znižalo vožnjo za delevce, kateri imajo namen v Chaco za 75%. V zadnji številki smo poročali, da je novi poljedelski minister razdelil 100 dovoljenj za prodajanje sadja po znižanih cenah. Pretečem četrtek so torej začeli razprodajo, kar je povzročilo med revnimi sloji res veliko veselja. Saj si lahko kupi sadja vsakdo, ker je namreč res po znižani ceni. Lepe hruške iz Rio Negro, katere so v navadnih trgovinah po 60 do 80 ctvs. se prodajajo po 30 ctvs., grozdje 20 ctvs. jabolka po ,20 ctvs. Kg. i. t. d. Sadje je kupljeno od pridelovalcev za račun ministerstva, katero potem odda istega trgovcem, ki morajo prodajati po cenah kot določi ministerstvo. To je torej prvi, ali vsekakor značilen korak navega ministra, Ce bo tudi v ostalih pridelkih izločil akapara-dorje in mešetarje, bo vsekakor najboljši minister, kar pa jako dvomimo, ker vemo, da če se jim preveč zadeva, ga skušajo uničiti ali podkupiti, kar se jim pač najboljše vidi. KLEPARSKA DELAVNICA Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica). IVAN KOŠUTA in DRUG Se priporoča Cucha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 Bueno o Aires Strain 4 SLOVENSKI TEDNIK Ño. 33Š Iz Urugvaja NOVA DOBA Nova doba počonja sedaj! Zveza Slovenskih Prosvetnih, Delavskili in Gospodarskih Društev, ki je v svojem poletnem članu, temelj globokemu upanju v bodočnost našega delavskega naroda v Južni Ameriki. Nova smer, kateri bo treba strniti vse: ljudi, ideje, načela, neposredno vse, za hitro in čvrsto dovršenje naših želja ter našega prosvetnega, delavskega in gospodarskega vzora. Zveza je širši pojem naše zavesti. Zveza je, in pomeni gospodarska, prosvetna in znaeajna vzajemnost. Zveza ni stara misel: tudi ne staro delovanje. Vse se mora spromeniti in prilagoditi hitrejšemu taktu nove dobe. Nove sile, nov duh, nova navdušenost naj se krepko oklenejo Zveze. Iz starega, mora vstati, mlado, čisto novo življenje, jeklenih volj in bistrih misli. Iz starega elementa mora vzrasti nov okoliš, zdrav in stanoviten. Sovraštva, napadi in psovke, drugam; vse grde navade in padalce: vse, kar pomeni nižji nivel, pustimo na potu za nami, ter korakaj-mo dalje -- prevdarno, izkušeno, in zavestno — v cilj. Zveza — lahko s ponosom pristavimo — je temelj naši, od spodaj gor zidani, stavbi. Številnih izkustev imamo v naši preteklosti, ki pač jasno in uverjeno pričajo in trdé — in to iz kakoršnegakoli si vidika —, da je v skupnosti in v skupnem delovanju edino-le mogoč napredek. M F ni C IN A N F W S Oddelek za vonerlčne bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; maternica, jajčnik, čiSčenje itd., izpušaji, liSaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Načelnica tega odelka jo zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ženskih in otroških boleznih, z mnogoletno prakso, ki govori slovanske jezike. Klinika general. Jotika, srce, želodec, obisti, čre-va itd. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. žarki ultra vio-Iota infra rudeča itd. Sanatorični oddelek. Dognanje kakorSnokoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnika specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni. DAJEMO ZDRAVNIŠKA NAVODILA TUDI TISTIM, KI ŽIVIJO NA DEŽELI. Ordiniramo od —12 od 15—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 SUIPACHA 28 Žalostna cepitev naših južnoameriških društev, ki jih brezizjemno po večini tvorijo delavci, je vedno znaeila nazadnjaštvo in celo, bodi resnično povedano sovraštvo. Tako Ljudski Oder kot Prosveta. — krmili naših naselbin in naši največji južnoameriški ustanovi — sta storili svojo sveto dolžnost napram koloniji, ki hoče in želi nekaj stvarnega in resnično naprednega po tolikih, v bodočnost nezaupljivih letih našega društvenega delovanja v Južni Ameriki. Danes, kot nikdar prej, se naše delavsko oči pozorno obračajo na voditelje naših društev. Danes, kot nidar prej, so naši vodje poklicani, da pogledajo stvarnosti v obraz. Vse, kar je živega in zdravega, jim bo šlo na roko. Od nas vseh je odvisno bitstvo Zvezo. Slovenski Tednik bodi vsakemu mislečenu na stežaj odprt. Dolžnost vsakega mislečega pa je, da vsaj v listu pove, ako nima direktne udeležbe pri sestankih za Zvezo, kako in na kakšen pri sestankih za Zvezo, kako in na kakšen način si je zamislil Zvezo in kako treba da deluje. Temu, za nas perečemu vprašanju, ki mora biti točasno naš dnevni red, je treba pozornosti in nasveta vsakega Slovenca in Slovenke. Pač pa, po mojem mnenju, upanje in samo upanje ter nikakoršno drugo čutstvo mora v srcu gojiti oni, ki opazi v tem sporazumu de-lavca, ki je bil in bo, vedno, zaljubljen v napredovanje, neglede na tisoč požrtvovalnosti, in popustljiv, ako bilo to potrebno za skupno sporazumnost in blagor. Na delo! Za Zvezo, za napredek! .... Mirba, Montevideo rfj- največjo ofenzivo baš proti temu zbližanju-krat je veljalo geslo: En hlev in en pastir. pa je dokazal, da v en hlev bi še morda ' a z enim pastirjem pa se še dolgo ne bomo si>> jaznili.... To društvo je bilo "Ivan Cankar"". Na «st* novnem občnem zzoru je bilo pojasnjeno, društvo hoče. Pri prvi odborovi seji se je ^ klenilo pozvati na sodelovanje vsa ostala <• štva. L.O. je predlog ironično zav rnil, i*! sveta pa je odgovorila: "da je priprav'^ sodelovati z vsemi društvi, ki hočejo naP!'Ct8j. naše naselbine", podpisan je bil takratni nik A. Škrbec. Miramar in Glasbeni krožek P so bili že dejansko spojeni z Ivan Takratno nerazumevanje, politični P'0 ^ za vlade Uriburija, posebno pa aretacij3 Babuderja in Cotiča so glavni vzroki, da ^ društvo in uspevalo. Vendar jedro je ostal0- Montevideo deluje društvo pod istim im<'Dtí ■ M tf' in z istim programom. Ena izmed glavni» ^ programa je prav sodelovanje vseh dnlS posebno pa delavskih društev. Misel o zVCf bila že javno sprožena, v takratnem dn1^^ nem glasilu "Naš Glas", v avgustovi st- diJ»11 , Si»" Uo d»r" ti»i Jekleni: Nekaj misli o priliki nezdružitve med društvi L.O. in Prosvete Gibanje za združitev L.O. in Prosvete sem jaz pazljivo zasledoval. Pripomniti moram, da za podlago mi služijo samo vesti objavljene v Slovenskem tedniku, brez da bi bil osebno v posrednih stikih, toliko z enim kot z drugim društvom. Kakor me je navdušila ideja ustanovitve "Zveze" vseh slovenskih delavskih, prosvetnih in gospodarskih društev v Južni Ameriki, korak, ki ga brez pomisleka odobru-jem, ravno tako priznam, sem bil pesimist v uspeh popolne spojitve teh društev, smatrajoč to, za skok naprej, ki je v mnogih primerih lahko usodepoln. Tega mnenja nisem nikjer javno izrazil, da ne bi oviral delovanja pripravljalnega odbora in bil ponovno tarča eventualnih napadov, kot običajno. Danes, ko do združitve ni prišlo, mislim, da se o tem lahko tudi jaz izrazim. Še posebno, ko se je tu tekmovalo, kdo je bil prvi, ki je iz-taknil oljčno vejico miru in sprave: Slov. tednik, Prosveta, ali Lj. Oder. Resnici na ljubo in brez nikakšnih pretenzij, naj mi bo tu dovoljeno, da, omenim nekaj, kar so vsi pozabili. Gotovo se spominjate, da tam leta 1930 se je v Buenos Airesu ustanovilo neko društvo, ki je praktično tudi nekaj doprineslo, in bi bilo lahko most se do večjega zbližanja naših društev, da niso prav elementi iz L.O. naperili 1932. Sporna točka, da se društvi nista ze kot razvidno iz poročila občnega zbora venskem tedniku z dne 11. t. m. je bilo vprašanje taktičnega značaja. Med tem, se eni takoj brigali za kolektivno gosp0 sko osamosvojitev, drugi so mnenja, da Je prej potrebno izvojevati politično oblast- ^ in drugo po mojem je pogrešeno. Taka ^ tva, ki bi se zanimala samo za gospodar . glasbo, petje, dramatiko itd. ter izločeval0^ svoje srede politiko, so nazadnjaška, ^ takih društev se ne more nikoli dovolj u111' ^ razviti, ker "apolitika" služi samo zaW8 ki delavskega razreda. Tudi taka društva, htevajo od svojih članov politično opredcl^ ne morejo v današnjih okoliščina biti org zacije širokih množic. da bi moralo biti paralelno eno z drugim. Vsak zaveden delavec je P ^ čan, da brez pol. osvoboditve našega, ra ^ ne more biti popolne gospodarske ^o tef da tve; jasno pa je tudi lahko vsakemu, -bomo čakali križem rok političnega Pr .„,^1 bomo še dolgo časa čakali in bomo izko a od privatnih sesalcev in mesto kolek gospodarstva bo vsak izmed nas egoist^'110, p moval za individualno osamosvojitev. c ' ^ so si prvi kristjani med seboj razdelili & ] jo poslednji košček pokrivala, so daleč ni" i* mi... Društvo, ki hoče uspešno delovati, Pa 0? biti vedno društvo, ravno tako stano^v ganizacija, ali politična stranka. ^ ^¿el8^ svoj delokrog, vsi stremimo pa — t*' — k enemu cilju: K popolni osamosv0^ stih, ki vse ustvarjajo! Vsaki kompromis zahteva tudi ito nismo nič izgubili, ako še ni I polne združitve. Tako lahko ohrani ift rt? zato nismo nič izgubili, ako še ni prišl° ^ vsa»1 w avtonomijo. Čas bo pokazal kdo ima^Pr\ brinimo se rajši vsi, da damo Zvezi ci ljenja. To so moje misli. df (Op. ur. Tega mnenja je tudi uredm venskega tednika.) ..No,,„335 SLOVENSKI TEDNIK &tran& 6 Djejklíska Greda Premislimo "Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima". Tega starega slovenskega pregovora sem se spoianil( ko sem čital v "Dekliški gredi" mnenj» dveh avtorjev različnih si idej, ki želita razčistiti vprašanje, kje tiči vzrok nesoglasij in aventur v zakonskem življenju in razmerju današnje izseljenske mladine. To nesoglasje med "Jeklenim" in "Slovensko služkinjo", mi je dalo povod in pobudo, da. tudi jaz povem na kratko moje skromno mnenje. Zakonsko življenje, kakor tudi življenja samcev je tako velikega pomena, da je v resnici potrebno, da mu posvečamo več pažnje. Zato bo brez dvoma koristno, da delo obeh avtorjev resno premislimo in jima moramo biti samo hvaležni za pobudo. Po mojem mnenju bi bilo pametno ia koristno, da se mladenič in mladenka, preden se odločita za zakonsko zvezo, dobro premislita in predočita, kaj ju čaka v zakonskem, življenju. Predvsem je potrebno, da dobro spoznata eden drugega, dobre in slabe lastnosti in m i« L* potem odloČita za skupno življenje. "Skupno življenj»" moram reči kar dane« so redki primeri, kjer bi držala zakonska zveza kot pri naših starih: Dvoje teles in eno samo dušp. Zakon je po mojem nekaj tako vzvišenega, da bi se nikdar in v nobenem slučaju ne smelo reči: "Bo že kako", nego moramo vedeti, da je zakon nekaj resnega in odločilnega za življenje in da se je treba zato temeljito pripraviti za zakonsko življenje. Od zakonskega življenja naših prednikov je bilo odvisno na»e življenje in njim, se imamo zahvaliti za naše zdravje. Od nas bodo odvisni naši potomci in od njih bodoče generacije. Ob tej misli se moramo strezniti, otresti vseh krivili predsodkov in stopiti na pravo pot. Z mnenjem "Slovenske služkinje", ki pravi, da nekaj besed gre moškim nekaj pa dekletom oziroma fantom in dekletom. S to lekcijo se že strinjam, nikakor pa ne s tem» da se morajo dekleta za svoja stranpota "zahvaliti" moškim 'z ozirom na to, da ima svoj razum in pravico za obrambo svojega poštenja in dobrega glasu. Sicer pa, če stvar natančneje premislimo, moramo priznati, da so v veliki meri tudi moški krivi nesreč slabotnih žensk, ker če pogledamo jedru v dno, vidimo, da ženske nimajo pravice izbirati temveč samo izbrane biti. Ako bi izbirale, kar bi bilo tudi pravilno, bi jih sodili krivo. Zato jim v tem pogledu ne ostaja drugega kot želeti in želje ne izkazati. Za mladenko je vsekakor mnogo težje kot jta mladeniča. Zato ni prav nič čudnega, da se marsikatera vjame v sladko namazano past nastavljeno od brezvestnega moškega. Zato velja vsem fantom in dekletom — pomislimo. Anton P—r. M* INSTITUDO - DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrste stavljanja zob FEODORA Ljubi Bog, eaj tega ji človek ne more niti zameriti. Seveda ni mogla dovoliti, da bi hotelsko osobje izvedelo, dá je velika ruska kneginja ljubica angleškega reportérjal yiadimir Borotin jo hotel planiti na Fanarina, Mimozama gá je ponovno zadržala. — Bodite pametni, Vladimir — mu je zašepetala — pustite ga, naj dalje govoril Samo tako jo boste lahko našli! Ce bo ta človek enkrat mrtev, tedaj je vsaka sled '«a vselej izgubljena in vi no boste mogli nikdar več «vedeti, kje vain je iskati svojo Feodoro 1 Ah, kako čudnoje spregovorila črnolasa Japonka te besede in kakšen je bil pogled, ki jih je spremljali Ce bi bil Vladimir mirnejši bi moral opaziti roga-nje, ki je zvenelo iz teh besed,' opazil bi bil silno sovraštvo, ki je navdajalo njegovo spremljevalko do Feodore. Vladimir se premaga, uvidel je, da ima Mimoza prav. •— No, le pripovedujte, Fanarin —■ vzklikne Borotin, ko je rdečolasega prezirljivo pogledal — kako se vam je posrečilo Feodoro uloviti in jo odvesti s seboj! — Zvabil sem jo zdoma pod neko pretvezo, ko Ajt-hibalda Foultona ni bilo doma. To je bil navaden kriminalni trik, ki sem ga uporabil in sicer ne brez uspeha. Stopil sem z njo v kočijo, ki bi naju bila morala odpeljati do Ostrolenke. ~~ Kaj pa ste potem storili z njo? — vpraša Vladimir. — Ce bi te ne protivila, bi se odpeljal z njo v Pe-, trograd, v slučaju pa da bi se bila uprla, sem imel Pravico odpremiti jo v zapor v Ostrolenki in jo puliti tamo do nadaljnjih odredb. — Kdo pa vas je pooblastil, da veliko kneginjo aretirat«» ~~ Poglejte tukaj je pooblastilo — reče Fanarin in 9eie z roto v £ep po listino. Zmagoslavno je tedaj pomolil Vladimirju Borotinu stiao, ki je nosila carjev podpis. No, kaj pravite k temu, Vladimir Borotin t -— *7e Fanarin iii poročnika vprašujoče pogleda. — Ta 8ttna Vas bo pač poučila, da sem carjev poslanec in j^iko si predstavljate, kaj se bo zgodilo tistemu, ki 1 drznil položiti svojo roko name. ^tene pošilja car, gospodar vseh Kusov in jaz bi VRa torej svetoval,.. — Ne potrebujem vaših nasvetov — ga prekine Vladimir Borotin — odgovorite mi samo še na to: Kaj se je zgodilo na cesti, ki vodi v Gstrolenko in kaj je razdejalo vašo kočijo? — Povedal sem vam neresnico, ko sem dejal, da so me napadli razbojniki — odvrne Fanarin — Arhi-baid Foulton nas je napadel! Zasledoval me je v avtomobilu, da bi mi Feodoro ugrabil. ^ če se je to zgodilo radi nerodnosti ali pa nalašč, tega ne vem — neusmiljeno je pognal avtomobil, v katerem je bil še neki drugi gospod, proti kočiji in jo popolnoma razdejal. Onesvestil sem se, ko pa sem se zbudil, je bil avtomobil že za prvim ovinkom. —■ Kaj pa Feodora — spregovori lepi častnik z drh-tečm glasom — kaj se jo zgodilo s Feodoro? — Videl sem jo, ko je stopila v avtomobil. — Ha, to jo bilo prisrčno srečanje med Arhibaldom Foulto-nom in njo! Ni mnogo manjkalo, da nista omahnila drug drugemu na javni cesti v naročje... — Molči! — zagrmi Vladimir Borotin. — Odgovarjajte samo na vprašanja, ki vam jih stavljam! Sedaj vas pa še vprašam: Kaj mislite storiti? — To, kar je moja dolžnost — odvrne Fanarin, ki je spravil dokument s carjevim podpsom v žep. — Veliko kneginjo bom zasledoval in našel jo bom, čeprav bi se skrila v azijskih stepah. Kajti car je ukazal, da jo moram pripeljati v Pe-trograd. — Hvala vam, dovolj sem slišal — vzklikne Vladimir razburjeno — in odkrito vam povem, da boste Feodoro iskali in jo ne boste našli! četudi mi je ljubica postala nezvesta, česar pa ne morem verjeti, vendar nočem, da bi jo dobili v svojo oblast. Zato si bom izmislil sredstvo, da vas bom za kateri dan napravil neškodljivega! Dal bom Feodori časa, ki ji bo zadostoval, da se vam bo lahko daleč umaknila. — Tega "no boste storili — sikne Fanarin — kajti s tem, da mi storite kaj žalega, dvignete roko tudi na svojega gospodarja carja. — Storil bom, kar moram storiti in sicer takoj. Dimitrij priveži tega človeka k bližnjemu drevesu, toda odpelji ga globlje v gozd. Dnevi bodo minili preden ga bodo našli in ga rešili iz neprijetnega položaja. — Pri Bogu — sikne policijski agent — poročnik Borotin, svoje življenje stavljate na kocko, če izvršite svojo grožnjo. •— Izvršeno bo, kar sem ukazal — na delo I — Na pomoč! — zatuli zdajci Fanarin na ves glas, kajti Dimitrij si je prizadeval, da bi ga odvedeL •— Na pomoč, zvestega carjevega slugo so ujeli... Sveta mati božja kazanjska, mar ni nobenoga žive-gaga bitja ki bi pomagalo? — Samo trenutek, Dimitrij — se zdajci oglasi mltt-da Japonka, jaz poznam boljše sredstvo, s katerega pomočjo bomo napravili tega človeka za ilekaj dni neškodljvega. Tu, Vladimir... Japonka seže v nedrija in ponudi Vladimirju majhno stekleničico. — Vladimir, tukaj imam japoüskó sredstvo — reče Mimoza. —* Bilo je noči, ko nisem mogla zatisniti očesa, ko mi je žalost parala srce in mi je kri grozniča-vo valovila po žilah. Tedaj mi je neki japonski zdravnik priporočal to tekočino. Tri kapljo v čašo vodo — in človek zaspi sladko kakor da bi ga zazibali angeli, sedem povzroči, oa se človek tri dni in tri noči ne zbudi — trinajst kapljic pa prinese smrt. Svetujem vam, Vladimir — nadaljuje lepa Japonka — da daste temu človeku sedem kapljic in jamčim vam, da bo tri dni in tri noči spal! Njegovo telo odnesimo v grmovje, tam ga ne bo nihče našel. Po treh dneh bo delovanje uspavalnega sredstva minilo. Zbudil se bo, tedaj pa bo že našel sredstvo, da bo prispel v Moskvo. Trije dnovi bodo tvoji Feodori brez dvoma zadostovali, da se bo umaknila na varno! — Kako naj se vam zahvalim — vzklikne Vladimir — sredstvo ki ste mi ga predlagali je izvrstno, z veseljem ga sprejmem! Dobro torej, Fanarin — stavljam vam na razpolago, ali vzamete sami teh sedem kapljic, ali pa vam jih bomo s silo nalili trinajst! Pomislite, sedem kapljic pomeni tridnevno spanja — trinajst kaplje pa — smrt! i Fanarin je strmel v Vladimirja kakor da bi mu ne hotel prav verjeti, potem pa jo potisnil stekleničico, k jo je držal mladi poročnik v roki, od sebe in dejal: — Poročnik Borotin, vi si najbrž ne boste držnili vodili z menoj tako strašne šale! Za tri dni me nameravate omamiti, ha, ha, — to pomeni zame prav tolko kakor gotova smrt, kajti kdo ve, če me no bi kdo v tem gozdu napadel in ubil, ko bom ležal tukaj brez življenja. Stran 6 SLOVENSKI TEDNIK Nfl. 885 Jekleni: Neizbežne posledice česa? Ko sem napisal članek "Zakonske tragedije naše dobe"., objavljen v S. T. štev. 331, sem že naprej vedel, da bo izval reakcijo, posebno pri tistih, ki lahkočutno mislijo, kot sem takoj v začetku povedal. Tudi urednik lista sam, je v isti številki v uvodniku pozval prizadete na dvoboj z besedami: "Üe so vam moški kaj polomili po vašem vrtu pa jih zapodite ven." In res se je opogumila v S. T. štev. 333. neka "Slovenska služkinja", ki govori v imenu slovenskih žen in deklet (?), ter moj članek zavrnila smatrajoč ga "zai plevelj, ki ga je treba izruvati ter vreči za plot." — Predvsem po-vdarim da ni moj namen polemizirati z nikomur radi polemike same, ampak da me vodi zgolj želja, da se to vprašanje zadostno venti-lira (razčisti) in konsekventno temu nekaj ukrene, da se ta naša rale-rana, akoravno ne ozdravi, vsaj ublaži. Da to vprašanje med nami obstoja ni dvoma, to tudi sama Slovenska služkinja v svojemu članku "Neizbežne posledice" prizna. In dasiravno, gospodična, "ta plevelj vržete za plot" ostane pa za plotom, saj po besedah našega pesnika S. Gregorčiča, se niti prašek ne izgubi. Sicer pa urednik lista najbolje ve, čemu je moj članek baš v "Dekliško gredo" uvrstil... — Gorostasnost imenujete to, kar setn jaz omenil, "da je mnogo gospodinj ki jim mesečni proračun dela preglavice". In vendar ni tako strašno! Mnogo gospodinj še ne znači, da so vse, niti polovica, lahko jih je samo deset; da so, pa je neizpodbitno; o tem samo vprašajte vse tiste služkinje, ki redno ne dobivajo svoje krvavo zaslužene plače in vse tiste upnike, ki vedno začetkom meseca na vrata trkajo. Zelo napačno razume tudi, kdor, hoče tem besedam dajati smisel, ki ga nimajo, to je: "da se imajo služkinje mnogo bolje, kakor pa same bue-nosaireške gospodinje". Menda smo si na jasnem, da je življenje in njega potrebe in zahteve tako različno v današnjem družabneim' redu, da n. pr. nekateri z 100 $ mesečne plače izhajajo, drugi z 200 $ komaj živijo in oni z 300 $ mesečnimi dohodki so v večnih stiskah. — S tem sem hotel samo povedati, da naše služkinje, ki pridejo iz tega ambienta, enkrat poročene, ^akonu niso kos, ko je treba urediti samostojno gospodinjstvo s pičlimi dohodki. In nič čuda, če potem "skačejo čez ojnice", kot 'Slovenska služkinja sama priznai, kajti življenje se ji nudi v službi še vedno brezskrb-nejše in lagodnejše, kot doma. Naiven bi bil tisti, ki bi vzel ta primer za podlago splošnosti, kot je smešen zaključek avtorice članka "Neizbežne posledice", ko meni predbaciva, da sem jaz z mojim člankom ho- tel vse naše služkinje .in zakonske žene, bree izjeme, v en ko5 zmetati. To bi bila res absurdnost! — Do danes še ni nihče napisal članka za javnost ki bi bil vsem namenjen in bi vsem ustregel. Zato čast, komur čast! Neoporečno je, da mi, kot narodna celota, v emigraciji imamo zakonce, ki bi jih lahko drugim narodom za vzgled postavljali. — Slovenska služkinja pada tudi, v svojem članku, v ostra protislovja nekje pravi, "da je prepričana, da so &lo-. venskai dekleta v pretežni večini poštena", na drugem mestu zopet "da moški tarnajo, da ni mogoče dobiti več poštenih deklet" — jaz ne vodim statistike, sicer pa vrag zna, kaj vse se pod besedo "poštenje" razume; morda devi-štvo? — in pol logično, pol nelogično zaključi "da se prav nič ne čudi, da je danes tako malo srečnih zakonov". Baš to, kar sem joa t mojem članku označil! Nikakor se ne strinjam s trditvijo, da so naši fantje tega stanja krivi, pa najsibodo "omejenega razuma" ali "revolucionarnega svobodnega duha" in, da se naša poštena — zopet poštena! — in krepostna dekleta pustijo od teh le fantov "valjati v blatu" in samo vsled tega, ker moški slučajno "nimajo denarja za se poročiti" ž njimi, privolijo v divji zakon, ali "skupno gospodinjstvo" kot avtorica članka omenja. — V Hollvoodu, v Sev. Ameriki n. pr. ni slovenskih fantov, ni ljudi omejenega — Poslušajte, Fanarin — odvrne Vladimir — odnesli vas bomo v gosto grmovje, tam pa boste mirno n bTezskrbno spali I Nam gre samo zato, da vas zadržimo tri dni, da ne bi mogli Feodoro preganjati. Ker pa nimamo na razpolago nobenega trdnega zapora, v katerega bi vas laliko spravili, jo Mimozino sredstvo izvrstno. Sedaj pa naprej — pijte, skrajni fias je I —■ Torej Jedem kapljic >— zamrmra Fanarin, — več ne, mar niste rekli, da trinajst kapljic usmrti! — Seveda — odgovori Mimoza — trinajst kapljic povzročuje smrt. že sedom kapljic povzročuje spanje, Ki se prav za prav nc razlikuje mnogo od smrti. Toda že čez tri dni boste vstali, tedaj pa ne boste slabotni in utrujeni, temveč spočiti, to spanje vas bo samo okrepčalo. Le pijte, prisegam vam, ničesar se vam ne bo pripetilo! Pri teh besedah je mlada Japonka Fanarina zaupljivo pogledala. Policijski agent je sprejel ta pogled, imel je v Bebi nekaj pomirjevalnega. Zdelo se mu je, kakor da mu Japonka pošilja pogled sporazuma, kakor da bi mu hotela zaklicati: — Le pij, name se lahko zanese», jaz nisem tvoja ■sovražnica, iaz sem tvoja zaveznica! So ljudje, ki povedo s pogledom lahko mnogo več kakor bi mogli povedati z besedami in, ki tedaj, kadat ne morejo svojih misli izraziti z besedami in jih razmero prisilijo k molku, z enim samim pogledom raz-jasnjo situacijo tako, da tisti, ki mu je ta pogled namenjen, takoj vse razume. — Dobro torej-, naj bo — zakliče Fanarin — toda zadnjikrat protestiram slovesno proti zločinu, ki ga nameravate izvesti na menil Protestiram v imenu carja, v imenu ruske pravice in v imenu sodne oblasti, kateri služim! Vi poročnik Vladimir Borotin prevzamete vso odgovornost, odgovarjali boste pred njegovim veličanstvom carjem, če mi bo velika kneginja pobegnila! — Odgovarjal bom — odgovori Vladimir — kar se tiče Feodore, Dimitrij, prevzamem jaz vsako odgovornost! — Kaj ukazujete, gospod? — vpraša Dimitrij, ki je že stal Kakor na žerjavici, ker mu je vse predolgo trajalo. — Drži Fanarinovo glavo in mu odpri usta. Pri tem mu ne povzročaj nikakršnih bolečin, vendar pazi na to, da ne bo mogel z roko napraviti nobene kretnje! Dimitrij je potegnil Fanarinove roke, stisnil jih je k svojemu lastnemu telesu in tako preprečil, da bi mogel policijski agent izvesti kakšno kretnjo. Svoje roke pa je uporabil Dimitrij zato, da je odprl Fanarinu usta na ne ravno prehežen način in mu nagnil glavo. Vladimir odpre Japonkino stekleničico. Posebne vrste vonj je prihajal iz nje, sladak, da je omamil skoraj njega samega. Tekočina je bila svetlo zelena, posamezne kapljico pa so se svetile kakor biseri, zdrknile so iz stelc'.eni-čice, ki jo ,je Vladimir držal samo nekaj centimetrov nad Fanarinovimi usti. Lovec ljudi si je zaman prizadeval, da bi se osvobodil iz Dimitrijevih rok. Hotel jo spregovoriti še nekaj besed. Morda je hotel prositi in rotiti Vladimirja Boroti-na, da bi -nu ne nalil v usta več kakor sedem kapljic ■— samo zamolklo grgranje je prihajalo iz njogovih ust. — Ena — dve — tri — štiri — pet — šest ■— sedem, — je štel Vladimir Borotin, vsakikrat pa je padla kapljica iz njegove steklenice v Fanarinova usta. — Sedem kapljic — spregovori Vladimir — mislim da bo dovolj. — Veliko napako boste storili, gospod — odvrnt Dimitrij — <:© že sedaj nehate. Ce bi pridjali še šest kapljic bi-boljše delovalo! Tedaj bi imela vsaj Rusija mir pred tem človekom, FanaTin bi enkrat za vselej umolknil. — Grom in peklo — nadaljuje mladenič in spusti Fanarina počasi na tla — saj že spi, iztegnil se je kakor da bi bil mrtev. Poglejte, gospod, oči ima zaprto, po bledi barvi obraza pa bi človek sodil, da smo mu dali namesto sedem — trinajst kapljic. — On samo spi! — vzklikne zdajci Japonka. — Sedaj pa ne izgubljajmo več časa! Odnesli »ja bomo v grmovje, ti, Vladimir, si lahko popolnoma brez skrbi! Tvoja Feodora je pridobila s tem tri dni in tri lioči in če bo znala ta čas dobro izkoristiti, je Fanarin, lovec ljudi m bo mogel več dohiteti! — Kako .iaj se ti zahvalim, Mimoza — odvrne Vladimir, ko jo prijel mlado Japonko za roko — da si mi dala tako ¡-¿vrstno sredstvo, s katerim sem uspaval tega človeka? Lahko bi ga kar enostavno ustrelil, toda to bi bil umor in nisem se mogel, odločiti, fla bi prelil kri tega človeka, ki dela, kakor sem se prepričal, samo po car. jevem naloga. ^ Ah, kakšna misel — reče Vladimir — besede, ki sem jih malo prej izgovoril, so mi dale krasno idejo. Feo-dori storimo lahko še veliko uslugo! Mar ne nosi Fanarin V svoji listnici carjevega povelja, pri sebi ima listino, na katere podlagi Feodoro lahko aretira. * Hitro, Dimitrij, potegni mii iz žepa listnico in mi daj usodno povelje! Brez dokumenta s carjevim podpisom in njegovim pečatom je Fanarin napram Feodori popolnoma brei moči! Mimoza se je lahko zdrznila, ko je slišala te besede. Imela pa se je tako v oblasti, da na njenem obrazu ni bilo sledu bolesti in razburjenju, ki je divjalo f njeni duši. • Dimitrij je že pokleknil k Fanarinu. Potegnil mu je listnico iz žepa in ni minilo par tre» nutkov, ko je usodni dokument ponudil svojemu gc spodarju. — Te listine bi ne dal za vse zlato tega sveta —" vzklikne Vladimir, ko je še enkrat prečital zaporno poveljej potem pa ga je zložil in dejal — radi tega jo moram spraviti na takšno mesto, odkoder mi ja n0 bo mogel nihče vzeti!- Tukaj jo bom dal, v svojo torbo, kjer noBim, važne dokumente, v torbo, od katere imam jaz edini kljui. — Sedaj si, Feodora,. varna >— nadaljuje carjev kurir, ko je spravil dokument, in zaklenil torbo, v kateri je nosil brzojavko, ki mu jo je dal minister Pleve za velikega kneza Alekseja. — Sedaj Feodor» moja, te ta krvniški peB ne more več dohiteti! Ah, svojo Feodoro te imenujem — kakor da bi mi no- bil tisti ionov vsadil v dušo strašnega dvoma J® kakor da ne čutim, kako mi že sedaj ljubosumnost i» dvom pijeta krvi srca? Toda ne, ne! — Jaz ti verjamem — nadaljuje Vladimir Borotin — ni mogoče, da bi bila pobegnila " drugim, posebno pa še ne s tem Angležem Arhibald01* Foultonomt Ne verjamem in ne bom verjel, dokler ne bom i®6' v svojih rokah dokaze! Toda tedaj — ha, če bi Feodora mogla izdati svoje' ga Vladimirja, tedaj ni na zemlji več zvestobe, tedaj ni zvestobe več v nebesih, tedaj je zvezda ljnboz» > ki jo obsevala ljudi, pobledela in solnce upanj» 3 a vedno zašlo! (Nadaljevanj«) Zadnja pot ravnatelja goriškega semenišča monsignora Leopolda Cigoj. V ozadju njegova rojstna vas Malovše na Vipavskem. razuma, še manj onih revolucionarnega duha, vzlic temu med glasovitimi kino-igralci in obo-ževaniini Zvezdami te industrije so ločitve, razporoké in zopetne poroke na dnevnem redu. Zato ponovim in povdarim: tega stanja niso krivi posredno naši fantje in tudi ne dekleta; kriv je današnji družabni red, kriva je okolica in nje prilike! — Ako bi tudi enega Slovenca v Ameriki ne bilo, življenje bi šlo v istem toku. Vse je produkt, razmer. Slovenski služkinji, ki mi očita "da očividno jaz nisem živel v okolišu poštenih deklet" povem, da v Ameriki še nikdar vprašal nisem nobene, jeli poštena ali ne. Zategadelj lahko si prihrani tiste krokodilovei solze pomilovanja in stopi iz Marsa, kjer najbrž živi in otiplje to naše življenje, da bo prepričana, kot je bil prepričan Sv. Tomaž, ko se je s prstom Kristusovih ran dotaknil. Tudi trditev da je harmonija v družini mogoča le "če si zakonca nimata ničesar opoči-tati eden drugemu" ne drži. Prav bi bilo: ako si. nočeta očitati. Kajti samo ignorant mora biti danes človek, ki vidi v zakonskem drugu, pa naj bo mož napram ženi, ali obratno, kristalno čisto preteklost. (To velja za nas, ki smo se odrasli tu naselili.) V 99% slučajih prav gotovo, ne bi si mogla drug drugemu svoj intimni dnevnik življenja pokazati, aleo bi to držalo. — Dve bitji, ki se združita iz ljubezni in sorodnih si značajev, ponovim, imata vse pogoje biti srečni, negled'e na medsebojno preteklost in, ali. so tisti tradicionalni "da" izrekli pred posvečenikom, civilnim uradnikom, ali samo medsebojno. Vsaka doba in vsaki kraj ima svoje navade in odgovarjajoče pomisleke. Vemo iz zgodovine, da so bili časi, ko je grajščak imel pravico do prve noči žen naših prednikov, da so kraji, kjer mora zopet nevesta stopiti v zakon samo čista in neoskrunjena in zopet drugje, kjer je običajna navada, da mož drugemu posodi lastno ženo. Vse je odvisno tedaj, od mišljenja ki ga sleherni izmed nas o stvari ima, torej od barvnega stekla skozi katero objekt gledamo. To, da se dva zakonca sporazumno ločita, še ni tako tragično ; nasprotno zdi se mi celo naravno. Tragika nastopi šele, ako v ločitev privoli -samo ena stranka, še posebno v slučajih, ko imamo tu sad ljubezni, pa makar greha: otroke. To ni več naravna ločitev, to lahko im,enujemo materialistično zločestvo. Za dodatek, da zaključim. Tega stanja mi ne bomo odpravili, lahko pa je ublažimo tako, da naše mišljenje o tem problemu kanalizira-mo v svetlejšo smer. Kdo je za to poklican? Smatram vsa naša društva, organizacije in posebno naše liste. Do danes, ako se je kje, kaj sprožilo o tem, se je smatralo za zasebno zadevo. Po mojem mišljenju je to socijalni problem za katerega bi se mogli vsi zanimati. Isto-tako bi mogli posvečati večjo pažnjo seksualni vzgoji in vprašanju odprave plodu (aborti). Naj se kdo ne zgraža! Ne trdim, da je ves naš živelj pokvarjen, da pa tudi ta problem med nami obstoja ni dvoma, poglejmo samo oglasno stran S. T. in vseh drugih listov. Ti vene-rični zavodi, gotovo ne oglašajo v naših listih zgolj iz velike ljubezni do nas. Kdor se za to zanima, pa makar Slovenska služkinja, ki je gotovo kompetentnejša od mene, naj se samo obrne na te klinike in vse tiste babice in ma-začice, ki noseče na dom sprejemajo in kjer je tajnost zajamčena. .. Mislim, da dobi dovolj podatkov. DOPISOVANJ Prijateljstvo Ivo se ozremo na sodobno generacijo, bilo to v vrste prve kategorije "boljših slojev", bilo v vrste "fabrikantov" svetovne politike, ali v vrste naših delavskih krogov. Povsod vidimo mreže in pasti. Povsod nesramnost in sebičnost. Menda ne bo napak, če trdim, dai je prijateljstvo in spoštovanje do bližnjega skoroda izumrlo. Pustimo si "prvi in drugi" stalež človeštva .in oglejmo si "tretjega" to je nas same in naše medsebojno razmerje. Pravimo, da ako bi človek, ki je umrl pred pedesetimi leti danes oživel, bi strmel od začudenja o spremembah, ki so se dogodile med tem časom. Ko se je pisec teh vrstic pred leti po štiriletnem "amerikanskem" življenju brez da bi prišel v dotjko z rojaki, zopet srečal s Slovenci, ga je obšlo neverjetno čustvo. Njsem vedel kje iskati vzroka te spremembe in tudi danes mi je deloma še zagonetka. Tudi pri drugih narodih se opaža nekaj takega, čeprav ne v tolikšnem obsegu. Par let je že od tega, ali dobro se še spominjam, ko sta mi dva možaka rekla: "Tudi midva sva Slovenca". V trdni veri, da sta res moža stare slovenske korenine in poštenjaka, čeravno sem jih videl prvikrat, sem se hotel sprijazniti ^ njima, dasi je bilo vse prizadevanje zaman. Zabolelo me je, ko sem videl, kako nezaupno me moža motrita. Da in še več takih slučajev sem videl in doživel. Poštenega prijatelja si pač vsak prevdaren človek želi in smo že po naravi nagnjeni do neke medsebojne veze, ki ji pravimo, prijateljstvo. Ne vem kje naj bi iskal krivdo, ki je zrahljala prijateljske vezi in da je ta sejalec ljulike dosegel tako lep uspeh. V mlajših letih sem mislil, da je življenje brez prijateljstva nemogoče. Pod pritiskom raznih razočaranj pa sem moral to mnenje vsaj deloma ovreči, in danes trdim, da če je že nemogoče, je vsaj neznosno. Samota je strašna. Vem da se najdejo med čitatelji tudi taki, ki so jih gospodarske ne-prilike zadnjih let pognale v najbolj skrite kote širne argentinske zemlje, prav tja čez nevarne in samotne gozdove in planjave, kjer ne najdejo žive duše, izvzemši brezvestnih ljudi in zverjadi, ki čakajo nai svoj plen. V takih okoliščinah človek najbolj občuti potrebo po prijateljstvu in mnogokrat so take okoliščine med množico ljudstva, v velikem mestu, med najsijajnejšimi palačami, med civiliziranim narodom in pod varstvom mož, ki ščitijo pravico, in tudi tedaj je prijateljstvo tako potrebno. Imam znanca, ki naravnost obožava prijateljstvo, četudi nima nikakega pomena, in naravnost usiijuje svoje znanstvo, kar pa niti oddaleč ni upravičeno. Nedavno mi je dejala neka gospa, ki se ponaša z neko trgovsko sposobnostjo — žal da je Slovenka —, da zakaj bi iskala stike s komurkoli, ko pa vsakdo išče od prijateljstva samo materij alnih koristi, zato naj si vsakdo sam pomaga kakor si more in zna. Ko smo se razšli, se mi je vsililo vprašanje: da je precejšen odstotek takšnih ljudi, ki so slepi pri zdravih očeh. To se je pokazalo tudi zelo jasno pri zadnji težki borbi za naše življenjske pravice, v času tekoče stavke. Precej je še teh nesreč-nežev, ki v svoji globoki nevednosti stoje na strani onih, ki jih dnevno izkoriščajo, dokler jim slednjič ne bodo nekega dne spodnesli ber-gelj na katere se opirajo. To vse se dogaja radi pomanjkanja zavednosti in radi pomanjkanja spoštovanja do svojega stanu ter xadi krivega pojmovanja do svojega bližnjega. Vse kaže, da stopamo v dobo, ko bomo morali bolj spoštovati in utrjevati medsebojne stike in vezi ter da bomo morali gojiti več ljubezni in spoštovanja do skupnosti, ako ne, smo zapisani prostovoljnemu poginu. Usoda človeštva je v naših rokah. Kjer je mrhovina se zbirajo krokarji, ai kjer je snaga, kaj prijeten vonj duhti iz narave. Torej utrdimo vezi, zamašimo vrzeli, da bo naša bodočnost lepša kot je bila naša preteklost in je tudi sedanjost. Danes ko smo raztreseni po tej širni zemlji Južne Amerike, brez svojcev, sorodnikov in domačih, ki bi • < mogli biti ob potrebi na naši strani, ■ <• ■••• > odvisni od prijateljev. Z i-" ■>■> tujih hišah, z njimi se - ' ' njimi delimo ¡T" . J "i \ " H. « „'.. . Pcdlogar STÍtAN fc Wtfcmx l^srrrAon* No. 335 Tega nismo zaslužili Ob prilik i splošne stavke je policija polo-vila polno delavcev, ki ¡>o bili v posrednih ali neposrednih stikih s stavkujočimi. To samo na .'•eb¡ bi ne bilo nič izvanredenga. Nismo pa mogli verjeti, ko so prispele prve vesti do nas, da so bili vsi ti delavci, posebno Slovanske narodnosti, nadčloveško pretepani od policije. Varnostni organi so kar na svojo roko zasli-žavali in obsojali, kot da bi v Argentiniji ne bilo sodišč za pol. zločince, ampak stavku joče po argentinskem zakonu ne more imenovati za pol. zločince ker imajo po zakonu pravico s stavko zahtevati svoje pravice, če so jim krateni, in kratene so jim bile, kar je vsa javnost in tudi vlada priznala. Skoro vsi delavci pa in kot smo že prej omenili, predvsem Slovani, so bili hudo pretepeni, češ, da so komunisti in prevratneži družabnega reda. V koliko se slovanski priseljenci zanimajo za politiko ali kak ekstremizem, nas ne zanima. Vemo pa, da so Slovani brez izjeme, pošteni in delavni ljudje, samo imajo to nesrečo, da so smatrani za manj vredne ljudi. Severnoameriški pisatelj, Luis Adamič, je napisal knjigo o Slovanih, ki nazorno prikazuje, koliko so doprinesli za napredek in bogastvo Združenih držav, dai je bila tudi tam naša narodnost zaznamovana kot za manj vredno in ravno zato je delavski pisatelj Adamič pokazal Slovane v luči realnosti. Adamič je do-kiizal, da se ima Severna Amerika za svoj napredek v prvi vrsti zahvaliti ravno slovanskim priseljencem. Ali ne bo nekaj podobnega tudi tukaj. Kdo so bili v prvi vrsti zaposljeni pri najtežjem delu buenosaireških podzemeljskih železnic? Železniške tire raznih družb, z delavci katere narodnosti so jih gradili in jih še gradijo? Ko so pred leti razne kapitalistične družbe dobile koncesije zai razna dela, so potrebovala trpežnega in odpornega delavstva. Takrat so razposlali svoje agente povsod po slovanskih državah, ker so vedeli, da je tam dobiti najboljšega delavstva. Sedaj pa, ko je delo končano, so družbe odšle uživat svoj dobiček kamorkoli, saj za denar jim je povsod dobro. Delavstvo pa je ostalo brez dela v kolikor se ni moglo pomagati s trdoprisluženimi prihranki. Razne družbe so potem izkoristile položaj, dai so tem nesrečnikom nudile par pesov zaslužka za trdo delo in kdor ni hotel delati, je odšel v "Villa desocupación" kjer je bil zopet preganjan >d oblasti in zaznamovan kot za lenuha, k r raje kot bi delal za plačo s katero ni mogel ne živeti ne umreti, je pobiral kruh iz "basure". To delavstvo, ki je prišlo v Argentinijo, da si z delom svojih rok zasluži poštene eksistence, jo zaznamovano kot za protidružabno, ker zahteva od človeške družbe tisto, kar mu pri-tiče. Po našem mnenju so mnogo večji sovražil iki človeške družbe in države kapitalisti, ki ko si nabašejo svoje žepe, jih prav nič ne bri-!¡a, kaj bo z delavstvom, ki seveda naravno, ostane na i>rbi države in izseljenskih organizacij. Večina iseljencev, ki so zaslužili le malo bolje, so si kupili zemljišče na obroke in postavili skromno hišico. Mnogi ne morejo več plačevati obrokov, ker še za "puchero" ne zaslužijo, in bo ves dolgoletni trud in znoj splaval nazaj družbam v žep. Za: kapitaliste je to vseeno, ni pa vseeno za državo in za posamezne naselbine in izselj. organizacije, če je ljudstvo, in četudi priseljenci, saj v Argentiniji še vedno velja izrek: Gobernar es poblar, gospodarsko slabo stoječe. Priseljenci žrtvujejo vse svo- ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem. je mlade moči za napredek države v kateri so naseljeni, da bodo na temelju njih žuljev njihovi potomci polnomočni državljani gradili bodočnost svoje domovine. V na,s Slovanih je dovolj zdravja in moči ier volje do dela in nimamo nič proti temu, če s? nas smatra za narod delavcev in kmetov, nikakor pa nismo zato manj vredni ljudje in še manj, da smo razvoju človeštva ali države ikodljivi, kajti fakti dokazujejo ravno nasprotno. V socialističnem listu "A van guardia" smo čitali, da se bo uvedla preiskava proti tisti policiji, ki je neopravičeno postopala z stavkujočimi. V naše področje ne spada, da bi ugotavljali, kako morajo oblasti postopati s političnimi zločinci, pač pa nas ponižuje, da bi se s poštenimi delavci in teh je večina, ki imajo edini greh, da tako malo zaslužijo, da ne morejo preživljati ne sebe in svojih ter so zato solidarno "z drugimi argentinskimi delavci stopili v stavko, ki je bila po vseh pravilih napovedana, še kedaj postopalo tako neutemeljeno, ker na tak način se doseže ravno nasprotno kot je koristno za našo naselbino in še bolj za državo. zlnlxrfadüb con loó m^ortó trwdkruaA fWuwib: UifiuLo fimy y IjoMmjMIWo' ebjmioljwtfa jfamiliaó. Ako hocete biti zdravüeni od vestne ga in odgovornega zdravnik? zatecite so na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEI. Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragiie - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 - 914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil poletne vzorce. Delo prvovrstno, cene emerne, blago trpežno. Se priporoča Sebastian Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) Delovanje italijanskih antifašistov Med velike poročevalne agencije ter v vsve-.OVno časopisje ne prodrejo vesti o delovanju ltahjanske antifašistične emigracije. Edino od lučaja do slučaja čitamo o razračunovanju me POZOR ROJAKI Ako se odločite si nabaviti dober radio-iparat, ne nasedajte kričeči reklami. Obrnite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem žiru pošteno ustregel. KONSTRUKCIJA MODERNIZACIJA VRAVNAVA NAPELJAVA ELEKTRIKE PRODAJA MATERJALA Garantirani radioaparati, ki dosežejo vse svetovne radiopostaje APARAT SUPER s 5 žarnicami $ 60.— Prva slov. radiotehnična delavnica ANDRES ARGUIBEL 1468, dep. 5 Buenos Aires Dve antifašistični grupi V emigraciji se močno razlikujeta dve antifašistični grupi. Eno grupacijo tvorijo stranke in organizacije katere so obstojale v Italiji pred fašizmom, drugo grupacijo tvorijo ljudje krog udruženja "Giustizia e Liberta". Prva grupacija so: italijanska socialistična stranka, masimalistična socialistična stranka, italijanska komunistična stranka, republikanska stranka, anarhistična federacija, generalno delavsko udruženje, italijanska delavska konfederacija in italijanska zveza moških dolžnosti, ki stoji nekako posredini. Prva grupacija, da se ujedini na taktičnem terenu, dočim "Giustizia e Liberta" ni pristopila v to novo kombinacijo predno je bila pozvana. Idejni razlogi niso bili poglavitni vzrok nesloge med "Giustizia e Libertá" in ostalih, kajti prva stoji na republikanski socialistični podlagi, kar je idejno mnogo bližje socialistom in komunistom kot so na pr. republikanci njim, medtem ko so na kongresu enotno izstopile. Razlika, med tema dvema grupacijama izvira v glavnem iz tega ker je komunistična, socialistična in republikanska itd. enostavno iz Italije prenešene stranke v emigracijo in omenjene stranke so v emigraciji ohranile svoj administrativni aparat, vsled tega se oslanja-jo na internacionalne strankine centrale. Z organizacijo "Giustizia e Libertá" je obratno. Ta organizacija je v Italiji lojalno osnovana v času fašizma. V emigraciji se leta 1932 ustanovi in takoj uspe, da zbere okrog sebe vse mlade in aktivne izseljence, kateri so želeli akcijo in delovanje z novo taktiko in na novi podla,-gi. Lansko leto je "Giustizia e Liberta" objavila svoj program. (Dalje prih.) rot II o Q o o D o IOUOI S0E30I DR. 5. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muniz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSPE: Rezervirani prostori. 061 - UHO - NOS - ORLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA Pueyrredón 936 v g U. T. 47 lil« Sprejema od 8 do 10. 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedelja od 8 do 9. »mOE3=3K=aOEHQS5SZZSS5 D o Fotografija "IA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOV OPOROčENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 6.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Año VIL Núm. 335 BUENOS AIRES Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini._Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Urejuje: Jan Kacin ISKRE DOBER SPOMIN "Le kje sem takrat imela glavo, ko sem pristala, da se poročim s teboj!..." "Na mojih prsih, srček!" HIPOHONDER 'Očka, kaj je pa "hipohonder?" "Hipobonder je človek, ki se počuti dobro le tedaj, kadar se slabo počuti". ZAMENJAN OTROK Dreta je peljal svojega otroka v vozička na sprehod. Čez pol ure je bil že nazaj. Žena je malone omedlela: "Saj to vendar ni najin otrok! Zamenjal si vožiček!" Mož je prikimal: "Otrok je otrok — voziček je pa tale lepši od našega!" USLUGA ZA USLUGO "Imenitno se vam poda nova obleka ! AU bi mi lahko povedali naslov svojega krojača"? "Zakaj ne— a le pod pogojem, da mu vi mojega ne poveste". ** * t ^ \ ..IX ' * : V h ft Kdor ničesar ne ve, mora vsem verjeti. Dr. Carlos A. Urquijo Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Turamento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604 IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I, nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires MED PRAVNIKI "Ne zameri, Nace, tvoja nevesta se mi zdi nekam grda!" "Priznani — a zato ima pol milijona olajševalnih okoliščin." ** * Skoro vsak mladenič preživi dobo, v kateri se čudi, kako so utegnili priti tako neumni starši do tako bistrega sina. ** * Največ govorijo ljudje, ki nimajo kaj povedati. ** * Če hočemo izsušiti močvirje, ne smemo žab vprašati za nasvet. ** * Janez: "S čim se mažeš, da imaš tako bele roke?" Katrica: "Z lenobo". * Pri fotografu Postarna ženska fotografu: "Upam, da boste napravili dobro sliko!" Fotograf: "Taka bo, da še sami sebe ne boste spoznali". SI Cqtidad I lilPil .....IÜ mmmm PALERMO INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 ELENORAGIA in njena posledice SIFILIS —Kri, Živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21 "Ljubo dete, mislim, da si še prevelika, da bi se igrala s fantki", je rekla stara teta desetletni nečakinji. "O ne, čim večja postajam, tem rajši jih imam » *« * MOSKVA, Rusija. — Medtem ko so boljše-viki za dolgo let "izgnali iz dežele" božično drevo, so mu sedaj zopet dovolili povratek, toda samo kot novoletni okrasek. Šole, gledališča in hoteli so dobili naročila, da svoje prostore za Novo leto okrase, z novoletnimi drevesi. ** * Mnogi so le zato veliki, ker si znajo okoli sebe zbrati majhne ljudi. ČE RABITE NASVETE V KAKORŠNIKOLI ZADEVI, OBRNITE SA NA INFORMACIJSKI URAD SLOVENSKEGA TEDNIKA. Mlekarna z repartom se proda po ugodni ceni z dobrim konjem in novim vozom. Stara in solidna klijentela. Vprašati na naslov: AYACU-CHO 384 — Florida F. C. C. A. — Buenos Aires. V J™ dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 ib 1407 DOCK SUD VELIKA KLINIKA ••»'v CONSTITUCION Zastopana po profesorjih speci jalizi-ranih v najznamenitejših zdraviliščih v Evropi nastavljenih nalašč za zdravljenje slovenske kolektivitete. Moderne razkuževalnice voneričnih bolezni BLENORAGIA zastarela in kronična, naglo in garantirano ozdravljenje. SIFILIS v vseh svojih stopnjah, model no zdravljenje. ENFER-KRI IN KOSA; - izpahljaji, Eczeme, izpadanje las. SPOLNA 6IBKOST (impotencia). SRCE, pljuča, kašelj, naglo hujšanje. ŽELODEC tešfco prebavljanje, črevesje. GRLO, nos, ušesa, žarki X, diatermia. REVMATIZEM, Hemoroides, ncrvoznost. Hezervirani knnsultoriji za žensko, nerodno perilo, nosečnost in porodi. Preiščite se potem naših zdravnikov, da boste dognali njih sposobnost in njih zdravljenje z garantijo za Vaše hitro ozdravljenje. POPOLNO OZDRAVLJENJE ? 40.— tedensko $ 6.—. PREGLED IN ANALIZE BREZPLAČNO Od 9 do 12; ob nedeljah * in praznikih od 19—12. Bd-°deIRIGOYEN 1548