Critical intellectuals, Europe and the small nations : a short history of the epistemic commons

angleški

2014

letnik 21, številka 3

Evropa    demokracija    javnost    intelektualci   človekove pravice    intelektualna svoboda   kritično mišljenje

Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prizadevanje za večjo odprtost in obveščanje javnosti se kaže kot nadaljevanje dolgega zgodovinskega razvoja epistemološkega skupnega, ki se je začelo v srednjem veku in doseglo vrh v zapuščini razsvetljenstva. Evropska modernost temelji na predpostavki, da znanje in kultura pripadata skupni domeni in da proces demokratizacije nujno pomeni odpravo omejitev glede epistemološkega skupnega. V zadnjih 30 letih ta optimizem trpi zaradi dveh vrst nazadovanj. Prvič, po letu 1970 je politika slabitve in privatizacije javnih zavodov praktično ustavila širitev epistemološkega skupnega. Drugič, druga polovica Evrope, države srednje in vzhodne Evrope, ni imela koristi od iste vrste demokratičnega razvoja po drugi svetovni vojni kot so jih imeli njihovi zahodni kolegi. Ker ni bilo tradicije demokratičnih državnih institucij, so bili kritični intelektualci v državah srednje in vzhodne Evrope precej nemočni pri uveljavljanju idej javnosti in demokratičnega državljanstva. Zahtevni vprašanji sta: Kakšna je lahko vloga kritičnih znanstvenikov pri spodbujanju epistemološkega skupnega danes? Kako naj razumemo zapuščino razsvetljenstva - brez občutka nostalgije po 60. in 70. leti prejšnjega stoletja?

28.04.2017