------    44    ------
Besedica o „Novem mestu."               I
A Ostrmel  sem,  ko ugledam  v 3. listu letošnjih „Novic",   potem  pa  tudi v »Slovencu"   (5. listu) novo I ime „Rudolfovo"  za staro slovensko „Novo mesto."! Vedel sem že,   da je  dovolil  svetli cesar,   da se sme nemško   ime  „Neustadtl" prekrstiti   v nekdanje „Ru-1 dolfswerth"; ali da bi se smelo tudi staro sloven s ko ime tega   mesta   spremeniti, — tega  nisem   bral v ce-1 sarskem ukazu.    Po moji misli ne smemo starih slo-1 venskih imen domačih mest, trgov in vasi sami o bi sebi prekrščevati.    Pa ako  bi   tudi   imeli   to   pravico,! menim,   da se vendar ne bi smeli prenagliti, — da ne bi smeli prehitro  zavreči domačega mestnega imena, I ki je med našim narodom tako ukoreninjeno.              I
Ni nam treba praviti, koliko zmešnjav bi bilo I potem med našim ljudstvom. — Veliko težje je kako I staro, vsemu narodu znano mestno ime zatreti, nego j kakemu novemu kraju novo ime nadeti in ga raz-l glasiti. Treba je pa tudi pomisliti, da priprost Slove-I nec tujega imena s pritaknjeno domačo končnico (Ru-1
-----   45   -----
a 1f-ovo) ne more prav izgovarjati, zato ker ime Ku-j°lf — dasi je   lepo  in   častitljivo — za   usta   trdega Slovenca ni stvarjeno,*)  kakor je tudi marsiktero slo-ensko ime okorno v nemških ustih.
po tem takem mislimo,   da   so   se   prenaglili   tisti gp0dje, kteri so novo, poslovenjeno ime nasvetovali in L začeli brž rabiti.
Mi pravimo: čast in slava blagemu Rudolfu, ute-eljitelju tega mesta, ki je znano po nekdanjem, spet oživljenem nemškem imenu „Rudolfswerth", slovenščini pa naj ostane to priljudno mesto „Novo mesto" tudi poslej in sicer dotlej , dokler ne zažele druzega glovenskega imena — sami Novomeščani. Le-ti pa si menda drugega (slovenskega) imena ne žele, in si ga ne bodo želeli, če jim povemo to, kar je djal neki domorodec, da si on namreč doleuske strani brez Novega mesta še misliti ne more. — Ce se je spremenilo nemško ime, zato ni, da bi se moralo spremeniti tudi slovensko. Saj je mnogo takih mest, trgov in vasi, ki se jim slovensko ime ne vjema z nemškim!
O tej priliki naj povemo pa še eno, ki nam je že davno na srcu. Nekteri pisatelji naši so počeli pisati: z Novomesta", „(pri) Novomestu", „za Novomestom" itd. Kadar beremo kaj takega, dozdeva se nam, kakor bi nas kdo . .. zauhoval. Pa menda čuti take (nevidne) zaušnice z nami vred tudi vsak trd Slovenec. Ves narod slovenski sklanja mestna imena: Stari trg, Rfova gora, Novo mesto itd. ravno tako kakor se sklanjajo narodna (samostavna) imena s prilogi: stari trg, nova gora, novo mesto itd. Živa duša ne pravi: „iz Starotrga", „iz Novogore", „iz Novoniesta" itd., nego ves narod govori: „iz Novega mesta" (kakor iz „no-vega mesta" itd. — Tako pa govori narod po svoji stari pravici. Te stare pravice mu ne sme kratiti tedaj noben pisatelj.
Ker se potegujejo vsi naši pisatelji tako možki za pravice našega naroda, posebno za svete pravice narodnega jezika, zato se nadjamo, da se bodo poslej ogibali tudi krive sklanje , ki so se je lotili le po nekaki krivi misli. Ali jih je zapeljala celo nova „slovnica za oči"? Po tej slovnici je začel menda nekdo tudi pisati sč namesto šč.
Dozdeva se mi, da je počel najprej vrli naš pisatelj P. Ladislav pisati: „Novomesto", „z Novome-sta" itd., češ, ker ni nemško ime (ondaj „Neustadtl") na dvoje razdeljeno, čemu bi pa bilo slovensko. Ali zbog nemščine ne smemo narodnega govora kvariti, dasi utegne biti očem ugodneje, če vidijo za eno mesto le eno nerazdeljeno ime. Tudi Lahi in Francozi imajo takih razdeljenih imen (čeravno jih ne sklanjajo kakor mi na sredini in na koncu). Sklanja „Ca-rigrad", „iz Carigrada" itd. nam ne daje pravice, da bi smeli zoper narodno rabo sklanjati tudi : „iz Stari-trga" itd. Ravno tako napačno bi bilo sklanjanje: „Sta-rotrg", „iz Starotrga" po izgledu: „Mokronog." To ime iz besed „mokra noga" zvarjeno in okrajšano, ki se mu je potem sprevrgei tudi spol, je med mestnimi imeni pri nas nekaka posebnost, ki se ne more in ne sme vselej posnemati. Res , da pravi Srbin: „Beograd" (,° = ^ > »iz Beograda ali Biograda" itd.; ali noben Srbin ali Hrvat ne veli: „iz Novisada" ali „iz Novo-sada", nego: „iz Novog Sada" ali „Novoga Sada" itd. Tako sklanjajo tudi druga taka imena (razun Carigrada) vsi Jugoslovani, — tako jih sklanjajo tudi drugi Slovani.
) Pri nas doma na priliko izgovarjajo kmetje „Rudof" (namesti »Rudolf"), tedaj bi izrekovali tudi „Rudofovo", „Rudofovčan" (namesti „Rudo|fovo"). Tako bi izgovarjali to ime menda do malega vsi priprosti Slovenci.                                             Pis.