Letna šola v naravi pod drobnogledom
Šola v naravi je postala nepo-grešljiva pri učencih četrtih in petih razredov naše občine. O pomembnosti tovrstne dejavno-sti smo se že večkrat na dolgo razpisali, predvsem o uspehih, ki jih dosegajo učenci in o delu uči-teljev. Učencem je šola postala redna spremljevalka, saj je že osmim generacijam nudila toliko lepega in koristnega, kar jim kla-sična oblika šole in domače oko-Ije ne bi moglo dati. Naučili so se smučati in plavati.
Vsakoletrne končne analize o končani šoli so zadnji pristop ce-lotnemu delu. Analiza je za vse . nas zelo potrebna, pomembna, saj skušamo ugotoviti našo uspešnost oz. neuspešnost z na-menom, da bi v prihodnje delali bolje in učinkoviteje.
Velikokrat se povzidgne kak-šen »vpijajoč« glas, ki nas spravi ob netočnih podatkih v dvom o še potrebnosti take šole. Obi-čajno gledan je na naš standard je preveč ozko, saj največkrat vi-dimo le bližnjega soseda, kaj dalj pa ne.
Ravno to me je privedlo, da le-tošnjo šolo prikažem v najbolj zgovornih številkah vsem tistim, ki želijo delo omalovaževati, uspeh prikazali kot neuspeh, fi-nančni strošek pa kot razsipava-nje družbenih in lastnih sredstev. ' Stabilizacijo reševati na račun dinarja, ki je namenjen pridobi-vanju znanja, dasiravno je to plavanje, je izredno nestabiliza-cijsko in v nobenem konceptu vzgojnoizobraževalnega dela. Odvzeti otroku možnost, da se nauči plavati oz. smučati je pre-več boleče za učenca in vse nas.
Letošnjo letno šolo je obiskalo 346. učencev, 162 učencev je le-tovalo v Jadranovem in 184 učencev na Debelem rtiču. Skupnosti (občinska izobraže-vaina in telesnokulturna) sta na-menili 1.649 din na otroka, ostali de! pa starši in šola do polne cene cca 3.349 oz. 4.449 din. Organi-zator letovanja si je prizadeval, da je v finančni konstrukciji gle-dal na socialno ogrožene učence.
Šolo v naravi ne bi hotel pri-merjati s plavalnim tečajem, saj je to mnogo več. Učiti se o morju, gorah, ne da bi učenec to predhodno videl, je verjetno zelo težko. Sprašujemo se lahko, ko-likšno prednost imajo učenci z že osvojenimi takimi spoznanji pred tistimi, ki jim ni bila dana možnost priti do tega spoznanja.
Najbolj drastični primer so udeleženci šole v naravi, ki so izhajali iz suhokrajinskega po-dročja. Od skupno 77 suhokra-jinskih družin, katerim so pripa-dali učenci letošnje šole, (Do-brepolje, Ambrus, Zagradec, Muljava) je samo sedem družin, ki redno hodi lctovat na morje in kar 55 družin v letu 1983 ni bilo na morju. Temu primerno je tudi znanje plavanja staršev, saj kar 33 očetov in 4 i mater ne zna pla-vati. Poprečna starost teh staršev je 34 let. To so sorazmerno mladi Ijudje in lahko predvide-vamo", da bi bilo pri starejših ob-
čanih tega področja stanje še bolj porazno.
Samo 16 otrok je znalo za silo plavati, 61 otrok pa je bilo ob za-četnem testiranju neplavalcev. 17 udeležencev šole v naravi s tega področja ni še videlo morja.
Ob končnem testiranju se je stanje spremenilo v prid plaval-cem. Domov je odšlo 71 plaval-cev.
Prav preprosti sklep nas lahko pripelje do spoznanja, da bi ob takem stanju nepismenost v pla-vanju ostala še naprej. Mogoče smo celo komu rešili življenja!
Žal nam ta odgovor ne bo dan, vemo pa gotovo, da med otroci, ki so obiskovali šolo v naravi, ni bilo žrtev utopitve. Mogoče je tudi to del odgovora, da bomo s tako šolo še nadaljevali kljub težji gospodarski situaciji, saj vemo kaj hočemo in zmoremo.
Tudi razmere na področju Šentvida in obrobnih predelov naše občine niso veliko boljše, Razmere so le delno boljše za področje krajevne skupnosti Grosuplje, vendar tudi tu ne rož-nate.
Jernej Lampret