Stev. 9.
»SLOVENEC., dne 13. januarja 1937.
Stran 3
Dravo regulirajo!
Koliko so lansko leto naredili samo pri $t. Janžu
Ljubljana, 12. januarja.
Izmeti vseh rek, ki tečejo po slovenskem «...einlju, je Drava prav gotovo najbolj mogočna in tudi najbolj nevarna reka. Ulede na veliko škn do. ki jo je Drava redno povzročala ob povodnjih, pri čemer je odnašala velikanske površine plodne zemlej ter menjala »vojo strugo, »o te pred sve tovno vojno bili izdelani obsežni načrti za rogu lacijo Drave Po teh splošnih načrtih so bile t ud' ie pred svetovno vojno izpeljane številne regule cije, ki so v marsičem omejile divjanje Drjve Sovoda regulacijska dela niso bila zaključena in ko je v svetovni vojni vsako leto obče koristno delo počivalo, ludi regulacija Drave ni napredo vala V teh letih In prvih novolnlh letih ie Drava ob povodnjih marsikje nedovršena regulacijska dela popolnoma podrla in ušla iz ie uravnam struge V zadnjih letih pa banska uprava v Ljubljani z driavnlml in svojimi prispevki zopet telil* IJIto ureja Dravsko strugo v glavnem po ie obstoječem regulacijskem načrtu.
Vedno vetja škodi
Tako Je v lanskem poletju in jeseni doilvela dravska struga precejšnje spremembe na različnih, najbolj nevarnih mestih. I'rva večja dela so bila Izvršena v dravski strugi ob Sv. Janžu in Vurberku. Tam je namreč Drava 500 m nlije od Kranjčevega prevoza čez Dravo, ki veže desno obreije naselbine Sv. Jani, Starie, Rošnjo z levo obrežnimi, zlasti Sv Martinom, v doliini 3 kni razcepljena na mnogo rokavov. Med temi rokavi sta dva večja, in sicer stranski rokav proti Vurberku. ki ga domačini nazivajo Vršička struga in glavni rokav proti Sv. Janiu. Proti Sv. Janiu je bila 2o pred vojno izpeljana regulacija struge. Radi nevzdrievanja med in pod vojni, pa so po vodnjl vee te regulacijske zgradbe vedno bolj podirale in Drava si jo zopet utrla pot v ic pred vojno s posebno zgradbo pregrajeno Vrsičko strugo. V teku let je Drava VrŠičko strugo lako razširila in poglobila, da je v zadnjih letih odtekala po tem rokavu ie skoraj cela tretjina draveke vode. Posledice tega so bile eeveda hude in so prinesle precejšnjo škodo. Skozi Vršičko strugo odtekajoča voda se je zajedala vedno bolj v levo obreije, odnašala plodno zemljo in preplavljala pašnike in celo višje leieče njive oh Staršah in Sv. Janiu. Nekaj niije od tod pa je vsa Drava celo zapustila svojo glavno strugo in zavila proti Kaniii, kjer je ob celi obali odnašala In uničevala, ter tako povzročila posestnikom velikansko škodo. Da je mogla Drava celfi spremeniti glavno siner slruge, so bile vzrok prenizko zgrajeno regulacijske zgradbe, ki so ee končale pred desnim stranskim rokavom pri Kaniii in so bile zgrajene Se pred svetovno vojna
Veliko ozemlje - dravska struga
V tem odseku znaša širina razdejane struge Drave z vsemi rokavi v najširšem delu pri Staršah poldrug kilometer. Doliinn teh številnih ro kavov pa meri pribliino 2% km. Celotna površina ozemlja, ki je v teh krajih v območju Drave, meri pribliino 3 km*. Od te površine zavzema eno tretjino voda, druga tretjina Je neplodna in sestoji v glavnem iz grušča in naplavin, tretja tretjina pa ic plodna in sestoji Iz travnikov, pašnikov in gozdov na dravskih otokih med posameznimi rokavi.
Važne koristi regulacije
Ce bi »e Izpeljala v tem odseku temeljiti! regulacija Drave, bi bilo mogoče omejiti dravsko strug« na eno desetino dosedanjem« ozemlja
Ostali svet. zlasti le omenjena nerodovitna tretjina. bi v teku let lahko zopet poslala plodna, kai bi bilo izrednega gospodarskega pomena za razmeroma siromašno prebivalstvo teh krajev. Regulacija tega odseka pa bi prinesla še drugo znatno kot ist Z uravnavo dravske struge v tem odseku bi bila namreč odstranjena nevarnost pu stošenja in odnašanja zemljišč tudi za lilije le * oče kraje, kateri slcei danes še niso hudo prlza deti, vendar jim Drava z vsakim lefom grozi vedno bolj. Olajšano bi bilo tudi splavljanje lesa in odstranjena nevarnost, da izgubi levi breg direktno zvezo med Ptujem, oduosno KrČevino pri Vurberku in Sv. Martinom.
Draga dela
Leta 1035 Je bil izdelan za regulacijo vsega tega odseka splošni načrt, po katerem bi znašali stroški za vso regulacijo okrog 4,500.000 Din. Iz driavnega fonda za lavna dela je bilo določenih za prva dela v proračunskem letu 1935-30 350.000 Din. In lani |e tehnični oddelek banske uprave ie v začetku februarja začel z regulacijo, ki Je bila v svojem prvem delu končana meseca oktobra 1930.
Obsežne in zanimive zgradbe
V lanskem letu so bile izvršene podolžne zgradbe ob otoku pri Vršički strugi Ta pregrada je dolga 177 m 1. eohstoječa zgradim pri Staršah je bila ojačenn in zvišana v doliini 270 m. pri Kaniii pn je bila zgrajena 133 m dolga podolžna zgradba s traverzo. Poleg teh večjih del so bila opravljena seveda še manjša regulacijska dela. ki so jih krajevne razmere zahtevale Pri gradbenih delih so se upoštevali samo tisti načini, ki so se doslej na Dravi še najbolt obnesli. Tako so v glcvnem vse zgradbe, ki so pri nizki vode ležale pod vodo, zgradili iz 6 m dolgih in povprek po-ioienih t m debelih butar — tonač. Te butare so v glavnem «pletene iz vrbovine, napolnjene z izbranim debelim prodnim kamnom in povezane nn vsakih 40 cm z debelo žgano iico. Vznožje vsake tako svane lašinske zgradbe so zavarovali proti izpodkopavanju s primernim številom vzdolž položenih butar lete velikosti. Na te podolžno po-iožene butare so nalagali še kamnomet, to je plast kamenja, ki jt bil v tem primeru napravljen iz betonskih plošč in klati. Zgornjo plast vsake la-šinske zgradlie pa so utrdili z dvema vrstama pilotov, ki sta stali po 4.25 m narazen. Glave pilotov gledajo še približno 30 cm nad tašinsko zgradilo in so na zato obe pilotni vrsti 30 cm visoko Se zadelali z rantanii, v katere so vložili radi obte-žitve debel prodni ali pa umetni betonski kamen. S tem so bile zgradbe v svojem spodnjem delu. to je pod nizko vodo, dograjene. Ker se mora vsaka teka zgiadba najprej temeljito sosostl, zgornjega dela lani ni bilo inogče začeli in bodo zaradi toga zgornji del, ki leži nad nizko vodo, izvršili letos. Zgornji del zgiadbe bo obstojal iz betonskega kamenja in sicer v obliki nasipa, ki bo 1 Vi m nad nizko vodo, torej v višini srednje vode.
Lep zaslužek za domačine
Pri vseh teh delih je bilo v lanskem lelu zaposlenih povprečno po 00 do 80 delavcev. Grad-
beni stroški so znašali okrog 493/*» Din. od česar je bilo porabljenih za nabave cementa, iic, fašin in lesa okiog 29UUOO Din, za delavske mezde pa |0 šlo nad 200000 Din Ker je ludi za tekoče pro računsko leto iz drl tonda za javna dela določenih 280(100 Din »a regulacijo tega odseka, je popolnoma |usno. da bodo v letošnjem letu z regulacijo jemeljito nadalievali. Vsa la gradbena dela so se in se še bedo vodila v mešani reiiji tehničnega ruzdela v Mariboru Gletlo na to, da pride tudi dobava tašinskega materilula ln lesa tudi doma činom v prid moremo računali, da znaša celotni taslurrk domačinu«, lak» drlatrrv, rožnikov in kmečkih dobaviteljev najmanj Ml do 60*4 grstl henih sirotko«. Povsod tam. kjer pa ni Ireha za fa-iriske zgradbe nakupovali ničesar drugega, ka kor iico in se vsa dobava potrebnega prodnegn kamenja ii. gramoza izvrši od domačega prebival stva. leda j dobe domačini tudi do HO* porabljenih vsot. Tako je lanska regulacija poleg tega, da jo v
Ako uzamete Aspirin
Vam mora pomagati pri prehlajenju, gripi, reumatizmu
toda pazite na fcwfr /rv krit* D|.. џ ■■(••" pod b »i ts«j u* It ti Iti»
osnovi omogočilo temeljilo regulacijo tega odseka, prišla v pr>d tudi siromašnemu prebivalstvu, ki je ob regulacijskih delih našlo izreden in dobrodošel zaslužek
Pred 10 leti In danes
Dva vzgleda občin. gospodarstva
Po visoki vodi ob aedovršeni zgradbi.
Pod komisarijatom vladnega komisarja, gospoda Antona Mencingerja, ie mestna občina ljubljanska izdala in razpisala posebno 6% obligacii-eko posojilo v nominalnem iznosu 80 milijonov Din, namenieno gradnji stanovanjskih hii Subskripcija tega posojila iz leta 1927 in 1928 m uspela Vsega ekupai je bilo podpisanega komaj II milijonov 995 tisoč dinarjev posojila Pri tem podpisovanju pa so bila v pretežni večini udeležena mestna podjetja oziroma mestne ustanove in nekateri viižnei ii in večji penzijski fondi in večji zavarovalni zavodi. Prav malo ie torei odpadlo na manjše ljudi, t. i. na obrtnike, trgovce in uradnike.
V	zvezi z razpisom navedenega posojila ie morala mestna občina ljubljanski misliti na tisk v Is namen potrebnih obveznic MOL S tozadevnim naročilom je tedaj mestna občina ljubljanska zelo hitela, in ie preden te bil zaključen rok za sub-skripciie. ie bilo že oddano tiskarni naročilo ze natisk 30 000 kosov obligacii v kombiniranem knjigo in bakrotisku. Računalo se ie tedaj, da bo subskripciia 30 milijonskega posojila 100 odstotno uspela in da bo zato treba čim prej razdeliti med podpisnike vseh 30 tisoč obveznic. Tiskarnar ie v dogovorjenem roku dobavil vseh 30 000 izvodov obligacij s 30 000 kuponskimi polarni, ter ie 490 izvodov rezervnih obligacij, skupno za ceno ISO tisoč 999 Din. Ker pa je subskripcija izpadla zelo slabo m te bilo podpisanega komaj eno tret|ino posojila, ie bil tako tisk 30 000 izvodov obveznic popolnoma odveč in ie ležalo skoraj dve tretjini teh obveznic prav do zadnjega časa v trezoru mestne blsgame. Ti zaboii neporabnih obveznic so bili mestni blagajni ve« čas v veliko napotje. Zalo je mestna blngajna sedaj na odredba gospoda župana ves t« papir prodala najboljiemu ponudniku po 60 par za kg in s tem napravil« prepotreben prostor drugim papirjem Iz tega ie razvidno, da je bil tisk obveznic pred znanim rezultatom o sub-akripciji na vsak način prenagljen in ie tako ljubljanski mestni občini tudi gmotno mnogo ikodoval.
V	tej zvezi bi bilo pripomniti, da so znašali vsi «troiki tedanje aubsk'pcije a tiskom obveznic vred skupno Din 271 342 97.
Pereteklo leto, ko ie mestna občina liublian ska zopet izdala razglas na prebivalstvo in ga povabila, naj se v čim večji meri udeleži podpisovanja novega b% obligacijskega posojila v nominalnem znesku 20 milijonov dinarjev, to pol z« likvidnost Mestne hranilnice, se je moral postopek ponoviti. Pri tem pa se je polagala največja skrb na to, da bi občini ne narastli stroški v takšno višino, kot se je to zgodilo leta 1927. Ne samo. da «o ee «troiki reklame kolikor mogoče omejili, dali« •troški pri tisku lenakov in «ličnih neobhodnih. « to akcijo zvezanih izdatkih, glavna skrb se je polagala prav na kolikor mogoče cenen natisk novih obligacij. V tem pogledu je bil merodajen v prvi vrsti rezultat subskripcij«, kajti šele potem ko i« bilo točno znano, koliko obvcznic in kakšne želijo imeti podpisniki, se te mestna občina pričela pogajati o natisku obveznic. S tem se je seveda vsa stvnr silno pocenila. S tiskarno je me.stna občina napravila pogodbo za natisk obligacij v 6000 izvodih torej le toliko, kolikor jib bo mestna občin« potrebovala, ko bo v prvi polovici februarja 1937 razdelita nove obveznic« med podiisnike Razumljivo je torej, da j« zaradi tega tudi račun tiska mnogo nižji in da bo mestna blaifajna plačala za dobavo teh obveznic brullo 24 000 Din. Torej je liek obveznic leta 1927. ko je bilo podpisanega komaj 40% razpisanega posojila, stal mestno ob-
čino 150 0000 Din. leta 1936 pa. ko j« bil u«peh «ubekripcije «koral 200%. p« samo 24.000 Din Razlika ie torei okrog 127 000 Din.
Ne smemo pri tem pozabiti, da so bili za napravo osnutka novih obligacij mproieni nekateri naii znani umetniki, ki «o tudi predložili «vote načrte Od teh j« bil izbran osnutek, ki bo na vsak način delal čast ne le projektantu temveč tedi mestni občini ljubljanski, ki i« poskrbela, da bodo nove obligacij« kolikor mogoče podobne pravemu vrednostnemu papirju.
Ostali «troiki pa tudi daleč ne bodo dosegli Izdatkov za razpis obligacijskega posojila leta 1927. Kolikor i« sedaj mogoče ugotoviti, ne bodo v.«i •troški skupaj, nastali pri razpisu in realiraciii obligacijskega posojila, presegli zneska 100 000 Din. Torej so «troiki tega obligacijskega posojil« pri dvakrat večjem uspehu za 171.342 Din manjši kot leta 1927 pri tedan|em dvakrat manjšem uspehu.
Kakor povsod m v vseh vrstah občinskega gospodarstva, tako ie tudi v tem primeru mestna občinska uprava gledala na to. da se ni po nepotrebnem zapravljal občinski denar, temveč, da se z lavnim denarjem gospodari kar najbolj varno ln previdno.
Priloga s slikami
Na naš poziv, naj «e prigla.e naročniki našega lista, ki bi bili pripravljeni s« skromno doplačilo 2 Din meserno naroČiti psleg lista tudi prilogo • slikami, smo dobili doslej toliko odgovorov, da bomo prilogo lačeli izdajati
Prta redna prilog« s slikami bo priloirna na-srnin 11'tii v soboto, dne 30. januarja. Uhajala ho redno «»ako soboto
Vse one anše naročnike, ki se doslej še n|«n priglasili i« prilogo, prosimo, d« (o čimprej store. Le s pravočasnim priglašeni si bost* sagolovili nemoleno po-iljanje priloge * slikami
Z« one. ki niso redni naročniki našega lists, bn priloga na razpolago pri ratprodajalrih našega lista ia v lohnkarnah.
Naia tiskarn« bo v teh ilneh pripravil« »se, kar je potrebno, da bodo slike dovolj tiste in razločne. ("pumo. d« ho potem ilustraciji tndi v oflsel lisku ugajala ker nam rntmrre santkral ne dovoljujejo, da bi jn i«tell tiskali s bakrotisku.
— Pri zaprtju motnjah » prebiti vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Irani Jo-sel grentiee«
» »	« v%
Sneg v južnih kra'fh
Iz Sarajeva poročajo, do v osrednji Rosni že nekaj dni gosto «noži Zaradi gloliokegn snega je onemogočen in prekinjen prornel na driuvni cesti čez planino Itornanijo.
V Crnl gori so zadnje dni goste hudi «nežni zameti, ki imajo prav tako hude posledice zu promet. Ceste med Herannrni, Aodrijevei in Pod-gorlro dalje mest Reranami in Pečjo, med Bera-nantl, Bjolim poljem in Plevljem so za promet zaprle, ker Jih Je zamelel debel sneg Več poštnih avtomobilov Je obtičalo v snegu. Delavci sicer marljivo odkopavajo ceste. Je p« le ninlo upanja, da bi ceste kaj kmalu rešili neprijetne encinc odeje.
Opis našega prvega zdravilišča
(Po raznih virih »eetavil dr. A. M.)
(Nadalieveme.)
Kakšno skrb in pozornost so v prvi dobi posvečali slovečim slatinskim vrelcem, naj pokuže cesarska odločba iz leta 1721, ki je storila, da je bila «latinska rudninska voda poslej tolikrat preizkušena, preden je zavzela eno izmed prvih mest ined zdravilnimi vodami v srednji Evropi. Odločbo podajamo v njenih značilnejših stavkih.
>Po smrti našega svetovalca in prijatelja Konrada Henckla so ee pokorno vdani prosilci (enaj-eteri dunajski lekarnarji) obvezali, da bodo iz ljubezni do bližnjega, lo za človeiko zdravje tako koristno vodo ohranili In razpošiljali... Obvezujejo se ludi, da steklenica slatinske vode ne bo presegla cene 86 kr.. Nastavili bodo nadzornika za vrelce in njih pravilno zajemanje, ki ee bo vršilo le ob lepem vremenu in ee bo tako zajeta voda takoj zapečatila ... Zato bo vsako leto eden Izmed lekarnarjev odpotoval na kraj sam. da uredi vse. kai je potrebno.. Vrh teg« bodo v naši dvorni pisarni plačali za vsako steklenico 6 kr. pristojbine, ne da bi steklenici zvišali ceno...
Vsaka pošiljatev «latinske votle mora bil; nn Dunaju preiskana po zdravniku, ki ga določi zdravniški veeučiliški oddelek; obenem se mora vselej ona steklenica oddali tudi Naš' vladi
Omeniti Je treba, da je tudi javnosti veliko leieče na vestnem in zanesljivem razpošiljanju slatinske vode...
Tozadevno dovoljenje dajemo s poveljem vred, da ne «m* nihče razen njih prodalati slatinske vode. sicer jih zadene kazen * izgubo lega dovoljenja. To pravico jim dajemo, kakor jo bila doslej v razpošiljanju zdravilnih vrelcev navnda. za dobo Ireh lel.. . Ako bi ee v tej triletni dobi pregrešili zoper nase odredbe in bi zlasti hoteli
«latinsko vodo : Contraband« pošiljali, bi jih takoj zndcia zapretena kazen. To resno mislimo po tem pisanju, zapečatenim z Našim cesarskim pečatom, ki je dan v našem meetu ua Dunaju: 17. marca l. 1721 Karel.«
Ta slovesno odločba vsebuje tri reči, ki so vredne posebnega poudarka Prvo je priznanje, da je »latinska votla koristna za človeško zdravje. Drugo Je navodilo, tla Je trebu zdravilno votlo razpošiljali iz ljubezni do bližnjega. Tretje Je po voljo, du mora biti lo razpošiljanje vestno in za nesljlvo zaradi javnega prigledn In blagr«. Vse troje priča, kako visoko sta že ob koncu 17 stoletja stala sloves In cenitev slatinske zdravilne vode.
8. Olasniki razvoja In napredka.
Čudno je, da nc najdemo v »latinskih podzo-meljskih rudninah nolienih snovi, ki bi hile strupene in zaradi tega zdravju in življenju škodljive. Slallnski vrelci privro nn svetlo čisti in sveii in polni zdravilnih snovi.
V	davni dobi, ko so ljudje že ume'1 izrabljali vodo. še niso poznali kemije. Razlagnli so si po svojo to čudovito zdravilno silo. dokler n! zdrav-liiSko-k»niij«ka vodit v poznejših stoletjih po mnogih znanstvenih raziskovanjih dognala glavnih sestavin rudninskih vrelcev.
Prvo fizikalično-kemično preiskavo Je napravil fizik dr. Jan Ren. Gründet Izsledke |e objavil n« Dunaju 1686 v latinskem in v Gradcu 11X7 v nemškem jeziku,
V	naslednjem stoletju je kemijska veda v omogočeni napredovala, zato je ludi sleherna poznejša razkrojite» «latinske zdravilne votle znanstveno temeljilell« in stvarna |>opolnojšn. — Pomembnejši kemik1 In liziki, ki so raziskovali slatinske zdravilne vrelco eo sledeče po časov nem redu.
Dr Dieti. Dunsi 1772; Sue»« Jos. AL, Gradec j,SOU; Lavrencij dr. Vest, Gra» 1821; A Srbrftllor 1841; v. Ferstel. Dunaj 1853; Kauer, Dunaj 1859;
Max Ruchner. Dunn j 1S74 In 16R1: K. v. John, Du naj 1870. Ludwig E.-Panzer Th. in Zdarek E„ Du naj 1907 In 1909; dr. Ambrož. LJubljana 1921; dr. Adoll Reiek, Zagreb 1932. Tu poslednji posega vsako leto globlje v analizo slat vode
Preobširno bt bilo navajali tukaj v*o kemično dognnne sestavine slatiliskih vrelcev. Gotovo je dejstvo, da «pada rudninska voda «latinskih vrelcev v alkiilično-salirisko skupino, ki imn največ podobnosti z vrelci v Karlovih Varili Razlika je v tem, da so «latinski vrelci hladni, oni po topli. Presegajo pa vrelce v Karlovih Varili in Vrnjački banji po mnogo večji množini soli. kar daje Itogn ški Slatini prednost pred vsemi znanimi vrelci podobne skupine.
Kateri «o najvažnejši neslavni tleli «latinskih vrelcev? Vse raziskave in razkrojitve «latinske rudninske vode «e ne*|Mirno vjemajo v sledečih Izsledkih. V prvi vrsti omenjajo magnezijev blkar-bon h t, ki je v «latinskih vrelcih v takih množinah, da nadkrillujo v tem pogledu daleč v*o ostale vrelce. Prav tako se nuliiiia v veliki množini v «la linsklh vrelcih natrijev sulfat, ki i o za zdravljenje nič manj važen ko magnezijev hikarbon.it Raziskave naštevajo tudi še natrijev in kalrijev hikar bonat, kakor tudi količino ogljikove kislino To «o le glavno zdravilne sestavine. Prihajajo pa v postov št- druge tvarinc, katerih zdruvihia moč nam nI se popolnoma znana. In kdove, ali bo kdaj segla človeška znanost v v»e le lojinstvene predal čko matere narave? »Narav« ostane tukaj večno naša mojstrsko zdravnica, ki v «poilno mineralno votlo sprejme to. kar najde; In dela zanesljivo, brez tehtnice v roki I: jo zopi«al strokovnjak Sues* 1НГН v svoji razpravi o «latinskih vrelcih
Sporodno e kemiki iu fiziki «o pisali o Itogn škl .Slatini zln-li zdravniki Oliširne in izčrpne «o razprave, v katerih so o rabi «latinske vode poro čali v preteklem stoletju znameniti zdraviliški zdravniki v Rogaški Slatini Dr Malij« Macher Dtinai 1823; dr JoM Sok. lirader 1H3U in 1837. dr. Ernst Krühlich, Gradec I8S7. dr. L iioleel,
Celje 1881: Vsi Ii In drugi številni zdravniki so pravilno ocenili vse lastnosti številnih dohrodelnih tvarin, ki jib vsebujejo «latinski zdravilni vrelci. Ob skrbni vestnosti jim je stala ob strani zdravniška spretnost in umetnost d« so od teh naravnih zdravil pravilno izbirali, dobro vso pretehtali, uvidevno ll|M>ruhljali za vsakega bolnika posebej, tla Je moglo bili njih delo v srečo in blagor bolnemu človeštvu.
Kjer ill kadar je bila Rogaška Slatina manj poznano in uvaievana pri tdravih in talnih ljudeh. je bila povsod in vselej krivda na zdravnikih, ki so Rogaško Slatino premalo upoštevali. Kadar jo hotel kateri iz.rnnd njihovih bolniVov v zdravilišče, so mu nasvetovali namesto domačega: tuje, inozemsko zdravilišče, katerega Imena so «e še spominjali iz medicinskih knjig Nasprotno se je pa tinti vča«ih zgodilo, da so v m poznanju Rogaško Slatine pošiljali v lo zdravilišče bolnike, ki •o bili hotni na pljučih; *češ da je tukaj zdrav in čist zrak.« Rrez dvoma je v Rogaški Slatini čist zrak, vendar loti «latinsko zdravilišče prenizko, zalo vsebuje veliko vlage. Tako podnebje pa jo škodljivo za bolne na pljučih.
Po mnogoletnih izkušnjah in strokovnem iz-vestju Imenovanih štirih in drugih zdravnikov so se v Rogaški Slatini zdravili in tudi ozdraveli bolniki od sledečih liolezni (VI bolezni ielodra in črevesa, kakor je kronični telodčnl In črevesni katar; od bolezni na jetrih, kakor «o iolčni kamni: od bolezni presnavljanja, kakor j« debelost, gihl sladkorna bolezen; od Itolezni v območju krvnega obtoka: »rčne pogroške, artorioskelerozii. srčno nevroze; od krvne bolezni kakor: kloroza In anemija: od bolezni ledvic in kroničnega vnetja me-burja; od lahke živčne bolezni kakor: novraste-nlja, histerija, nespečnost nervozno«! In jlavohol.
Ne gre da bi v teh zgodovinskih zapiskih razpravljali o vplivu slatinske rudninske votle n« vse te bolezni, ker vse to «pada v dolžnost kopališke-gn zdravnika, ki odrojuje količino in vrsto vodo v vsakem posameznem «lučaju drugače.