STAROSLOVANSKO GROBIŠČE »NA SEDLU« POD BLEJSKIM GRADOM (Zaščitno izkopavanje leta 1968) ANDREJ VALIČ Gorenjski m uzej, Kranj Š irjenje p ark irn eg a prostora »Na sedlu« pod blejskim gradom proti severovzhodu v obliki nove obvozne ceste in s podaljškom! stareg a nasipa p io ti jugu (glej situacijsko skico 1) je narekovalo v spom ladanskem času nadaljevanje terenskih zaščitnih raziskav na tem k ra ju .1 T eren je bil gozdnat (T. 1: 1; T. 3) .in za dosledno izkopavanje zaradi m očnih in gostih korenin iglavcev skrajno neprim eren. O m ejen je bil n a površino, k i je bila predvidena za izgradnjo postajališčnega prostora. V južnem delu 1 . 1960 odkritega dela staroslovanskega grobišča2 smo odkrili sk eletn e grobove, označene s številkam i od 139 do 153, razen skeleta 147, k i je b il pokopan izven prvotnega obsega grobišča, n a nekoliko nižji sk aln ati te ra si v širši dolom itni škrapi. O predeljujem ga kot posamezen pokop, podobno kot tudi skeletne grobove 138, 166 in 170 na severovzhodnem p red elu gro­ bišča. V načinu pokopa se od n jih ločijo skupinski grobovi št. 154— 164 (T. 1: 5), 168, 172 in 169 s prekopom . Pogojeni so s taln im i skalnatim i oblikam i. M eje m ed njim i oblikujejo skalnate dolom itne golice. N aravne poglobitve zapolnjene z gozdnim hum usom (T. 1: 3) so b ile p rim ern e za posam ezne ali skupinske pokope k ak o r tu d i za etažne (T. 1: 5). Velikost in oblika grobnih jam je b ila odvisna od izoblikovanosti k ra šk ih tvorb. Skeleti so im eli iztegnjeno h rb tn o lego z različno držo rok, ki nam je že znana in običajna na d rugih nekropolah.3 O h ranjenost skeletov je relativna. P rim a rn o ohranjeni skeleti .so št. 143, 147, 149, 151, 153, 154, 159, 160, 161, 162 a, 163, 164, 165, 166, 170, 171, 172 (skupno število 17); del skeleta leži v prim arni legi p ri št. 138, 140, 142, 145, 146, 148, 150, 157, 158, 162 b, c, 173 (skupaj 12); delno so bili prekopani sk eleti št.: 139, 1 Terensko delo je finančno omogočil Zavod za pospeševanje in razvoj turizm a na Bledu. Na tem m estu izrekam zahvalo. Enako se zahvaljujem svo­ jem u sodelavcu F. Lebnu, asistentu In štitu ta za raziskovanje k rasa pri SAZU za tru d in sodelovanje. 2 A. Valič, Staroslovansko grobišče n a blejskem gradu. S itula 7, 1960, situa­ cijski načrt 3. 3 J. Korošec, Uvod v m aterialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka (1952) 96 (odslej J. Korošec, Uvod). J. Eisner v Rukovët’ slovanske archeo­ logie (1966)) 386 (odslej J. Eisner, R ukovët’). 144, 167, 168 (skupaj 4; p rim e r n a T. 1: 2); prave prekope pa p re d sta v ­ ljajo št.: 141, 152, 155, 156, 169 (skupaj 5). S m er pokopa pokojnikov poteka v sm eri Z—V, le p ri skeletih št. 147, 151, 154 opazim o določen odklon p ro ti ju g u (30—40°), k a r p a zaradi m ajhnega števila (32:3) ne p rih a ja v poštev za različne razlage in do­ m neve o vzrokih odklona. P rev lad u je to rej ustaljena poganska nav ad a p okopavanja.4 V pregledu po spolu ugotovim o, da je bilo na tem delu grobišča po­ kopanih 10 m oških, 8 žensk, p ri 20 skeletih spola ni bilo mogoče ugotoviti, zarad i um rljiv o sti v otroškem obdobju (7 otroških skeletov) ali p a zaradi p o m an jk ljiv e o h ran jen o sti značilnih znakov n a osteološkem grad iv u . Re­ la tiv n a k riv u lja m o rta lite te je zanim iva v p rim erjav i staro stn ih obdobij. N aj večja u m rljiv o st je v in fan tiln i dobi II, ki se zm anjša na m inim um v ju v en iln i dobi, doseže v rh v ad u ltn em obdobju in p ad e le nekoliko v zrelostni dobi. M a tu ritetn i-sen iln i prim er je samo eden. P rim e rja v a te k riv u lje je podobna npr. k riv u lji n a b lejsk i P ristav i (staroslovansko* gro­ bišče B),5 v K ra n ju 6 in Š m artn em pri C erk ljah .7 U gotavljanje točnejših razlik in odstopanj p a bo m ožno ta k ra t, ko bo sistem atično razisk an ih več staroslovanskih grobišč v različnih k ra jih in pokrajinah, k i p ripadajo različnim časovnim razdobjem . R azlaga delnih antropoloških razisk av 8 je potrebna za razum evanje odnosa ta k ra tn ih lju d i do svojih um rlih. Sociološko .strukturo p o številu p rid atk o v p ri različnih spolih in staro stih n i mogoče zanesljiveje določiti. P rev ev a vtis, da je v n ajvečji m eri število in k v aliteta p rid atk o v od­ visna od sorodstvenega razm erja in čustv o v an ja do um rlega. L istinski v iri iz obdobja k etlašk e k u ltu re (2. polovica 11. stoletja) govore o * socio­ loških in družbenih razlik ah p reb iv alstv a iz različnih k rajev G orenjske (najbližja okolica Bleda) n a osnovi lastn ištv a v okviru razvijajočega se fevdalnega reda, k i im a že u trje n političen položaj v deželi.9 G loblje v vaško družbo in v običaje še ni poseglo, v en d ar doživlja vedno* bolj ko­ re n ite sprem em be v času u trje v a n ja krščan stv a in z n jim zvezanega n a­ sta ja n ja cerkva. To pom eni opuščanje sta rih navad in pokop n a določe­ nem p ro sto ru z določenim i p rid a tk i v skladu s pravili krščanskega obre­ da. Čas p rila g a ja n ja in sp rejem an ja novih duhovnih v red n o t p a n i bil povsod enak in je bil odvisen od različnih faktorjev. Število grobov brez p rid atk o v je 20, k a r je nekoliko več k o t polo­ vica izkopanih v le tu 1968. Med tem i izstopajo in fan tiln i II (5 skeletov), ad u ltn ih 9 (3 m oški, 1 ženska, 5 nedoločenih), m atu ritetn ih 5 (3 moški, 2 nedoločena) in m atu ritetn c-sen iln i 1. P ri infantilnih II je pom ankanje p rid atk o v v n asp ro tju z otroškim i grobovi iz prvega obdobja raziskovanj J. I960. 4 J. Eisner, R ukovet’, 381, 382. 5 J. Kastelic, B. Škerlj, Slovanska nekropola na Bledu. D ela SAZU 2 (1950) 77. 6 N eobjavljeno. 7 Izkopavanje G orenjskega m uzeja 1 . 1968; poročilo v tisku. 9 A ntropološko gradivo je obdelal dr. Tone Pogačnik, asistent A ntropo­ loškega in štitu ta U niverze v L jubljani in se m u za proučitev zahvaljujem . 9 F. Kos, Izvestja 3, 1893, 8—13 (glej tabelo na str. 220). Prekopov je 11, m ed katerim i so grobovi brez p rid atk o v št. 138, 139, 140, 156, 167, 169; prekopi grobov št. 141, 144, 152, 155, 168 p a vsebujejo pridatke. G robovi in n jih inventar Grob 138 Popolnoma uničen skelet ob priliki tehničnih del p ri u re ja n ju parkirnega prostora. Spol? A dultus. Našli samo delne ostanke osteološkega gradiva. Smer Z—V. Globina 0,40 m. Brez pridatkov. Grob 139 Delno o hranjen skelet in sicer goleni s stopali. Ob desni golenici na zu­ nanji strani desni kolk, rebra in podlaktnica. Spol? A dultus, Sm er Z—V. Globina 0,50 m. B rez pridatkov. Grob 140 Delno o hranjen skelet in sicer od kolka navzdol. Spol? A dultus. Smer Z—V. Globina 0,55 m. Brez pridatkov. Grob 141 Prekop. O hranjeni lobanjski fragm enti. Ženska. A dultus (okoli 40 let). Sm er Z—V. G lobina 0,55 m. P ridatki: pod spodnjo čeljustjo dva fragm enta sivočrne keram ike, izdelane na lončarskem vretenu. G lina pom ešana s kvar- citnim i zrnci. N a zunanji površini vodoravno žlebljeni križajoči kaneluri. Veli­ kost 5,2 X 4,4 cm, deb. 0,6 cm (T. 2: 1) in 2,7 X 3,3 cm, deb. 0,5 cm (T. 2: 2). P rim eri socialne sestave po arhivskih virih iz Bleda in okolice (druga pol. 11. stoletja — po F. Kosu) Slovenska osebna im en a K raj Stan L etn ic a vira Nepokor Begunje plemič 1. 1050 Budigoj Žirovnica posestnik 1. 1065—1075 Budigojec Zasip svobodin (ingenuus) 1. 1075—1090 Dobruško Bled svobodin posestnik (libertate potitus) 1. 1075—1090 Dobrogoj Bled svobodin posestnik (libertate potitus) 1. 1075—1090 Domoslav P oljane pri Bledu svobodin 1. 1085—1097 Ivan Zasip svobodin Predislav Bohinj Prisnoslav Iz vasi pod Blejskim gradom sub castello Ueldes dicto posestnik 1. 1050— 1063 Sebibor Bled Svoj slav Bled Trepina Bled svobodin posestnik (libertate potitus) 1. 1065—1075 Grob 142 Delno ohranjen skelet in sicer od ledvenih v reten navzdol. Ž enska. A dul­ tus (okoli 30 let). S m er Z—V. G lobina 0,62 m. O hranjena dolžina 1,10 m. P ri­ datki: na p rstu leve iztegnjene dlani, na zu n an ji stran i stegnenice sklenjen srebrn p rstan ovalnega preseka. Delno na zunanjem robu poševni vrezi. Ve­ likost 2,2 X 2,3 cm, deb. 0,2 cm (T. 2: 3). Grob 143 Slabo ohranjen otroški skelet. Spol? In fan s II. Sm er Z—V. G lobina 0,62 m. O hranjena dolžina do 0,56 m (do stegnenice). L eva roka položena ob telesu, desna upognjena v kom olcu in položena preko kolka. P rid a tk i: ob lobanji, na levi in desni strani senčnice, srebrna uhana belobrdskega tipa, izdelana su­ m arno v tehniki u liv a n ja v im itaciji granulacije. V elikost 3,4 X 2,4 cm in 4,3 X 2,3 cm (T. 2: 4, 5). N a grudnici okrogla b ronasta fibula z narezanim obodom in dvignjenim središčnim delom. O kras izveden v tehniki jam ičastega em ajla (tem no moder, svetlo m oder, rum en, zelen, bel in rjav ) in te h n ik i g ra­ vure. M otiv p red stav lja stilizirano žival (jelena?). Z adnja stra n fibule usločena in n a njej sledovi lo ta n ja spenjalca. P rem er 2,4 cm, viš. 0,2 cm (T. 2: 6 ). N a p rstu iztegnjene leve roke, n a zunanji stran i kolka frag m en tarn o o h ran je n ploščat bronast p rstan z razširjen o okrasno ploščico. O hranjen p rem e r 2,2 cm, šir. do 0,8 cm, deb. 0,1 cm (T. 2: 7). Skelet 143 leži na trebušnem delu skeleta 141 (etažni pokop). Grob 144 Slabo ohranjen skelet. D el skeleta prekopan. Ženska. M aturus. S m er Z—V. Globina 0,65 m. O h ran jen do kolka v dolž. 0,74 m . O stali deli priloženi ob levo stran prsnega koša (dolge kosti, kolki). P rekop je bil izvršen ob pokopu ske­ leta 143. P ridatki: ob levem ušesu nesklenjen sreb rn obsenčni obroček z enojno odebelitvijo na konceh. V elikost 4,6 X 4,2 cm, deb. 0,2 cm (T. 2: 8) in neskle­ njen bronast obsenčni obroček z enojno odebelitvijo n a konceh. V elikost: 3,8 X 3,5 cm, deb. 0,2 cm (T. 2: 9). Ob desnem ušesu nesklenjen sreb rn obsenčni obroček z enojno odebelitvijo n a konceh. V elikost 4,6 X 4,4 cm, deb. 0,2 (T. 2: 1 1 ) in nesklenjen b ro n ast obsenčni obroček z enojno odebelitvijo n a konceh. Velikost 3,8 X 3,5 cm, deb. 0,2 cm (T. 2: 10). Grob 145 Izkopani samo frag m en ti lobanje, ostali del skeleta v profil, pod močne korenine m acesna in ni bila m ožna ekshum acija. Moški. M aturus. S m er Z—V. G lobina 0,45 m. B rez pridatkov. Grob 146 O hranjen spodnji del skeleta od m edenice navzdol, z dlanm i ro k n a zu­ n an ji stran i stegnenic. M oški (?). A dultus. S m er Z—V. G lobina 0,80 m. O hra­ njena dolžina 1,05 m. P rid a tk i: ob levi stegnenici n a zunanji stran i iztegnjene dlani, n a sredincu b ro n ast ploščat prstan, sklenjen z zakovico. N a zunanji strani dvoje vodoravno vzporednih kanelur. V elikost 2,2 X 2,2 cm ; šir. 0,4 cm, deb. 0,1 cm (T. 2: 12). N a prstancu iste ro k e bronast ploščat p rsta n sklenjen z neohranjeno zakovico. Na zunanji stran i okrašen s krožci in piko v sredi v tehniki gravure. V elikost 2,0 X 2,0 cm, šir. 0,4 cm, deb. 0,1 cm (T. 2: 13). Na križnici enorezno železno bodalo, k i im a n a zaobljenem koncu ro ča ja ohra­ njeno zakovico za p ritrje v a n je platnic. P rehod ročaja v h rb e t in rezilo neizra­ zit in opazen po profilih. Rezilo se oži proti vrhu. K onica bodala neohranjena. Dolžina bodala 21,3 cm, dolž. rezila 12,9 cm, šir. rezila do 1,3 cm (T. 2: 14). Grob 147 Slabo ohranjen skelet. Zenska. M aturus. S m er Z—V z odklonom 30° proti jugu (sm er skalnate stene pogojuje sm er skeleta). G lobina p ri lobanji 0,80 m, pri stopalih 0,30. O h ran jen a dolžina 1,60 m. Roki prekrižani n a treb u šn em delu. P ridatki: ob levi senčnici nesklenjen bronast obsenčni obroček z enojno ode­ belitvijo n a konceh. V elikost 4,4 X 4,6 cm, deb. 0,3 cm (T. 2: 15). Ob desni senčnici nesklenjen srebrni obsenčni obroček z dvojno odebelitvijo n a konceh. Velikost 4,3 X 3,9 cm, deb. 0,3 cm. (T. 2: 16). Skica 1. Bled. Situacija grobov staroslovanskega grobišča »Na sedlu« pod blejskim gradom Skizze 1. Bled. Situation der G räber des altslaw ischen G räberfeldes »Na sedlu