Srt  Hv'" ^ ss f  ’ Sr

ss^rrcs? ‘S  ,

7 / y. s# **■

Refchenluirg


•.V

i


pic pdjiiMingc

(SHMk u«$ ^ein0au^0.

Me Hecfjte borBe^alten.

3 m 95 e r I a g e b e § ft e i e r m a r I i f dj e it 2 n it b e § a it § f cfj it f f e 3.

1900 .

Škodljivci

sadjarstva in vinogradarstva.

"Vse pravice pridržane.

Gradec.

V založbi štajerskega deželnega odbora.

1900 .

Ji

47209

©icfcs J3urij iff 6ci See 1Can6ES=3jiifsamiEi’=3Bimtion, <5raj, Wan5(jaus,
gsgcn (EinfEnSung bon jtnei UtronEit ecljaltlidj.

To knjigo dobi vsakdo, ki pošlje dve kroni deželnemu pomožnemu
ravnateljstvu v Gradcu, deželna hiša.

(VbOoU^o^

Sit§ograpljifd)C flunftsSlnftalt Cšcar Sflofjr, ©raj.
Kamenotiskarnica Oskar Rohr-a, Gradec.

£eutf<$e 93eretnš=S>i'ucferei ©raj.

JnFjalt

©ctlc

5

Kazalo.

Stran
. 5

93 o r ro o r t.

A. J0Gff6attfdm&nitge:

2tpfefbtutenfted)er.

•Slpfelroicfter.

33aumtoeijjUng..

(Solbafter.

SCpfelgefpinftmotte.

Sftngelfpinner.

Slattlaufe.

931uttau§ ber 2IpfeIBattme.

UBeibenbofirer.

SBfaufieb.

$le<fenfranfbeit ber Šipfel unb 33irnen
’3Šotf)ffe(figfeit unb ber 3ioft ber
3t»etfdjfen s  unb ipflaumenblatter .
^raufelfranf£)eit ber 5pfirfid)e . . . .

B. $Bsiti&&iifdi85ftngf:

5£raubenn>icHer.

Diebenftedjer.

$alfd)er 9M;Itfjau.

■Grdjter SDlef)Itf)au.

Sdjroarjer Srenner.

■Jleblctus.

©d)u| ber Meben gegen gruf)jaB)rS=
unb SBinterfrofte.

$elb£)afe.

(Sngerltnge be§ SDlaitaferS.

IDKftet .

3lrbeitsfalenber fiir bie 33efampfung ber
Dbftbaufdjiiblinge . . . . . . .

Predgovor

A. Škodljivci sadjarstva:

Jabelčni cvetoder. 9

Jabelčni tončič ..13

Glogov beliti.17

Zlatoritka.18

Jabelčni molj.21

Prstenčar.23

Listne ušice.25

Krvava ušica.27

Zavrtač.33

Kostanjev prelec.35

Jabelčni in hruškov krastovec . . 37

Rudeče pege na češpljevem listju

in češpljeva rja.41

Kodravost breskovega listja ... 42

B. Škodljivci vinogradarstva:

Grozdni sukač.45

Zavijač.49

Strupena rosa.51

Trtna jajčasta plesen.57

Trtni pikec.63

Trtna uš ali vinogradska ušica . 66

Kako obvarujemo vinsko trto po¬
mladanskega in zimskega mraza 72

Poljski zajec.75

Ogrci rujavega hrošča.78

Bela omela.79

Koledar za pokončevanje škodljiv¬
cev na sadnem drevju .... 81

l*

9

13

17

18

21

23

25

27

33

35

37

I

41

42

45

49

51

57

63

66

72

75

78

79

81!

Sritc

Stuf bic grofj gebnnften ©teden beS Posebno paziti ireba na odprto tiskana
25udjeS ift befottbcrd ju adjtcn. mesta.

orroori

Predgovor.

<f|in gar freunblirfjes 23ilb geroafgcu bie
loeEenfbrmigen £>iige[ ber 06ft= unb Sffiehu
gegertben ©teiermarfe, icenn uhr fic au
einem fdjonen ©ommertage aitš ber §erne,
etroa con einem erljoljten ifknfte, betradjten.
©rtngen mir jebod) nafjer etn nnb fe^en un§
genau um, fo merben mir gar balb bitter
enttaufd)t.

9Bir bemerfen, bafs bas ©rim ber
UBeinberge mefjr con ben am Soben mit*
djernben (Srafern unb Unfrautern Ijerruljrt,
bafs bie diebftode felbft Ijerabgefommen
unb oljne $riicl)te baftefjen, unb bafs bie
Dbftbaume, oielfadj »orgeitig be§ SaubeS
beraubt, einen gerabeju rointerlidjeu ©inbrucE
bercorrufen.

SOtitten in biefetn Silbe ber Sermiiftung
erbiiden mir aber bocf) i)ie unb ba SBetm
unb Dbftgarten in itppigfter ©ntroicflung,
mit S£rauben, 2'tpfeln unb Sirnett reid)
beljangen, unb mir freuen ttnS in bem @e;
banfett, bafs nidjt etn itnabroenbbares SBatten
ber Siatur bie jafjlreidjen oorljanbenett
■Štaben Ejeroorgerufen Ijat, bafs eS oielnteEjr
in ber Tlad )t ber Tim\d)m  gelegen ift, bie=
felben ju befettigen.

S>iefe Dafen ber Gultur Ejaben iEjren
Seftanb ttebfi einer im allgemeittett oerftanb*
niScollen Searbeitung bes Sobens Ejaupts
fadjtid; bem Umftanbe ju oerbanfen, bafs
eS ben Sefigern gelungen ift, bie IjeutigentagS
fo cerijeerenb auftretenben ©djablinge bes
Dbfh itttb SffieinlanbeS erfolgreid; ju
bcfampfen. diidjt nttr ©roffgnmb' unb
ftabtifdjen Sefi|ern, audj einfadjen fteinen

Ako opazujemo lepega poletnega
dneva iz daljine, s kakega vzvišenega
prostora, valovito s sadnim drevjem in
vinsko trto zasajeno štajersko brdje,
ne moremo se tekoj ločiti od te pri¬
jazne slike. Če pa pridemo bliže in si
ogledamo okolico natančneje, kmalu se
nam izpremeni veselje v žalost.

Stoječ na licu mesta vidimo, da
nacejajo prijetno zelenje vinogradov le
po tleh bujno rastoče trave in pleveli,
trs sam pa je onemogel in stoji brez
grozdja. Sadno drevje pa, ki izgubi
dostikrat pred določenim časom svoje
listje, spominja nas nekako na zimo, ko
se je iznebilo svojega najlepšega kinča.

Sredi opustošenih zemljišč zazremo
vsaj tu in tam vinograde in sadunosnike,
ki so jasne priče naj bujnejše rasti, za¬
kaj bogato so obloženi z grozdjem,
jabelki in hruškami. Zato nas pa tudi
prešinja veselje v nadi, da velike škode
ni provzročilo neodvračljivo vladanje
narave, temveč da jo moremo odvrniti
sami, ako smo prišli rastlinam o pravem
času na pomoč.

Take zelenice — zeleni prostori
sredi razdejanega rastja — so se vzdr¬
žale v obče vsled razumnega obdelo¬
vanja zemlje, zlasti pa zaradi tega,
ker se je posrečilo posestnikom, da so
uspešno zatirali škodlivce, ki se ogla¬
šajo dandanašnji tako pogubno po vino¬
rodnih krajih in ondi, kjer je sadno
drevje doma. Ne samo veleposestnikom

6

Saitern ift bicfcs fdjeinbar fo fd^roierige
2Ber! gelungen. 9Son ber Slnfcfjauung au§-
geljenb, bafs ba§, roaS bcm einen moglidj
mar, bcm anberen unter gleidjen ober afjtt=
lidjen SSertjaltniffen lebettben nidjt unmoglidj
fcitt fann, unb baf§ fjauftg nur bie Un-
fenntnis unb Unjugdnglidjfeit ber fur
Sefampfung ber ©djablinge geeigneten
•Kittel cm betu rafdjen Umfidjgtetfen be§
©djabettS <Sd)utb trdgt, [jat ber Ijotje fteier-
marfifdje Sanbtag am 3. 3Jlai 1899 ben
Sefdjhtfs gefafst, ben 2anbe§au§fdjuf§ ju
bcauftragen, foiooljt bejitglidj ber ©djablinge
be§ Dbftbaues, als audj jener bes SBcim
baues uolfstljumltd) gefdjriebene, mitfarbigen
ŽSilbern »erfeljene SBerMjen »erfaffen unb
unentgeltlidj, bejiefjungsiueife ju fjerabge=
fejjten ijkeifen an bie Seoolferung »ertfjeUen
ju laffen.

3>n SDurdjfutjrung biefeS SefdjIuffeS nun
iibergi6t ber Satrbesaušfdjufs biefes S8iidj=
letu, uon tueldjem norerft 15.000 ©jemplare
jur unentgeltlidjen SSertfjeilung gelangeu
follen, ber Dffcntlidjfeif.

SDasfetbe mitrbe »on f)ier[dnbtfcl)en, mit
bem Dbfh unb 2Seinbaue ©teiermarfs »olb
fontmeu »ertrauten $adjmannern au§ge=
arbeitet unb in einem grofjerett fiomite,
metnem audj praftifc^e Sanbroirte ange=
fjorten, uberpriift unb fertiggeftcllt.

rourben abfidjtlidj nidjt alfe ©djaK
linge bes Obft= unb SBeinbaues in bie
Sefprecljung einbejogett, »ielmetjr nur bie^
jenigen, roetdje einen natnljaften mirt*
fc^aftlicljen ©djaben anjuridjten imftanbe
finb. ©etbft »on ben befprodjenen
©djabtingen finb nidjt alte »on
gleicfjer ŽSebeuiung, einjelne finb
fo fjer»orragenb gefaljtlidj, bafs
eS ficf) empfiefjlt, in erfter Sini e
ber Sefampfung biefer bie »oltfte
SCitfmerff amfeit jujumenben.SDiefe
©djablinge, tuetdje »or aiten

in meščanom, temveč tudi priprostim
gospodarjem se je obneslo to na videz
tako težko delo. Ker je visoki štajerski
deželni zbor tega mnenja, da to, kar
je bilo mogoče jednemu, ne more biti
nemogoče drugemu, pod jednakimi ali
podobnimi razmerami živečemu, in da
provzročuje dostikrat le nevednost in
nepristopnost za pokončevanje škod¬
ljivcev primernih sredstev naglo raz¬
širjanje škode, zato je naročil v svoji
seji 3. velikega travna 1899. leta dežel¬
nemu odboru, da izda knjižico, ki bodi
poljudno spisana in z barvanimi slikami
ozaljšana. Ozirati se mora na škodljivce
sadjarstva in vinogradarstva ter priti
prebivalstvu brezplačno, oziroma po
znižani ceni v roke.

Izvajajoč omenjeni ukrep izroča de¬
želni odbor javnosti to knjižico, ktere
se bode oddalo najprej 15.000 komadov
in sicer brezplačno.

Knjižico so spisali domači, sadjarstvu
in vinogradarstvu štajerskemu popol¬
noma vešči strokovnjaki. Preskusili in
dovršili so jo potem v širšem odboru,
kteremu so pritegnili tudi praktične
kmetovalce. 1

S posebnim namenom v knjižico
niso vzprejeti vsi škodljivci sadjarstva
in vinogradarstva, ampak samo oni,
ki morejo učiniti pri gospodarstvu pre¬
cejšnjo škodo. Patudi od opisanih
škodljivcev nisovsi j ednakega
pomena, kajti posamezni so
tako nevarni, da moramo na
njihovo zatiranje v prvi vrsti
obračati vso pozornost. Škod-
ljivci, ki jih j e tr eba pr e d vsemi

1  Po nemškem izvirniku poslovenil M. Cilen¬
šek, prof. v Ptuju.

7

a n bere n b e f a m p f t merben f o 11 e n,
f i n b: a) Ser f a t f ct) e e f) 11 f) a u b e r
9iebe (Peronospora viticola) (<Seite51);
b) ber ecfite 9)1 el)ltl)au ber fJie£)c
(Oidium Tuckeri) (<5eite 57); e) bet
Srauberucidler (Tortrix ambiguella)
(Seite 45); d) ber 2tpfetfcf)orf (Fusi-
cladium dendriticum) (©eite 37); e)
ber 9lpfelblutenfted)er (Anthonomus
pomorum) (@eite9);f) bie Slutlaug
(Schizoneura lanigera) (Seite 27). 2Betin
iuir bie 9leblaug f(ier nidjt befonberg nennen,
fo liegi ber ©runb batin, bafg eine birecte
Sefampfung uttb SSernidjtung biefeS §aupt=
fdjdblingg in ©teiermarf nidjt burcE)fii[;rbar
ift rtnb bafg e§ fidj bei ber 9leb(aug nidjt um
eiue ŠSefeitigung, fonbern, mie auf <5eite 66
beg SOdljeren auSgefiitjrt roirb, um eitie
Unfdjablidjmadjung im SBege ber Suitur
uerebelter amerifanifdjen 9iebett Ijanbeli.

©ar feEjr bitten mit, bem 23udje bag
notljige SSertrauen entgegenjubringen, bie in
bemfelben empfoijienen Sefdmpfungsmittel
in 2inroenbung ju bringen unb bie ange«
gebenen ŠBejugggueHen ju beadjten. (Solite
irgenb cin gtoeifel auftaudjen, fo finb mir,
fomie unfere Sanbesanftatten (SlcEerbaufdjule
©rottenfjof, Dbft« unb SBeinbaufdjitie 9Jiar=
burg, lanbroirtfdjaftlidje SSerfudjgftationen
©raj unb 2karburg) ftets bereit, iiber
9lnfragen fetbftoerftdnbiidj foftenlofe Slug«
fiinfte ju ertfjeilen.

6g ift immerijin moglidj, bafs im Saitfe
ber $eit mirffamere ober biliigere 33e«
fdmpfunggmittel augftnbig gemadjt merben;
mir Ijaben SSorforge getroffen, bafg urit
Ijieoon gegebenenfallg redjtjeitig ^enntnis
erlangen, unb merben mir nidjt ermangetn,
bieg fofort in geeigneter SBeife ju oeroffent«
lidjen. 93is baljin aber ratljen mir oon
bem ©ebraudje anberer alg ber in biefem
ŠBudje angegebenen SKittel bringenb ab.

drugimi uničevati, so: a)  stru¬
pena rosa (Peronospora viti¬
cola)  (stran 51); b)  trtna jajčasta
p 1 e s e n (O 'i d i u m Tu  c k e r i) (stran 57);
c) grozdni sukač (Tortrix ambi¬
guella)  (stran 45); d)  jabelčni
k r a s t o v e c (F u s i c 1 a d i u m d e n d r i-
ticum)  (stran 37); e) jabelčni Cve¬
to de r (Anthonomus pomorum)
(stran 9); f)  krvava ušica (Schizo¬
neura lanigera)  (stran 27). Ako
trtne uši nismo tukaj posebej imeno¬
vali, iskati je vzroka v tem, ker se
neposredno pokončevanje in zatiranje
tega poglavitnega kvarljivca na Štajer¬
skem ne da izvesti in ker z ozirom na
trtno uš sploh ne gledamo na to, da
bi jo odpravili, temveč na to, kako bi
preprečili škodo s tem, da zasajamo
vinograde s požlahtnjenimi amerikan-
skimi trtami.

Zato prav iskreno prosimo, imejte
v našo knjižico potrebno zaupanje,
poslužujte se pripomočkov, ki vam jih
v njej priporočamo in naročajte jih
ondi, kjer vam jih kaže knjižica. V
dvomljivih slučajih se obračajte na nas
kakor tudi na naše deželne zavode
(kmetijska šola v Grottenhof-u, sadje
in vinorejska šola v Mariboru, kmetijsko
izkušavališče v Gradcu in Mariboru);
vsakokrat bodemo na vprašanja radi
in brezplačno odgovarjali.

Seveda je mogoče, da se nam po¬
sreči v teku časa dobiti boljših in ce¬
nejših sredstev za pokončevanje škod¬
ljivcev. Zato smo skrbeli, da se nam
bode to v vsakem slučaju pravočasno
naznanilo, in naša bodi skrb, da pride
o tej zadevi vse širšemu občinstvu na
znanje. Dokler se pa to ne zgodi, svetu¬
jemo, da se držite v knjigi priporočanih
pripomočkov in da opuščate vse druge.

8

Ste Slntuenbung biefer SOlittet toirb etnett
mafjigen ©etbauftoanb, met Stufmerffamfeit
itttb Strbeit erforbern.

2Bir jinb bemiibt, ben ©etbaufnmnb burdj
©infauf mm Supfermiriol, ©djtcefetftaub
itnb anberer jur 23e!dmpfung ber ©cbabtinge
notfjtoenbiger ©toffe uttb ©eratbe im ©rofjen
unb 2lbgabe jum ©elbftfoftenpreife tljunticbft
berabjuntinbern, bie Sfusfiibrung ber notb 5
mettbtgen SCrbcitert aber foH Siiemaub untem
taffen, in§bcfouber§ foflen grofjere unb
roobOjabenbere Ž8efi|er in biefer SBejiefjung
mit gutem Seifpiete, meldjes meljr roirft
atž biebeftgemeintenfKatbfcbldge, norangetjen
unb bebenlen, bafs 3>eber, roetdiem ba§
gtucfticfje So§ bcfcf)teben ift, einen Sbeil
itnferer fdjbnen ^eimatlic^cn (Srbe fein ©igen
ju nennen, aucb bem ©taate unb fcinem
93olfe gegeniiber nerpftidjtet ift, bem itjm
annertrauten ©runb unb Soben tnoglicbft
niete unb gute ©rjeugniffe abjugeroinnen
unb auf biefe SBeife jur SOiefirung be§
altgemeinen 2Bobtftanbe§ beijutragen. 3e
grofjer ber Seft|, befto grofter ift aucb biefe
ipftidjt. SJtbge biefeS befcfieibene Sttd) bem
Sanbe jum 2iu|en gereicben.

©raj,  im Sanner 1900.

Det ftricrinnrliifrijc fflitbtsmisfiljiifo.

Uporaba teh sredstev bode zahte¬
vala zmernih stroškov, pa mnogo po¬
zornosti in dela.

Tudi si prizadevamo, da bi zmanj¬
šali stroške gospodarjem s tem, da
kupujemo bakreno (modro) galico,
žvepleni prah in druge za zatiranje
škodljivcev potrebne snovi in orodje na
veliko in jih oddajamo po ceni, ka-
koršna se je odmerila nam. Zato naj
potrebnega dela nikdo ne opušča, zlasti
pa naj dajajo večji in premožnejši po¬
sestniki v tem oziru dober vzgled, ki
dostikrat več premore kakor najlepše
besede in najboljši nasveti. Nadalje
treba pomisliti, da je vsak, komur je
podelila srečna usoda del naše lepe
domače zemlje, državi in svojemu na¬
rodu dolžan izkoriščati izročeno mu
zemljo na najboljši način, dobivati iz
nje naj večjih dohodkov ter tako pospeše¬
vati občno blagostanje. Čim večja je
posest, tem večja je tudi dolžnost. Da
bi bila ta skromna knjižica deželi na
korist!

Gradec,  prosinca 1900.

*

Štajerski deželni odbor.

n

Tafel Nr. I

Tabla št. I

Der Apfelblutenstecher (Anthonomus
pomorum) 1. Apfelblutenknospe; 2. dieselbe
entfaltet und vom Kafer besueht; 3. von
Larven befallene, braune Blttten; 4. ge-
sund abgebliiht; 5. dor Kafer vergrossert;
6. die Larve; 7. die Puppe.

Jabolčni cvetoder (Anthonomus pomo¬
rum), 1. jabelčni pop; 2. odprti pop s
hroščem; 3. rujavo cvetje z ličinkami;
4. brez škodljivca ocvetlo; 5. hrošč,
povečan; 6. ličinka; 7.  buba.

9

er §lpfeIljlutim|M}er.

(Antlionomus pomorum L.)

Safel I.

SBenn im griiljfitige bie rotfjbacfigen
šBfutenfnofpen bes StpfelBaumeS, burcfj naffe§
unb faltes SBetter juriicfgefialten, ficE) nid)t
rafcf) genug entfalten fijtmen, nef)men Diete
berfelBett eine anfdngtidj gelbe, fpater Braune
$arBe an, merben runjlig unb nertrocfnen
($ig. 3). 3)er SMfemunb Bejeicfjnet btefe
Cšrfcfjetmmg al§ ben „23renner", bie „©eng",
ben „£imigt[)au" ber StpfelBlitte. ©iefe
Jtnofpeu offnen ftdj ntcf»± mel)r, fie nermogen
feiner gruc^t bas SeBen ju c'Ben, bemt il)r
eigenes Seben ift babin. ift jerfiort
morben burd) einen faum 5 mm . langen
geIBIid)en SBurm (gtg. 6), ber in ber
SSefjagtic^feit ber fcfjiifeenben £>ulle burd)
33erjef)ren ber fiir bie Sefnufitung fo roid;=
ligen, jarten, inneren SUitentfjeile eine
ftattlidie SeibeSfiiHe erlangt.

SDiefer fcf)(tmme@aft, JMnmrm genannt,
ift bie fufjlofe Saroe eines fdjmadjtigen, etroa
4 mm  lartgen, Braunen diiiffelfgferS ($ig.
5), roeicber an bie jugenblidjen, nod) feft
gefd)loffenen žStiitenfnofpen ($ig. 2) einjeln
feine jablreidjen roinjigenSier aBtegt, roeldjen
bie anfanglid) faum ficbtBaren Sarnen fcbon
nad) menigen £agen entfdjiiipfen. ®iefetben
freffen fic^ in bas 3>nnere ber Stnofpe unb
Beginnen bafelbft fofort ibr gerftorungsmerf.
9tur menn bie Snofpe itnter bem enoar=
menben ©tralji ber ©onne unb banf ber
SSoIIfraft be§ SartmeS ficb nod) vafdj genug
offnet, ift es um ben fteinen 33ofen)id)t,
ber gegen bie nadjtttdje ^iifjie fefjr enn
pfinblicb ift, gefdjetjen, er gefjt jugrunbe.
žBteiBt aBer bie Knofpe infotge ber Ungunft

Jabeleni evetoder.

(Antlionomus pomorum L.)

Tabla I.

Ako se spomladi ne morejo rudeče
nadahnjeni cvetni popi našega jabelč-
nega drevja dovolj hitro razpihniti, ker
jih zadržuje mokro in mrzlo vreme,
postane jih mnogo sprva rumenih,
pozneje rujavih, nagrbančenih in suhih
(slika 3). Naše ljudstvo imenuje to pri¬
kazen „smod“. Taki popi ostanejo za¬
prti in ne morejo podariti sadu živ¬
ljenja, zakaj njihovo lastno življenje
je šlo po zlu. Pokončal ga je komaj
j> mm  dolg rumenkast črv (slika 6), ki
je ves zadovoljen v svojem varnem
skrivališču uničil nežne notranje cvetne
dele, kteri so za oplojenje neobliodno
potrebni in si izredil precejšen tre¬
bušček.

Ta hudi gost je breznoga ličinka
drobnega, približno 4 mm  dolgega,
rujavega rilčkarja (slika 5), ki polaga
svoja mnogobi ojna mičkena jajčica po¬
samezno na nežne, še trdno zaprte
cvetne pope (slika 2). Po nekolikih
dneh se izkobacajo iz njih ličinke, ki
so tako neznatne, da jih komaj ugledaš.
Te se zavrtajo v popovo jedro in začno
ondi svoje ničvredno delo. Le v slu¬
čajih, ako se pop vsled ogrevajočili
solnčnih žarkov in vsled polne drevesne
moči odpre še dosti naglo, odbila je
zadnja ura hudobnežu, ki je za ponočni
hlad jako občutljiv. Ostane-li pop za¬
voljo neugodnega vremena zaprt, ni
mu več pomoči, gotovo je izgubljen.

10

bcr SBitterung gcfdjloffen, fo ift fie unrett*
bar uerloren. fflodj in ber Slnofpe intrb bic
Saroe pr IjSuppc ($ig. 7). ©egen ©nbe
9Dxai fprengt ber fertige JMfer bic i)3uppen*
biiCe unb frifst fidj bitrcf; bie oertvocEnete
unb oerfdjutmpfte SSanb feiner bisfjerigen
SBofjmmg anS Sageslidjt. S3i§ jum igerbfte
lebt er toeitev in ber J^rone ber 2lpfe(6aume
unb nafjrt fief) »on ijjrem Saube. SDann
fucljt er fidj unter 9ltnbenfd)uppeti unb
Sternen im SDloos ein 2Binterquartier.
©obalb in ber tuarmen gtiifflingsfonne
fidj.neues Seben in ben Saumen ju regen
beginnt, manbert ber Mfer tfjeils ju $ufje
ben ©tatnm aufroarts, Hjetl3 fiiegenb in bie
Saumfronen, roobei bie iJSaarung ftattfinbet,
nad; roeidjer bie ©eibdjen fofort mit ber
©ierabiage beginnen.

3>n biefer SSeife »ermag ber 3lpfel=
biiitenftedjer einen ganj aujjerorbentlidjen
©djaben anjuridjten, ja er ift imftanbe, bie
SSaume fiir ein 3af;u uoHig ertragios ju
madjen.

S)ie Sefampfung  eine§ fo argen
Sdjablings mufs mit allen 5?rdften unb
ailgemein burd;gefi'd;rt roerben. Sft bie
„®eng" bereits luafjrneijmbar, fo ift ber
<2d)aben fiir biefeS Satje nidjt mei;r abju=
raenben. Sa§ 93eftreben bcr Dbftjiici)ter fann
nnr barauf gericfjtet fein, fiir bas nadjfte
unb bie fotgenben Safjre bem Ubei »orju*
beugen, inbem fie bie Hafer auf jebe
ntoglidfe SBeife ju uertilgen fucfjen. Sen
Saruen unb tpuppen beijufommen, ift leiber
nid;t mogticf). (Sine immerijin fd)d§enSraerte
Unterftii|ung geroaljren aud; in biefer Se*
jieljung bie ©ingubgel, bie fonft »erbadjtigen
@pa|en nidjt auSgenommen; fie I;oIen fid;
bie fetten Siffen fefjr gefd;idt aus ben
uerborbenen ^nofpen. Surdj 2Ibfrajjen unb
S3erbrennen ber iofen Jltnbenfdjuppen, ber
Utloofe unb nn  ben ©tdmmen unb

ftdrferen 21ften tonnen im §erbft unb SBinter

Še v popu se izpremeni ličinka v bubo
(slika 7). Proti koncu meseca velikega
travna razdere hrošč bubino ogrinjalo,
preje posušeno in nagrbljeno steno
svojega dosedanjega bivališča in se iz-
muza na beli dan. Do jeseni živi hrošč
na jabelčnem drevju in se prehrani z
njegovim listjem. Potem si poišče pod
razpokano skorjo in pod kamenjem v
mahu prezimovališče. Kakor hitro se
jame gibati v toplem pomladanskem
solncu na drevju novo življenje, na¬
potijo se hrošči tjekaj, in sicer deloma,
peš, deloma leteč, kjer se sparijo.
Kmalu potem prične samica odlagati
svoja jajčica.

Na tak način more jabelčni cvetoder
napraviti ogromno škodo; da, še več,
on uniči ves pridelek jednega leta.

Zatiranja takega hudega škodljivca
se moramo lotiti povsod in z vsemi
močmi. Ako se da „smod“ že spoznati,
ne moremo več odvrniti škode za to
leto. Prizadevanje sadjarjevo se more
potem obračati le na to, kako bi bilo
mogoče odvrniti to zlo za prihodnje in
naslednja leta. To dosežemo, ako za¬
tiramo hrošča na vsak mogoči način.
Da ličinkam in bubam ne moremo do
živega, to je jasno. Jako hvaležni
moramo biti ptičem pevcem, ki nas v
tem poslu jako marljivo podpirajo; celo-
vrabci nam gredo na roko. S svojim
kljunom prav spretno luščijo mrčesjo
zalego iz uničenih popov. V jeseni in
po zimi pokončamo mnogo hroščev,
ako ostrgamo razkavo skorjo in od¬
pravimo mah in lišaje z debel in de¬
belejših vej. Tudi v goseničje pasti, ki

11

niete SMfer uertitgt roerben. Stud) mit ben jih nastavljamo drugim kvarljivcem
sum ©djufee gegen anbere Scpblinge (ftefje (glej jabelčni tončič, stran 13 )

Stpfetroidter, ©eite 13 ) um bie ©tatnme
getegten -Haupenfatten taffen fidj jatjtreicfje
^dfer fangen. 91 m ausgiebigftenroirb
ab er ber $ang in ber 22eife be*
irteben, baf§ gteidj in ben er [te n
griit)lingstagen, roenn bie 2lpfel<
6 dume aufijutreiben beginnen
(gig. 1), bie^afer, metdje ficf) um
biefe 3dt jur iJSaarung unb © i e r=
abtage in bie 93aumfronenbegeben,
in ben friitjen 2)1 or genftunben uon
ben3roeigen ber23aume aufunier*
gebreitete S£iicE)er  abgefc^iittett
unb bann teidjt oerni djt e t roerben.
SD i e j e § St b f cf) u t''t  e I n gefdjie^t
bei ftarferen 93 a u m e n am 1 e i dp
t e ft e n in b er 22 e i f e, b a j § man
bie Stfte m it tele cines a n e in er
©tange a n g eb rad)ten, mit einem
Sfudje ummicfetten a f e n § er*
f a f S t unb ruttelt. Siefe 2trbeit
muf S f i auf atte tragbarenStpfeh
baunte erftreden unb ift tneljrmals
ju roieberfjoten. @in uertafstidjeres
2)tittet, be§ ©djabtings Igerr ju merben,
gibt e§ gegenroartig iibertjaupt nidjt.

Stadjbem erfafirungsgemdfj fraftige »ott*
triebige 23aume roeniger ju leiben tjaben,
meit itjre Itnofpen rafc§er erbtiitjen, fo tragt
aud) eine regetmafjige unb aušgiebige
©iingung roefenttid) jur SDtinberung be§
©djabens bei.

okoli debel, moremo poloviti mnogo
hroščev. Z najboljšim uspehom
pa se lotimo tega hrošča, ako
ga takoj v prvih pomladanskih
dnevih, ko začno jablane od¬
ganjati (slika  1),  na vse zgodaj
stresamo z drevesnih vej na
razgrnjene rjuhe in potem uni¬
čimo. Obtore namreč lazijo
hrošči po drevju, da se sparijo
in odložijo svoja jajčica. Z
močnejšega drevja stresamo
hrošče najlaže s kavljem, ki
smo ga dobro s krpami ovili in
nasadili na dolg drog. Kavelj
nastavimo ob vejo in krepko
stresemo. To delo moramo opra¬
viti pri vsakem rodnem dre¬
vesu in večkrat ponoviti. Za¬
nesljivejšega pomočka zoper tega škod¬
ljivca dandanašnji sploh nimamo.

..

Izkušnje nas učijo, da krepko drevje
od jabelčnega cvetodera manj trpi, ker
se njegovi popi hitreje razpihnejo. Iz
tega pa sledi, da si zmanjšamo škodo
kolikor toliko, ako drevju redno in
močno gnojimo.

Tafel Nr. n

Tabla št- H

Der Apfelffickler (Tortrix oder Carpo-
capsa pomonella) 1. manniicher; 2. weib-
licher Schraetterling; 3. abgelegtes Bi
and am Blatte verklobter Raupengang;
4. die Brucht veriassende, erwachsene
Raupe ; 5. im Cocon iibervvinternde Raupe;
6. Puppe; 7. Raupenfalle.

Jabelčni tončič (Carpocapsa pomonella),
1. samec; 2. samica; 3. odloženo jajce
in stezica od gosenice; 4. dorastla gose¬
nica, ki zapušča sad; 5. gosenica, ki
prezimuje v zapredku; 6. buba; 7. past
za gosenice.

©er Sjrftfmitftter.

(Carpocapsa [Tortrix] pomonella L.)
xafct II.

SBie argcrttc^ ift e§, roenn man einen
fdjonert 9lpfel ober eine feine 33irne beim
SSerfpcifeit rourmtg finbet! geigen ftd) unter
gefauftem SCafelobfte uiele fotcfier jerftorter
unb unappetitlidjer ^riidjte, jo rairb bem
•Sanbler ober bem Dbftbauer, ber fic geliefert
[jat einfad) bie fiunbjdjaft erttjogen.

®a§ „2Burmig* ober SJJabigfein" ber
2fcpfe[ unb SStrnen roirb burdj bie jRaupe
etrte§ fteinen graubraunen ©djmetterlingS
neranlajst (gig. 1), raelcfjer uott 6nbe SDlai
bi§ Stnfang 3utt fttegt unb fcine CSier
einjetn an bie jungen grMjte (gig. 2)
ablegt; am tiebfien tljui er bies an einer
©teHe, mo bie $ru'djt non einem 33Iatie
ober non einer attberett grudjl beridjrt roirb
(§ig. 3). £as au§ bem (Si friedjenbe
didupdjen boijrt fidj in bie fortroadjjenbe
grudjt ein unb frifst in iljr roeiter gegen j
ba§ 5?ernfjau§, roo c§ bie ©amen jerftort.
3ft bie f[eijd)rot^c „9Rabe" aužgeroadjfen,
jo nertajst jie mitunter bie nodj am 93aume
[jangenbe grudjt unb lafst fic^ an einem
fetbft gejponnenen $aben fjerab ($ig. 4),
um fidj in ben ŽRitjen unb ©palten ber
Saumrinbe, in 3Roo§ unb anberen ©djlupf*
roinfeln ju nerfriedjen. 3f)re (Sange in
ber $rudjt unb ba§ tenljaus finb mit bem
efefijaften JBurmmetjt bem jRaupeitfotf),
erfiiHt. SSiete griidjte fallen nadj ber ger*
ftorung ber £erne jammt ben barin
befinblidjen 9?aupen norjeitig ab. ©obalb
bieje ausfriedjen, fteigen fic ebenfalis an
ben ©tammen Ijman, um ein jdjii|enbe§
$pia|<f)eti ju judjen. (Sine 3lnja[j[ non

Jabe^čni toneie.

(Carpocapsa [Tortrix] pomonella L.)

Tabla II.

Kaka ev Ija nas prešine, ako se
nam vsuje iž rezanega lepega ja-
belka ali izr " ; zne hruške grda črvo-
jedina! Če je med kupljenim namiznim
sadjem mnogo takih uničenih in ne-
slastnih komadov, odslovimo prekupca
ali sadjarja, od kterega smo jih dobili.

Črvivost pri jabelkih in hruškah
provzročuje gosenica majhnega sivo-
rujavega metulja (slika 1), kteri leta
od konca meseca velikega travna do
prvih dnij meseca malega srpana in
ki polaga svoja jajčica posamezno na
mlade plodove (slika 2). Najrajši stori
to ondi, kjer se plod dotika kakega
lista ali kakega drugega plodu (slika 3).
Gosenčica, ki se je izmotala iz jajčica,
zavrta se v rastoči sad in se žroč po¬
rniče proti peškišču, kjer pokonča
seme. Dorasli rudečkasti črviček za¬
pusti časih sad že na drevesu in se
spusti po tanki niti navzdol (slika 4),
da jo popiha v razpokline in špranje
drevesne skorje, v mah ali v druga
skrivališča. Njegovi rovi v sadu in
peškišče so napolnjeni z gnusno črvo-
jedino — goseničjim blatom. Mnogo
plodov popada, ko jim je peškišče
uničeno, z gosenico vred pred določe¬
nim časom z drevja. Ko so izlezle iz
ploda, poiščejo si na deblu kako varno
zavetje. Nekaj sadja pa na videz vendar
dozori in se spravi s črviči vred v
sadne shrambe in kleti. Gosenice, ki
prilezejo tu iz sadja, poskrijejo se v

14

$riid)ten gelangt fdjeinbar jur SReife unb
fornmt mit ben noči) iit ifjnen befinblicEjen
2)iaben in bie Dbftfammern unb ObftfeUer.
Die bori aitsfriecfjenbeit dtaupen oerbergen
fidj im ©trof), in Sretterfugeu unb ber=
gleidjen. 3um ©cE)u|e gegen bie SBinterfalte
betten ficfj bie 9iauf)en im §erbfte in ein
felbft IjergeftellteS ©efpinft ($ig. 5), in
roeldjem fie fid) aber erft im griiljUng
oerpuppen ($ig. 6). 91ad) oerfjaltnismafjtg
furger ipuppenruije fornmt ber ©dmietterling
juttt 23orfdjein unb begibt fidj fofort jur
ipaarung unb ©ierablage in bie Sautnfronen.
9Iu§ ber gefd)ilberten Sebensroetfe be§
3ufecte§ erflart fidj -leidjt ber burdj basfelbe
oerur|‘ad)te grofje ©djaben; bod; jeigt fie
jugleid) bie SKogtidjfeit feiner Sefatnpfung.
Dtefe erftrecft fid) in erfter Sinie auf bas
taglidje Sluflefen ber oorjeitig abfallenben
$riic()te, roeldje, roenn nicfjt anberS, fo als
©cfpueinefutter fofort ju oerbraudjen finb.
©elbft bas roieberfjolte Sfusbredjen ber rournu
ftidjigen $riid;te ift ju empfeJjlen. 3 ur
93ernidjtung ber ©efpinfte, in roetdjen bie
9'iaupen uberraintern, fiifjrt audj bas bei ber
Tkfampfuug bes 9Ipfelblutenftedjer§ auge*
fiiljrte Slbfrajjen ber diinbe ber 33aume. @s fei
Ijier aufjerbem auf ben audj aus anberen
©riinben jroecfmafjigeti 5Mfanftridj ber
Sautne fjingeroiefen, burdj roetdjen bie diinbe
gegtattet roirb unb ben Zaupen feine
Sdjtupfioinfet ju bieten uermag. SDie ent=
tecrten Dbftfammern unb Dbftfeller finb
nadj ber (Sntteerung grunblidj ju reinigen
unb bis uacf) beenbigter ^Cuggeit ber
©djmettertinge gefdjtoffen ju tjatten. Sin
gutes SOfittet jur tSefampfung
biefes ©djdbtings finb a ud) bie
fog enannten iHaupenf attcn, roetdje
folgenbermafjen f) e r g e ft e 111 roerben:
3 m 3 it t i roerben ati ben tragbaren 2Ipfeb
unb SSirnbaumen, unb jroar bei ^odjftdmmen
etroa 1 m  iiber bem Soben, bei 3merg=

slami, v špranjah med deskami itd.
Da se obvarujejo zimskega mraza,
narede si nekako gnezdice iz preje
(slika 5), v kterem se pa še le spom¬
ladi zabubijo (slika 6). Po razmerno
kratkem počitku se prikaže metulj, ki
se takoj napoti v vrh, kjer se spari
in odloži jajčica. Iz opisanega življenja
tega mrčesa lahko razvidimo veliko
škodo, ki nam jo more provzročiti; ob
jednem pa posnamemo iz njega tudi
način, kako ga je zatirati. Glede na
to moramo v prvi vrsti pobrati vsak
dan prerano odpadlo sadje in ga po-
krmiti svinjam, ako nimamo zanje
boljšega pota, Tudi potrgati je dobro
črvivo sadje. Gnezda, v kterih pre¬
zimujejo gosenice, pokončamo s tem,
ako ostrgamo skorjo z drevja, kakor
smo to omenili že zastran jabelčnega
cvetobera, Razun tega pa bodi omen¬
jeno tu tudi iz drugih vzrokov pri¬
kladno mazanje drevja z vapnenim
beležem, vsled kterega ostane skorja
gladka in ne nudi gosenicam nobenih
skrivališč. Izpraznjene sadne shrambe
in kleti moramo temeljito osnažiti in
jih imeti zaprte, dokler metulji letajo.
Dober po m oče k za pokonče-
vanje tega škodljivca so tudi
takozvane goseničje pasti, ki
se narejajo tako-le:  Meseca ma¬
lega srpana se ovijejo rodne jablane
in hruške, in sicer pri visokodebelnem
drevju približno 1 m  nad zemljo, pri
pritlikavcih pa neposredno pod vejami
z rahlimi, navadnimi povresli, ali ravno
tako debelimi kitami od mehkega sena,
lesne volne itd., ki se pritrdijo z na¬
vadnim motvozom na debla. Črez nje
se pričvrstijo in sicer tudi z motvozom
kakih 15 cm široke krpe debelega pa¬
pirja, ki delajo nekako streho nad vso

15

bitumen unmittelbar unter ber Krone
lodere, gerootjntidje <Strof)feanber angetegt,
ober etroa ebenfo ftarfe SBiitfte »on roeidjem
Jgeu, oon igotpolle u. bgl. mittets eineS
©pagates um bie ©tdmme gebunben. Uber
biefes Sanb roirb ctus etroa 15 cm  brcttem
ifkdpapier, roetdjeS oberfjalb mit ©pagat
befeftigt roirb, eine Strt ©cf)irm gebilbet
(gig. 7). SSiele Zaupen bes ©didbtingS
oerfriedjen unb oerfpinnen fid) unter bcm
©djirme in ben toderen ©toffen. SDte
Siaupenfallen roerben imSJlonat^anner
abgenommen unb roirb fobann ber Snfjatt
berfetben oerbrannt. S5ie ©d)irme fbnnen
allenfalls, roenn fie gut erfjatten finb,
nufgetjoben unb nodj einmat uerroenbet
roerben.

2Ber fiir bie ©icfjerung feiner Dbfternte
cine grbfjere Sluslage nidjt fc^eitt, fann fiir
biefe julejjt angebeutete Strt ber žSefampfung
bes Stpfelroidiers bie bei S b f d) n i g in
©raj, ©riesgaffe, fduflidjen 3ortt’fd)en
Siaupenfallcn mit SBetlpappuntertage uer=
roenben.

napravo (slika 7). Mnogo škodljivčevih
gosenic se poskrije v take pasti in se
zabubi v njenih rahlih tvarinah. Te
pasti se snamejo meseca prosinca,
njih vsebina pa se sežge. Ako je papir
dobro ohranjen, lahko ga porabimo še
jedenkrat.

Komur ni treba posebno gledati na
denar, lahko si omisli za pokončevanje
jabelčnega tončiča posebnih pastij, tako-
zvanih Zorn-ovih goseničjih pastij, ki
se dobe pri Loschnig-u  v Gradcu,
Griesgasse.

Tafel Nr.lII

Tabla št. III

Der Baumweissling (Pieris oder Aporia
crataegi) 1. der Schmetterling; 2. Eier;
3. die Raupe; 4. die Puppe; 5. Raupen-

nest.

Der Goldafter (Liparis oder Porthesia
ehrysorrhoea) 6. mannliclier; 7. weib-
lieher Schmetterling; 8. Ranpennest;
9. Raupe; 10. Cocon (Puppe).

Glogov belin (Pieris crataegi), 1. metulj ;
2. jajca; 3. gosenica; 4. buba; 6. gose-
ničje gnezdo.

Zlatoritka (Liparis chrysorrhoea), 6. samec;
7. samica; 8. goseniOje gnezdo; 9. gose¬
nica; 10. zapredek (buba).

17

jmr Paumttmpng*

(Pieris [Aporia] crataegi L.)

Sctfel III.

3« mandjen Sa^ren roerben btc Sirnem,
2tpf tU  unb SPftaumenbdume non ben in
ungeijcurer 3<d)l auftretenbcn, aufjerft ge=
frafiigen, n>eifibel)aarten, branit unb fdjtoarj
geftreifien Dtaupen ($ig. 3) biefes befanntcn
(Sdimetterlings ($ig. 1) faft nbKig entlaubt
unb fafjl abgeroetbet. ift flar, bafs
flierburd) nid)t nur bie 3af)re§ernte nernidjtet
toirb, fonbern aud) eine bebeutenbe ©dirom
djung ber Smirne iiberlfaupt ftattfinbet.
SMtjrenb ber 9tacf)t, bei fdiledjtetn fffetter
unb aud) mandjmai bei graver ©ounenbibc
fiitb bie Zaupen in grofjeh, ©efeflfc^aften'
in einem burd) felbftgefponnene $iibm ge^
biibeten SIatterne|e oereinigt, nmEjrenb fie
bie ubrige geit, ununterbrodjen freffcnb,
iiber bie ganje Saumfrone oertfjeilt finb.
Sm SJlai ober Suni roerben: bie Zaupen
ju iid)tgriinlid)gelben $uppen ($ig. 4),
roeldfe mit ©pittnfaben an bie 3n>eige auf;
geijangt finb. -Jlod; im Suni erfdjeint ber
©djmetterling, melcEjer feine oieten geiben
@ier bidjt neben einanber Eudjenfbrmig
jumeift an bie Unterfeite ber Slatter ablegt
($ig. 2). SDie im Saufe bes ©omrners au§
ben (Sieni fferoorfommcnben Slaupdjen jeijren
bie ifjnen junadjft ftefjenben SIdtter bi§ auf
bie ©tiele nollfommett auf, bieiben aber
ganj fieiit unb oerfriedjen fid) nor Sffiinter
gefeltig in 91efter, bie fie fid) auš einjeinen
ober einigen toenigen biirren Slattern ju*
fammengefponnen fjaben. @§ finb bie§ bie
fog. f leinen 9iaupennefter  ($ig. 5),
luetcfje nad) bem 2ibfaIIen be§ SaubeS auf

Glogov belin.

(Pieris [Aporia] crataegi L.)
Tabla III.

V nekterih letih se prikažejo na
hruškah, jablanah in češpljah (slivah)
v velikanskem številu zelo požrešne,
belodlakave. rujavo in črno progaste
goseniec (slika 3) tega znanega metulja
(slika liter popasejo in objedo drevje
časih do golega. Očitno nam je, dane
uničijo na tak način samo letošnjega
pridelka, ampak oslabijo s tem tudi
drevje močno. Po noči, ob slabem
vremenu in časih tudi za velike solnčne
vročine se drže gosenice v velikili
družbah med listjem, ki so ga nekako
mrežasto prepredle; ves ostali čas pa
so razkropljene po vsem vrhu, kjer
neprenehoma žro. Meseca velikega
travna, ali rožnika se izpremenijo gose¬
nice v svetle zelenkastorumene bube
(slika 4), ki so privezane z drobnimi
nitkami ob vejicah. Se meseca rožnika
pride na dan metulj, ki odloži svoja
mnogoštevilna rumena jajčica gosto
drugo poleg drugega, in sicer ponajveč
na spodnjo stran, lista (slika 2). V teku
poletja se izvale iz jajčic gosenčice, ki
oklestijo najbližnje liste do reclja po¬
polnoma, ostanejo pa čisto mičkene in
se poskrijejo pred zimo v družbah v
gnezda, ktera so si spredle iz po¬
sameznih ali iz nekolikih suhih listov.
To so takozvana mala goseničja
gnezda  (slika 5),ki ostanejo na drevju,
ko je obletelo listje. Kakor hitro se
začnejo odpirati spomladi listni in

2

18

ben 93aumen jurucfbleiben. ©obalb ficfj itn
gtii[)jaE)cc bie Saubj ttnb EBliitenfnofpen
offnctt, neriaffen aucf) bie ERiiupcfjen if;r
SBinterguartier ttnb entroicfeln einen tualjrett
Egeijjfjunger, ben fie, rafdj att ©rbjje ju=
nefjmenb, in einer ben 33aum gerabeju
nerijeerenben SBeife befriebigen.

Um ben ©djabling mit ©rfotg ju
befampfen, mitffen bie fleinen SRaupennefier
jur 9EBinterSge.it mittefe ber ERaupenfdjere
non ben Dbftbaumen, jebenfatls  aber
etud) non ben in ber 9taf)e befinblidjen,
uont Saumroeifjling f)eimgefucf)ten SEBeijp
unb ©d)lef)bornfiraucf)ern abgefdjnitten unb
n e r braniti  toerben. £e|tere§ ift nietnafe
ju unterlaffen; benn attS ben ant Soben
liegen gebliebenen EReftern friedjen bie
ERaupen itn grittjjaijre aucf) au§ unb fteigen
tuieber attf bie Sautne. — 3)a§ 2lbbriicfen
ber ©ierfjdufdjen att ben Stattern fann nur
an 3tuergbdunten uorgenontmett tuerben;
an fjodjftammigen Sdumen ift e§ ebenfoiuenig
mit grbfjerem (Srfolge burdjfiifirbar trie bie
SSertifgung ber ERaupen in if)ren ©ommer*
neftern.

cvetni popi, zapustijo gosenčice svoja
prezimovališča in strežejo svojemu
gladnemu želodcu s tem, da obirajo
listje skoro nepretrgoma; drevje po¬
staja golo, gosenice pa naglo rasto.

Ako hočemo tega škodljivca z uspe¬
hom zatirati, moramo omenjena mala
goseničja gnezda odrezati po zimi z
drevesnimi škarjami, nasajenimi na
dolgi palici. Tega pa ne bodemo storili
le na sadnem drevju, ampak na vsak
način  tudi na glogu in trnoljici (na
belem in črnem trnu), ako se nahajata
v obližju. Gnezda je treba sežgati.
Zadnjega dela ne smemo nikdar opuš¬
čati; kajti iz gnezd, ki so ostala na
tleh, izležejo spomladi tudi gosenčice
in se spravijo na drevje. — Jajčica
na listju sicer lahko zmastiš na pri¬
tličnem drevju, na visokodebelnem pa
bi imelo to ravno tako malo uspeha,
kakor zatiranje gosenic v njenih po¬
letnih gnezdih.

©er (golftafter*

(Liparis obor Porthesia dirjsorrlioea L.)

Xafel III.

33tef fjaufiger, al§ geroofjnfid) ange-
nommen toirb, ftnb e§ bie ERaupen bes
©olbafters, tuelcfje ba§ Saub ber Dbft-
baume unb aucf) uieler SSalbbaume jerftoren.
©ie frejjen aber bie EBfatter nic£)t nottftanbig
auf, tuie bie ERaupen be§ EBaumtDeifjlings,
fonbern laffen beren au§ ben ERippcn ober
EReroen beftef)enbe§ ©eriift itbrig. ©ie ftnb
etroas fteiner afs bie fhaumroeifjfing^ERaupen,

ZlatoFitka.

(Liparis ali Porthesia dirjsorrlioea L.)

Tabla III.

Češče, kakor navadno mislimo, po¬
končajo zlatoritkine gosenice listje na
sadnem drevju; istotako uničijo tudi
zelenje marsikterega gozdnega drevesa.
Vendar ne pojedo listja popolnoma
kakor gosenice glogovega belina, am¬
pak puste mu njegovo ogrodje, sestav¬
ljeno iz pojedinih žilic. Nekoliko
manjše so od gosenic glogovega belina,

19

ifjre §arbuug ift bunfelgraubraun mit jroet
rotfjen ©treifen liber ben StMen unb mit
meifjeu glecfen an ben ©eiten. SDie ganje
Staupe ift gelbbraun befjaart ($ig. 9).
21nfang§ Suni uerfpinnt fie ficfj in p-
fammengefalteten iBtdttern ($ig. 10). Sm
Suni ober 3uli fommen bie roeifjen, nur
am ^interlcibsenbe roftgelb beljaarten
©djmetterlinge (gig. 6 unb 7) pm 33or=
fdjein. ©ie figen tagsiiber trdge mit badjartig
pfammengetegten giiigetn in ben Sautm
fronen unb ftiegen nur abenbš lebfjafter
fjerum, um fid; p paaren. S)ann legen bie
SBeibcgen je bi§ p 250 @ier in einem
Idnglidjen, routftartigen .fjaufcfjen, roeldjeS
mit ben gelben £>interleib§f)aaren bebecft
unrb, an ben 33Iattern ab ($ig 7). 2lu§
biefen fommen nad) etroa 3 SBodjett bie
jungen Sfditpdjen pm SSorfdjein unb fiigren
bi§ in ben |>erbft bie gleidje Sebensmeife,
mie bie jungen Saummeijjiingraupen. SSor
bem Saubabfalle fpinncn fie ficf) and) in
dfjnticfier SBeife in 9tefter ein, bie aber gtoffer
finb, au§ mefjreren Slattern beftefien, niet
bicfjter unb aufjerbent burd) ©efpinft an bie
benadjbarten 3roeige gut befeftigt finb ($ig.
8). SDlan nennt fie bie „grof)en Siaupem
nefter". 2Iud) im $riif)iaf)re uerljalten
fid) bie diaupen be§ ©olbafter§ bi§ auf
bie oben angefiiijrte 2(rt be§ grafjeS mie
jene be§ Saumroeijjlings.

2lts roirffamftes ©dmgmittcl ift ebenfalte
nur bie 93ernicE)tung ber 91aupennefter (gteid)
mie bei bem Saumiueifjling burd) 2lbfd)neiben
mitteis ber Slaupenfdjere) unb SSerbrennen
pr SBinteršjeit anpfiifjren.

temnosivorujave in ozaljšane z dvema
rudečima progama po hrbtu in z belimi
lisami ob bokih. Vsa gosenica je po¬
krita z rumenorujavo dlako (slika 9)
in se zaprede v začetku meseca rožnika
med pripognjenimi in nagubanimi listi
(slika 10). Meseca rožnika ali malega
srpana izležejo iz zapredka beli, samo
na zadkovem koncu rjasto dlakavi
metulji (slika 6 in 7). Po dnevu sede
leni s strehasto zganenimi krili po
drevju, zvečer pa letajo precej živahno
po zraku, da se sparijo. Samice po-
kladajo potem svoja jajčica — vsaka
približno kakih 250 — na liste v po-
dolgaste, klobasaste kupčeke, ki jih
pokrijejo potem z rumeno zadkovo
dlako (slika 7). Iz njih se izmotajo
čez kake 3 tedne mlade gosenčice, ki
žive do jeseni tako kakor mlade gosen¬
čice glogovega belina. Predno obleti
listje, zapredejo se tudi na jednak
način v gnezda. Ta so večja in pri-
predenih jim je več listov; tudi so
gostejša in na bližnjih vejicah dobro
pritrjena (slika 8). Imenujemo jih
„velika goseničja gnezda“.  Tudi
spomladi se vedejo zlatoritkine gose¬
nice kakor one glogovega belina;
razlika je le v načinu, kako izjedajo
listje.

Najbolj pridemo temu kvarljivcu
do živega, ako mu po zimi porežemo
njegova goseničja gnezda in sežgemo,
kakor je bilo povedano že zastran
glogovega belina.

2 *

Tafel Nt. I V

Tabla št. IT

Die Apfelgespiustmotte (Hyponomeuta
malinella) 1. Schmetterlinge: 2. erwach-
sene Raupe; 3. Kaupennest; 4. Puppen.

Der Ringelspinner (Bombix oder G astro
pacha neustria) 5. Schmetterlinge; 6. Eier-
ring; 7. Raupe; 8. Cocon; 9. Puppe ohne
Gespinst.

Jabelčlli molj (Hyponomeuta malinella),
1. metulji; 2. dorastla gosenica; 3. gose¬
nice gnezdo; 4. bube.

Prsteilčar (Gastropacha neustria), 5. me¬
tulji; 6. jajca v kolobarcu; 7. gosenica;
8. zapredek; 9. buba brez zapredka.

21

l9u

(Hyponomenta inaliuella Zeli.)

Safet IV.

©egen ©ribe 9ftai unb anfangS 3uni
erfcfjeinen guroetlen bie groeige ber 2lpfet*
Murne mit einem garten fcfjteierarttgen
©efpinfte iibergogert, in roelcfjeS SStatter unb
^rudjtbiifdfjet oerroebt fittb. Sarin roimmett
eS non fcf)mu§ig=gelben fdjroargfbpftgen 9taup=
djeit ($ig. 3), rnetcfje bie SBlatter gernagen
unb bas 2fbfallen ber jungen §ritcf)te uer=
antaffen. SBentt bie 2lr6eit an einem 3weige
abgetljan ift, roirb fie fofort auf einem
anbereit in berfelben SBeife fortgefegt. Surdj
naljegu uoliige SSernidjtung be§ bieSjdljrtgen
f$rud)tanfajge8 unb burd) bie infolge ber
3erftiirung bes Saubes ftattfinbenbe ©cfjrod'
djung bes SaumeS nermbgen bie Sf)ierdjen
einett gang bebeittenben ©djaben anguridjten.
Um Soljanni, alfo gegen ©nbe Suni, finb
fie ausgeroadjfen ($ig- 2) unb uerpitppen
fid) in roeifjeu, gitgefpigten ©efpinften, meldje
an einem šBtatte in grojferer 2Ingal)i bicfit
aneinanber aufgeftellt finb ($ig. 4). Ser
fdjon nad) uiergeljn Sagett erfdjeinenbe ffeine,
gierfidje, roeijflid) gefdrbie ©djmetterling
(gig. 1) ift bie 2lpfeigefpinftmotte,
auS beren an bie 3 rce i0 e  abgelegten ©iern
bie Staupcfjen nod) im fgerbfte ausfriedjen.
Siefe miffeti fid) aber bis gum gritljjafjre
gu ncrbergen, unb bis baf)in fann ifjncn
aitcfj eine <Sd)abIic[)feit nicfjt nadjgeroiefen
roerben.

3roetfd)fen* :  unb ipflaumenbattme roerben
burd) dfjnlidje ©efpinftmotten in gang gleidjcr
SBeife gef^dbigt.

2lucf) bie ŽBefampfung biefeS SdjdbliitgS

v Jabelčni molj.

I 'lomenta ma!iuella Zeli.)

Tabla IV.

Proti r  ,:..u meseca velikega travna
in v začetku rožnika so časih veje na
jablanah p>eprežene z nežno kaki
tančici podobno prejo, v ktero so pri-
predeni listi in cvetni šopki. V njej
kar c  maži umazano - rumenih črno-
glavih gosenčic (slika 3), ki razjedajo
liste in provzročijo, da popada mlado
sadje na tla. Ko je delo na jedni
veji dokončano, lotijo se takoj druge,
tretje itd. Ker uničijo letošnji pridelek
skoro popolnoma, in ker oslabijo vsled
pokončevanja Jistov.drevo samo, morejo
živalice učiniti prav znatno škodo. Ob
kresu, tedaj konec meseea rožnika so
dorasle (slika 2) in se zabubijo v belih,
priostrenih mešičkih, ki so postavljeni
na listu po koncu v večji množini drug
poleg drugega (slika 4). Mali, nežni,
belkasti metulj (slika 1), ki se prikaže
že čez štirinajst dnij, to je jabelčni
molj,  ki odloži svoja jajčica na veje.
Iz njih izležejo gosenčice še v jeseni,
a vedo se*poskriti do pomladi; v tem
času še niso napravile nobene škode.

Češplje in slive razdevajo na jednak
način drugi jabelčnemu podobni molji.

Zatiranje tudi tega škodljivca je

22

befdjranft fidj auf bie 23ertilgung ber Zaupen.
2Im firfjerften gelingt bicfctbe bttrcf)
fpri|en ber ^aupennefter ($ig. 3) mit
enter giftigen 'gtuffigfeit, icelcfie in folgenber
SBeife fjergeftellt mirb. 9Jian tost 2 kg
©djmterfeife, meldje in jebcr Setfenftanblung
511 Befontmen ift, in 5 l  SBaffer cbllig auf.
25iefe Sofung rotrb in ein grofferes ©efafj,
in roeldjem fid) 95 l  fattes SBaffer befinben,
gleic^geitig mit l 1 /* kg  Sabafejtract gc^
fdEjiittet unb alleS tiidjtig burdjgemifdjt.
SLer S£abafe£tract fann con bem !. !. S£abaf=
cerfcfjfeifpSJlagajine in ©raj ober con bei*
!.!. j£abaffabrif in Saibad) bejogcn merben.
SDerfelbe mirb jebocf) nur gegen Seibriugung
con otbnungšmdfjig ausgeffdtten §affung§=
fdjeinen auSgefolgt, tcetdjc bei ber !. !.
Sanbtoirtfdjafte=©e|e[(|d)aft in ©raj ober
con ben !. !. ŽBejirfsfiauptmannfdjaften er=
fjdittid) finb. Sledjbiidjfen mit 1‘3 kg  Siabab
ejtract foften 1 fC., fofdje mit 5 kg  3n£)alt
3 ff.; gafsdjen mit 20 kg  foften 12 ff. @s
entpfiefjlt fid) audj ba§ 2fbfcf)neiben unb
3erbritcfen ber Sfaupennefter (gtgur 3)
folange btefelben nodj fleitt finb (Stnfang
Suni).

3ur 33efpri|ung bienen bie getcofptlicfien
iperonofporasSpritjen, iceldje ju biefem
3>cede an ©telle be§ 3 ei 'ftduber§ mit
einem, einen ftarfen ©trat)! erjeugetiben
Slnfa^rofjr ju cerfeljen finb, auf baf§ bie
in ben ©efpinften befinblidjen Utaupen ($ig.
3) con ber gluffigfeit gef)brig getroffen
merben. SDie 2Irbeit ift in ben nadjften Stagen
ju raieberfiolen.

Set grofjeren Saurnen ift ba§ SSer*
brennen ber diaupennefter mittelft ber
diaupenfacfet cin gute§ 33efampfimg§tnittel.
dfattpenfacfeln ertjalt man in ©ifenf)anb=
(ungen. (^orofi, ©reinig fiieffen in ©raj.)
®iefe§ SJHttel fann ben ganjen SBinter
fjinburd) Sfnroenbung ftnben.

1  omejeno na pokončevanje gosenic. Naj-
| goto vej e se more izvršiti s škropljenjem
goseničj ih gnezd (slika 3) s strupeno
tekočino, ki se pripravi na naslednji
način. 2 kg  mazljivega mila (žajfe), ki
se dobi pri vsakem milarju in v prodo-
jalnicah z mešanim blagom, se raz¬
topita v 5 l  vode. Ta raztopina mora
se vliti hkratu z D/2 kg  tobakovega
izvlečka v večjo posodo, v kterej
se nahaja 95 l  mrzle vode, in se mora
dobro premešati. Tobakov izvleček se
dobi v c. kr. prodajalnici tobaka v
Gradcu ali v c. kr. tovarni za tobak
v Ljubljani. V ta namen je treba oskr¬
beti pravilno napisane odjemalne liste,
ki se dobe pri c. kr. kmetijski družbi
v Gradcu ali pa pri c. kr. okrajnem
glavarstvu. Pušica iz pločevine 1*3 kg
tobakovega izvlečka stane 1 gld., s
5 kcj  vsebine 3 gld.; sodčeki z 20 kg
stanejo 12 gld. Dobro je tudi porezati
in uničiti goseničja gnezda (slika 3),
dokler so še majhna (v začetku meseca
rožnika).

Za škropljenje rabijo škropilnice
kakor za strupeno roso; namesto raz-
pršilnika pa se nastavi tulec, ki da.
močen curek tako, da zadenemo s
tekočino gosenice, nahajajoče se v
gnezdih. Delo moramo po nekolikih
dneh ponoviti.

Po večjem drevju sežgemo gose¬
ničja gnezda s posebnimi plamenicami.

| Take plamenice za gosenice se dobe
J v prodajalnicah z železnino. (Korbsi,
j Greinitz Neffen v Gradcu). Uporabljamo
jih lahko vso zimo.

23

§cr Jltngelfpmner.

(Boml»yx ober Gastropaclia neustria L.)
£«fel IV.

Prstenčar.

(Bombyx ali Gaslrapaclia nouslria L.)
Tabla IV.

Stud) itatf) ber forgfamften gerftbrung
ber fletueu unb groben Dtaupenneftcr (ficfje
©ette 17 unb 19) erfdjeincn im §ritf)iaf)re
an eittjelnen Slften ber Dbftbaume unb uieler
anberer Saubljoljer bie gaf)lretcf)cn in ber
Sugenb fdjroarjbraunen, liciitbraun beijaarten
Siingelfpinnersfftaupen, tueldje, unftreitig
cine gamilie bitbenb, anfanglid) nafje bet*
fatmnen bleiben unb audj roaljrenb ber
■Jtadjt, foroie bet fatter unb ttaffer SBiiterung
etn pifdjett Saub angefertigtes feftes ©efpinft
gcmeinfdjaftlid) beroofjnen. £>abeu fie bie
Sluten unb Slatter in ber Umgebung ifjrer
SBoljnung abgefreffen, fo fudjen fie eitteu
benadjbarlen 2lft Ijeint. 3ft ein Sattm fafyU
gefreffen, mas ben oereinteu 2lngriffeu
nteljrerer $amiliett gar balb gelingt, fo
friedjeu bie diattpen redit fliuf am Stamme
Ijerab unb begcben ficf) auf ben nactjften
n o d) belaubten Saum. ©rojjer gcroorben,
uersidjlen fie auf ein befonberež 5ieft, »er*
famnteln fid) bagegett fiir bie 9iac£)t in
grofjcn ©efellfdjafteu, fbrmtidje Jllutnpen
bitbenb, in ben SIftgabeln ber Saume, mo
fie nocf) in ben DTcorgenftunben, befjagltd)
fid) fonnenb, iiberrafcEjt merben fbnnen.
@rft gegen ©nbe 9)lai ober anfattgs 3uni
geEjctt bie gamilien ganj aušeinanber, unb
bie dtaupen, roeldje um biefe 3 e i* am  9^
frajjigften finb, »ertljeilcn fid) itber bie ganje
Saumfrotte. 3e§t finb fie aud) au§gemad)fen.
Sditger unb bidcr geroorben al§ felbft bie
Saumroeijjlingraupen, Ijaben fie ait§ il;rer
3ugenb nur ben blauen 5?opf unb bie
nur Idnger geroorbene Seljaarung beljalten.
Sonft fief)t ber 5!orper infolge blauer, rotljer,

Daši tudi si prav skrbno zatiral
mala in velika goseničja gnezda (glej
stran 17 in 19), pokažejo se vendar
spomladi na posameznih vejah sadnega
in mnogega drugega listnatega drevja-
mnogobrojne, v mladosti črnorujave T
svetlorujavo kosmate prstenčarjeve go¬
senice. Spočetka ostanejo, narejajoč
brezdvomuo jedno družino, lepo v družbi
in se stisnejo tudi po noči, kakor ob
mrzlem in mokrem vremenu v trdno
gnezdo, ki so si ga ustanovile med
listjem. Ko so oklestile cvetje in listje
v obližju svojega pribežališča, spravijo
se na sosedno vejo. Kedar so obžrle
jedno drevo do golega, kar se posreči
združenim močem mnogih družin v
kratkem času, zlezejo gosenice prav
hitro po deblu navzdol in si poiščejo-
najbližnje drevo, ki še stoji v svojem
zelenju. Ko so že precej ponarastle,
ne iščejo več posebnega gnezda, am¬
pak zbirajo se in prenočujejo v velikih
krdelih ob vejnih rogovilah, kjer na¬
pravljajo kar cele gruče in kupe. Tukaj
se prijetno solnčijo in lahko jih iz-
nenadiš v jutranjih urah. Še le konec
meseca velikega travna ali spočetka
rožnika se ločijo družine popolnoma,
in gosenice, ki so obtore najpožrešnejše,
razlezejo se po vsem vrhu. Zdaj so tudi
dorasle in postale daljše in debelejše
kakor gosenice glogovega belina. Izza
njihove mladosti jim je ostala samo
modra glava in nekoliko podaljšana
dlaka. V ostalem pa je njihovo telo

24

gelber unb roeifser Sdugsftreifung redjt bunt
aus, roas ben HMjieren ben žameti „8inree=
Staupen" oerfdjafft (jat ($ig. 8). ©nblidj
firtb fte collgcfreffcn. ©egen 9Jittte Simi
utngibt fid) jebe 91aupe mit eirtem jroifdjen
23Iattern angefertigten, jtemlid) bidjten ©e*
fpinft (gtg. 9), in roeldjem fie jur ijluppe
($ig. 10) roirb. 3>tn Suti fontmen bie im
93erf)dttni§ jur 9taupe fleinen gelbbrauncn,
roollig beljaarten ©djmetterltnge (gig. 5),
umi benen bie 9Jtdnnd)en burd) eiite breite
bunfelbraune Diterbinbe iiber bie 23orbem
ftiigel gefennjeidjnet finb, jum SBorfdjein.
®ie SBeibdien begiunen balb barauf il)re
300 biš 400 atifdnglid) tidjtgrauen, fpater
braunlidjen unb glasartig erfjartenben @ier
fefir funftfertig in bidjten dUngeln ($tg.
6) an biinne, etroa febcrfielftarfe 3roeige
abjulegen, mo biefelben aud) ber ftarfften
SBinterfalte trojjen.

9Jttt $leifj unb einiger Sfitfmerffamfeit
lajst fic^ biefer ©djabling and) oljne fiinftlidje
DJlittel erfolgreid) befampfen.  ©djon bei
ber ŠSefeitigung ber groben unb fleinen
9žaupennefter finb audj bie mit (šierringelti
be]e|ten unb burdj allerbingS fdjroadje, etroa
1 bts 2 cm  tange tBerbicfungen erfennbaren
3roeige mit abjufdjneiben unb ju uer=
brennen. 2ludj bie leic^t fidjtbaren Jtefter
ber jungen 9taupen finb jur 3 £ it JU0  fic&
biefe bariti auffjalten, abjufdjneiben unb
griinbtid; ju jertreten. Sie tRaupenftumpen
in ben Stftgabeln finb fleifjig aufjufitdjen
unb mit jitfammengebaltten Sappen, ©acb
fe|en, mit ©trofjbitnbetn it. bgt. jit jer=
briiden. 3>ebenfaIIš ift biefe 2lrt ber
58efampfung bie fidjerfte unb griinblidjfte.
28enn fidj bie Dtaupen einmat iiber bie
ganje Saumfrone jerftreut Ijaben, bann ift
itjnen nur fdjroer metjr beijufommen.

vsled modrih, rudečih, rumenih in
belih podolžnih prog jako pisano, kar
jim je doneslo ime gosenice-šareniee
(slika 8). Naposled so se gosenice
nažrle in vsaka se omota približno
sredi meseca rožnika s precej gostim
zapredkom med listjem (slika 9), kjer
se izpremeni v bubo (slika 10). Malega
srpana se prikažejo rumenorujavi, v
primeri z gosenicami majhni, mehko-
dlakavi metulji (slika 5), izmed kterih
spoznamo samce po širokem, temno-
rujavem povprečnem pasu preko spred¬
njih kril. Kmalu potem začno samice
polagati svoja v začetku svetlosiva,
pozneje rujavkasta in z nekim neraz-
topnim klejem steklasto zlepljena j a j -
čica v gostih kolobarjih (slika 0) okoli
drobnih, kakor gosje pero debelih vejic.
Vsaka samica jih odloži 300—400. Jaj-
čica so tako trdna, da jim tudi naj¬
hujša zima ne more nahuditi.

S pridnostjo in potrebno pozor¬
nostjo moremo zatirati  tega kvar-
ljivca uspešno tudi brez umetnih pri¬
pomočkov. Kedar odstranjujemo velika
in mala goseničja gnezda, moramo od¬
rezati in sežgati tudi vejice, ki so ovite
s kolobarji jajčic. Kjer se nahajajo
kolobarji, zde se nam vejice v dolžini
od 1—2 cm  nekoliko odebeljene. Tudi
gnezda mladih gosenic, ki jih prav
lahko ugledamo, moramo ob času, ko
so živalice zbrane v njih, odrezati in
poteptati. Goseničje gruče in kupe ob
vejnih rogovilah treba pridno iskati in
jih s kako cunjo, krpo ali slamo
zmastiti. Brez dvoma je ta način po-
končevanja najboljši in najtemeljitejši.
Ako so se gosenice že razlezle po vsem
vrhu, prideš jim težko do živega,

Tafel Nr.V

Tabla št. V

Griine und rothliche Apfelblattlaus

(Aphis mali u. A. sorbi) 1. und 4. von
Blattlausen befalleno Zweige; 2. dieroth-
Jiche; 6. und 6. die griine Blattlaus;
3. Bier.

Die Blutlaus (Schizoneura lanigera) 7. un-
gefliigelte; 8. gefliigelte Laus; 9. ge-
schlechtliche vfeibliche; 10. mannliche
Laus; 11. befallene Zweige; 12. von
Blutlausen gereinigter Ast.

Vergrdssert Fig. 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10.

Zelena in ruša jabelčna ušica (Aphis
mali in A. sorbi), 1. in 41 mladike, napa¬
dene od listnih ušic; 2. ruša; 5.in 6. zelena
listna ušica; 3. jajca.

Krvava ušica (Schizoneura lanigera),
7. nekrilata; 8. krilata ušica; 9. ženska;
10. moška ušica; 11. napadene veje;
12. veja, očiščena od ušle.

Slike 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10 povečane.

25

Me  BlaMufe,

(Apliis mali and Apliis sorbi.)

Safel V.

Strt ben SSIattern (?§i0. 1) unb gritnen
Sthieben ($ig. 4) ber Dbftbaume treten pom
< yrul)jal)re bi§ in ben §erbft S3tatilaufe auf
unb »erurfadjen oft betradjtiicfjen ©cljaben.
$aft jebe ŽBaumart beijerbergt eine befonbere
2Irt non ŠBlattlaufen, mitunter etud) berett
groei. ©te ftimmen jebod) alte in ber Strt
if)rer Cšnttmcfelung unb in iljrer SebenSroeife
itberein, unb e§ geniigt baijer, un§ nur mit
ben auf ber Štafet V abgebilbeten S3tatt=
lauSarten ju befdjaftigcn. Ste rbtf)(id)e ($tg.

2) iebt nur auf Stpfetbaumen, bic grtttte
($tg. 6) auf Slpfet* unb Sirnbaumen. Ste
©ntnhcfelung ift naljegu biefclbe, roie fie bei
ber Slutiauž befdjrieben ntirb. Sie Hler=
utefirung ift eine roomogiidj nodj rafdjcre
unb ftarfere, roeit t)icr bie geftugetten Saufe
($ig. 5) fdjon ben ©ommer iiber auftreten
unb fitr bie roeitere SSerbrcitung forgett.
liber SBinter ge£)cn roof)! alte Statttaufe
gugrunbe; aber attS ben jaljlreidjcn fdjroarjen
SBintereiern, non benen bie 3 ll1e i9 e / att
metdjen fie abgetegt roorben finb, oft mie
mit ©djtejjpuluer iibcvftreut attSfefjcn ($ig.

3) , fommett im iyruE)ja[)re junge Saufe
beroor, roetcfje fofort bie jarteren SBIattcr
unb Sriebe bcfalien unb fid) bei guter
•JBitterung fcfjnett oernteijren. Sie Saufe
faugett an ben gritnen Drganen, roouon fid)
bie S3tatter fraufeln unb etnrolien, bie
3iucige frttmtnen unb nerfritppeln, fo bafš
babttrd) bie Gšrnaljrung unb baš 2Bad)§;
tljurn be§ 33attmes unb baljer aud) fein
Grtrag aufjerorbentiid) gefdjabigt roerben.

Listne ušiee.

(Apliis mali in Apliis sorlii.)

Tabla V.

Na I stih (slika 1) in na zelenih
poganjkih (slika 4) sadnega drevja
nahajamo od pomladi do jeseni listne
ušice, ki provzročijo dostikrat precejšnjo
škodo. Skoro vsako sadno drevo ima
svojo posebno vrsto listnih ušic, časih
tudi po dve. Z ozirom na razvijanje
in življenje so si vse jednake, in zato
zadostuje, ako se seznanimo z onima,
ki sta naslikani na tabli V. Rusa
(slika 2) živi samo na jablanah, zelena
(slika 6) na jablanah in na hruškah.
Razvijajo se listne ušice skoro tako,
kakor bodemo slišali o krvavi ušici.
Razmnožujejo pa se hitreje in silneje,
ker se prikažejo krilate ušice (slika 5)
že za poletja in skrbijo za to, da se
dalje razširjajo. Zima vzame sicer vse
listne ušice, toda iz mnogobrojnih črnih
zimskih jajčic, kterih je vse polno po
poganjkih, kjer so bila odložena, in ki
so videti kakor s smodnikom potreseni
(slika 3), pridejo spomladi mlade ušice,
ki napadejo takoj nežnejše liste in po¬
ganjke in se ob ugodnem vremenu
naglo razmnožujejo. Ušice pijejo sok
na zelenih delih, vsled česar se listi
skodrijo in namehurijo, poganjki pa
skrivijo in pokvečijo tako, da drevje
ne dobiva potrebnega živeža, da torej
ne more rasti in tudi ne donašati sadu.
Starejše drevje in tako, kterega listje
je debelejše in bolj žilavo, trpi manj
od ušic.

26

Šlltere SBaunte unb fotelje, bercit S3tattcr
uberfjaupt hider unb jafjer finb, Ijabctt
roeniger ju leibett.

23ei ber Sefampfung ber 33Iatt(aufe fiiljrt
bas Slbbrucfen berfelben nidjt jum 3i e f c -
SSiel fann aber ftfjon burd) bftcreS, gritnb-
licfjes 23efpri|en ber befalleneu 3tt>eige ober
3Sauntfronen mit 3Baffcr mittelft ber ge«
tDoIjutidjen $eronofpora * ©prt|e erreicfjt
merben. 91odj bcffer mirit bas 59efpri$en
mit einer Sofung uoit l 1 /* kg  ©djntierfeife
unb s /i kg  £abafertract in 100 l  SBaffer;
bie SIrbeit mufs aber, infolange fid) nodj
Saufe jeigen, alte 3—4 S£age roieberljolt
merben. 9tad) jeber 23efpri|ung mit biefer
Sofung ift jebenfalls am nddjften Siage mit
gen>Sf)nticf)em SBaffer tiidjtig nadjjufpri|en
unb bamit ber S3aum fbrntlid) abjuroafdjen.
®ie 58efpri|ungen foUcn in ben 21benb=
ftunben unb nur bei triibem SBetter aitdj
tagšiiber norgenommen merben unb ift fjiebei
befonberS barauf ju ad) ten, bafs 33tatter
unb 3 roe ^9 e nu f ciden ©eiten getroffen
merben. SSom ©patfjerbft bi§ jutn ^5ritE)jal;re
finb gelegenttidj ber Dieinigung ber 23aumc
bie mit SBintereiern befeijten 3 rac iQ e  mit
ber ftarten ©eifen^abaf=8bfung (fietje 2fpfel=
gefpinftmotte, ©eite 21) ju roafdjen, unb
ftarf gefriimmte 3 1C£ i9 e  finb abjufdjneiben
unb ju »erbrennen.

£ie geinbe ber Slattldufe, roie namentlid)
bie -Jllarienfdfer unb feine Sarme finb
tljunlicfift ju fdjonen.

Kdor hoče listne ušice uničiti s
tem, da jih masti, ne pride do zažele¬
nega uspeha. Mnogo bolje pa se ob¬
naša škropljenje napadenih vej ali
vrhov z vodo z navadno vinogradsko
škropilnico. Boljše mimo tega je škrop¬
ljenje z raztopino od 172/07  mazljivega
mila in 3 U kg  tobakovega izvlečka v
100 l  vode; delo pa moramo, dokler
se še kažejo ušice, po 3—4 dnevih
ponoviti. Ako smo škropili z omenjeno
raztopino, moramo prihodnjega dne na
vsak način drevje poškropiti z navadno
vodo, da ga popolnoma operemo.
Škropimo pa samo proti večeru, in
za dne le ob oblačnem vremenu. Pa¬
ziti je treba na to, da zadenemo liste
in veje od vseh stranij. Od pozne
jeseni do pomladi, kedar snažimo drevje,
moramo veje, na kterih so prilepljena
jajčica, oprati z močno raztopino od
mila in tabakovega izvlečka (glej ja-
belčni molj, stran 21); močno ukriv¬
ljene veje je treba odrezati in sežgati.

Sovražnikom listnih ušic, kakor
n. pr. polonicam in njihovim ličinkam
, treba prizanašati.

27

u  fllutlaus 5n r  lpfcl=
fmume,

(Schizoneura lanigera Hausm.)

StafcI V.

©eit einigen 3af)ren I)at btefer corbcm
unbefannte ©djabltng fid) aud) in ben
fteirifdjen Dbftgarien eingeniftet. Ulur icentge
©egenben finb noc£) con iijm cerfdjont.

@r befallt nur SIpfetbaume, aber foicoljl
fbodjftamme al§ and) Sroergbaume jcben
Sllters, unb par jene S&£)eitc, icelcf)e etne
garle, biinne Utinbe [jaben, alfo cor alletn
bie jungen SAiebe unb 3 roe i8 e / augerbent
bic in libcrtoallung begriffencn SBunben an
©tatnm unb Sftcn, gleidjoiel ob fie burcf)
ba§ SJteffer bes ©artncrs obcr bttrcf) ffagel
ober auf irgenb eine anbere SBeife entftanben
finb. ©elbft ber SBurjelljafe unb bie na£)c
ber Sobenobevfladje befinblidjen Sffiurjeln
finb cor ifjrn nic£)t fidjer. Dft fdjon con
roeitem faHett an biefen ©tellen fteine ober
grbpere iceiffe ploden auf, unb pat an
Šiften unb 3 luc ^S en  t)auptfdcfjlict) an ber
Unterfeite ($ig. 11). Seinaijcrer33etradjtung
erroeifen ficf) biefe ploden a(§ (Sefellfdjaften
rbtfdidfbrauner Saufe con etica 2 mm  Sange,
melcfic auf iljrem fjintertijeile bie feitte,
iceifje SBoIle tragen ($ig. 7) unb beim
gerbriiden cine fdjmu|igrotf)e "gluffigdeit
juriidlaffen, icocon fie ben 9!amen ,,931ut=
laufe" erfjielten. ®iefe Saufe fjaben ifire
©augritffel burcl) bie feine 91inbe geboljrt
unb ndfjrcn fid) oom Safte be§ $aume§.
3nfolge bicfcr Serlepng entfteijen beuletn
formige, frebsartige 2CnfcEjnocIfnngen, icetdje
f pa ter auffpringen ($ig. 12). iiiadjbem aber
bic Sanfe an biefen neueti ffihmbcn at§

Krvava ušlea.

(Schizoneura lanigera Hausm.)

Tabla V.

Pred nekolikimi leti se je vguezdila
ta poprej nepoznana kvarljivka tudi
po štajerskih sadunosnikih. Le malo je
še krajev, kjer hi je ne bilo.

Krvava ušica ali krvavka napada
samo jablane, toda visokodebelno kakor
pritlično drevje vsake starosti, in sicer
one dele, ki imajo nežno, tanko lubad,
tedaj v prvi vrsti mlade poganjke in
veje; razun tega se naseli na deblu
in vejah ob ranah, ki se ravno celijo,
bodisi, da jih je zakrivil vrtnarjev nož
ali toča, ali pa da so nastale na kak
drug način. Celo spodnji kos debla ob
tleli kakor tudi blizu površja ležeče
korenine niso varne pred njo. Časih
ugledamo že iz daljine na omenjenih
mestih majhne ali večje bele kosmiče,
in sicer po poganjkih in vejah na
spodnji strani (slika 11). Ako te kosmiče
natančneje ogledujemo, spoznamo v
njih družbe rudečkastorujavili ušic, ki
so kaka 2 mm  dolge in ki nosijo na
svojem zadku tanko, belo volno (slika 7);
če jih zmastimo, dado neko umazano-
rudečo tekočiuo od sebe, vsled ktere
so dobile ime »krvave ušice“. Te ušice
zabodejo svoje sesalo skozi lubad in
se redijo od drevesnega soka. Vsled
tega poškodovanja nastanejo grčaste,
raku podobne otekline, ki pozneje po¬
pokajo (slika 12). Ker pa ušice na teh
novih ranah, ki so jim ugodni viri do-

28

nnHfommenett 9Mjnmg§qucI(ett itnmer meitcr
faugen, fo bralen [tclj biefe 28ud)erungeu
immcr rncfjc au§, bi§ fic ben 3 lue t9 ober
Stft enblicb gctnj utnfaffen uttb fein nblitges
Stbfterben ^erbeifii^rcn. S>te ©efaljr luirb
aber bard) bcn Untftanb aufferorbentiid)
cvfjofjt, bafs fidj biefe Sdjierdjen ben ganjen
©omtner btnburd) in ungiaubticber SSeife
nermebren. Ste jungen Saufe roanbern an
anbere ©teden ober roerben, begiinftigt burd;
it;r SBoIifieib, nom SBittbe baron getragen.
Sort, too fie ftd) nteberlaffen, griinben fie
fofort neue dnfiebtungen. 3m fbodjfommer
treten jroifdjen ben jungen, bi§b er  unge*
ftiigetten Saufen and) fotcffe mit gtiigetn
(gig. 8) auf, unb gerabe biefe finb e§,
toeldjen bie dnftedung biofjer nerfdjont
gebliebener Saurne, ganjer ©arten unb
©egenben jujufdjreiben ift; benn audj fie
finb befaljigt, fidj ju oermebren. 2Iu§ if;rcn
oerbdttnismdfdg tuenigeit ©tern entfteben
eigenlbitmlidj geformte Saufe, SMnndjen
unb SBeibdjen, roeidje nidjt faugen unb gar
feinen anberett fiaben, al§ fiir bie

gortpftanjung ju forgen. Sas SBeibdjen
($ig. 9) tegt ein cinjigeS 6i, ba§ fogenannte
SBinterei in diinbenriffe unb geljt bann
ebenfo jugrunbe, tuie bas gteid; nadj ber
ijlaarung eingeljenbe SMnndjen ($ig. 10).
2tus biefen rointerbarten ©tern fotmnen im
^ruljling getobbnlidje Saufe b eroor / bie
fofort neue Sinfieblungen bitbeit. 2in bcn
dtteren SBunbfteden merben roobf bie meiften
Saufe burd) bie Saitc getobtet; benuod)
bleiben in gefdjiit$ten ©teden ititmer eiitige
junge Sbiercbeit itbrtg, metdje nebft ben audj
bier auS ben SBintereiern beroorfommenben,
bie aiten SBudjerungen im grubjubte tteu
beoolfern.

Sie 2inftedung bistjer oon ber 33Iut=
taus oerfdjonter ©egenben ift aber aufjer
ber ebett gefdjilberten ©intoanberung ge=
ftiigelter Saufe uornebmlicb bcm Sejuge

voljne hrane, zmirom dalje in dalje
pijejo, razširjajo se te nabrekline,
dokler ne obsežejo veje popolnoma.
Taka veja gre pod nič. Nevarnost pa
povečuje posebno ta okolščina, ker se
živalice vse poletje neverjetno hitro
razmnožujejo. Mlade ušice potujejo
na druga mesta, ali pa jih zanese veter
drugam, kar mu omogoči njihova bela
suknjiča. Kjer se nastanijo, utemeljijo
takoj nove naselbine. Za vročega po¬
letja se pokažejo med mladimi, doslej
nekrilatimi ušicami tudi krilate (slika 8)
in ravno te so, ki okužijojzdravo drevje,
cele sadunosnike in kraje, kajti tudi
te se morejo razmnoževati. Iz njenih
razmerno maloštevilnih jajčic se po¬
rode ušice posebne vrste, sanici in
samice, ktere ne pijejo soka in ki
nimajo nobenega drugega namena,
kakor da skrbijo za razplodbo. Samica
(slika 9) odloži samo jedno jajčice,
takozvano zimsko jajčice v razpokano
skorjo in pogine. Jednaka usoda zadene
tudi samce (slika 10) in sicer takoj po
druženju. Iz teh jajčic, kterim zima
ne more nahuditi, izvalijo se spomladi
navadne ušice, ki takoj ustanovijo nove
naselbine. Na starejših ranah pač po¬
bere zimski mraz skoro vse ušice; na
zavarovanih mestih pa pretrpi zmirom
nekoliko mladih živalic zimo in te se
združijo z onimi, ki so nastale iz zim¬
skih jajčic ter se naselijo spomladi ob
starih ranah.

Razun krilatih ušic, ki lete iz kraja
v kraj in tam nove naselbine ustanove,
je tudi človek sam, ki si okuži dosti¬
krat svoje drevje s tem, da dobiva

29

junger 58dutnd)en unb ©belreifer au8 befats
letieu 5Bautnfc§ulen jujufcfjretbeu.

Ser ©djabett, beti bie 5B(ut(au8 uer--
itrfadjt, ift burd) ifjre Sebensroeife unb
burd) if)r maffenljafteS Stuftreten erfldrlid).
Sie 58aunte roerbeu aufjerorbentlidj gej
fdjroddjt, iljre grudjtbarfeit rotrb oerminbert,
roenn uidjt ganj unferbrucft. ga, es fonnen
bie ŠBaume |’e(6ft eingeljen.

2)ie 83ef ampfung ber Slutlaus
muf S, um erfolgreidj ju f e in,
unausgefe§t unb uadjbrucflid)
betricben roerbeu. Stm »erlafs*
li^ften unb billigftcu gcfd)icf)t bie
SSertilgutig ber Sdufe burdj gev'
b r it d e n mit ben gtngeru iiberall,
mo ficfj bie roeifjen SSollflocfen
jcigctt.  (Sine gauj befonbere 2tuf=
merffamfeit ift biefer 2t r b e i t att
ben alteren SBucEjerungeu jujm
roenben. Um bie in ben ©patten
jroifdjen ben SBiilften berfelben
uerbo r gen e n Snfecten ju er r e id) e n,
b eb i e n t m ati f i d) m i 158 o r t f) e 1 1 e i it e s
fteifborftigen 2lnftreid)pinfels. SDiefeS
58erfal)ren ift namentlid) uom grulgafjre,
unb par uom Stftarj ab, einjuljalten, um
cine p rafdjc Siusbreituttg ber SlutlauS
ju ucrbinbern. Ipiebei ift eS aucE) uortijeib
ijaft, ben Spinfel in btefelbe infcctcntbbtenbe
gtiiffigfeit ju taudjen, ntie fie jur 58erutd)tuttg
ber ‘Jiaupctt ber SIpfelgefpinftmotte (Sette
22) empfofjien rotrb. 9htr ift bie bort ange?
fiiijrte lVapvocentigc ©djmierfeifes unb
Sabafeptracilofuitg nod) eittmal fo ftarf
ju bereiten unb biefer fo ucrftdrftcu Sbfuttg
in biefem galic aujjerbem nod) 3 £iter
bcnaturiertcr ©pirituS (Srennfpiritus) jujm
fe^ett.

(Sin jrocitcs, fdjnell jur ipattb fteljettbes
2Bafd)inittel ift bie fogeuaunte 5p e t r o l euim
Skif  cf) uit g, roelcfje in eincr -Hienge uon
100 Siter, roie folgt, jubereitet tuirb: 3tt

mlado drevje ali pa cepiče iz drevesnic,
ki so napadene od ušic.

Škodo, ki jo povzročuje krvava
ušica, pojasnjuje najbolj njeno življenje
in pa ogromna množina, v kteri nas¬
topa. Drevje oslabi vsled nje nenavadno
močno, rodnost se mu zniža ali pa
prestane tudi popolnoma. Da, marsik-
tero drevo se celo posuši.

Krvavko moramo, ako ho¬
čemo imeti uspeha, z mirom in
na vse pretege zatirati. Naj¬
zanesljiveje in najceneje se
pokončujejo ušice s tem, ako
jih z mastimo z roko povsod,
kjer najdemo znane bele ko¬
smiče. Posebno pozornost mo¬
ramo obračati pri tem delu na
starejše rane in nabrekline. Da
dosežemo mrčes, ki se skriva
po razpokah in špranjah med
ž mula mi, poslužujemo se s pri¬
dom čopiča, ki je narejen od
togih ščetin.  Tega načina se je
treba držati zlasti od pomladi, in sicer
od meseca sušca naprej, da zabranimo
krvavki prehitro razširjanje. S pridom
lahko pomakamo čopič v ono mrčesu
smrtonosno tekočino, ki smo jo pri¬
poročali za pokončevanje gosenic ja-
belčnega molja (stran 22). Ondi na¬
vedeno D /2  odstotno raztopino od
mazljivega mila in tobakovega izvlečka
pa moramo napraviti še jedenkrat tako
močno in tej močnejši raztopini v tem
slučaju še priliti 3 l  navadnega vin¬
skega cveta.

Drug pomoček, ki je tudi hitro pri
rokah, je takozvana petrolejeva meša¬
nica, ki se za 100 l  dela tako-le : V 20 l
tople vode raztopimo 8 leg  mazljivega

30

20 Citer roarmem SBaffer roerben S Sito;
gratnm Sdpmetjeife noKftanbig aitfgeiošt,
roeldjer ©eifetilofung fonacf) 20 Citer
Petroleum unter ftetigem Umriifjren unb
pm (Sdjhtffe nocf) 60 Citer SBaffer ppfegen
finb.

SDiefe jroei genannten gliiffig=
f e i t e n b ti r f e n } e b o cfj n u t a I § 2B a f dp
roittel jum 58epinfeln ber Stut«
Iau§s2Infiebhtngen unb Sleinigen
obiger Slutlausroudjer ungen atu
Statnme, ben Stftcn itnb 3Burjeln
■angeroenbet roerbett.  SBotlte man auf
bicfe SBeife bie SSIuttdufc auct» an ben
jungen beblatterten S^ricben uernidjten, fo
rourben legtere Štaben leiben.

2lber aud) rodijrcnb be§ ganjen Sommers
bis in ben ©pdtijerbft tjinein finb bie
3tpfelbdume unabldffig p iiberroadjen; benn
bie Slitttdufe nermetjren fid) namenthd;
bei feudjtroarmer ©ommcrroittenmg aufjerft
rafd) itnb befatten in fiirgefter 3eit fdmmtltcfje
.ftronenttjeiie bi§ in bie jungften Sžriebe,
fo bafs fetbe oft ganj roeifj ausfeljen. fjter
fann  nur ba§ griinblictje 93efpri|en ber
bcfalienen SŽronentfjeile mit einer roirffamen
^(itffigfeit unter 3uf)ilfenaf|nte nem dlebem
ober 23autnfpri|en 3lb£)Ufe bringen. S)ie
^liiffigfeit folt roof)I bie ŠBIuttaufe tobten,
fitr bie prten griinett 33aumtt)eite aber
unfdjdblid) ficf; erroeifen. ©in foldjes, felbft
in ber fjanb bes ttnerfafjrenen [jarmtofeS
®pri|mittel ift bie ©djmierfeife*  unb
:3 nf  e ct  en  p n I n e r I o f u tt g (S)ufour’fd)e
Cofung), roetd)e fitr biefen §aE in einer
IBtenge non 100 Citer roie folgt jubercitet
roirb: V/->  ^itogramm Sd)mierfeife roerben
in 5 Citer roarmem SBaffer nollftanbig
aufgelbst unb fobantt mit 95 Citer SSaffer
nerbunnt; in biefe ©eifenlofung roerben
nun 3 /t  Sito frifdjeS ed)te§ ^nfectenputner i
unter fieiffigent Umritljrcn lattgfam pge^
fdjiittet unb bie Cofung ift pm ©ebrauc^e |

mila popolnoma, dodenemo potem 20 l
petroleja, toda mešati treba zmirom,
in dolijemo naposled še 60 l  vode.

Omenjenih dveh tekočin se
poslužujemo samo t e daj, k e dar
mažemo s čopičem ondi, kjer
se nahajajo naselbine krvave
uši c e in k e dar snažimo nave¬
dene hrge, žrnule in rane na
deblu, vejah in koreninah.  Ako
bi hoteli na jednak način krvavko za¬
tirati po mladih poganjkih, trpeli bi
zadnji škodo.

Pa tudi za poletja do pozne jeseni
moramo imeti jablane neprenehoma
pred očmi, kajti krvave ušice se raz¬
množujejo zlasti ob vlažnotoplem po¬
letnem vremenu jako naglo in napadejo
| v kratkem času ves drevesni vrh do naj -
mlajših poganjkov, da je videti časih
popolnoma bel. V takih slučajih si po¬
magamo s tem, da poškropimo ves
napadeni vrh z izdatno tekočino, ki
jo brizgamo s škropilnico na viš. Teko¬
čina seveda naj pomori krvave ušice,
nežnim zelenim drevesnim delom pa
ne sme škodovati. Tako, celo v roki
priprostega človeka nedolžno škropilo
je raztopina od mazljivega mila
in mrčesjega praška  (Dufour-jeva
raztopina), ki se prireja za take slučaje
za 100 l  na sledeči način: 1^2  kg  maz¬
ljivega mila se dobro raztopi v 5 l  tople
vode in potem razredči s 95 l  vode;
v to raztopino se počasi vsiplje sveži
pravi mrčesji prašek in sicer na omen¬
jeno množino s /i kg  ter pridno meša.
Tako je raztopina gotova. Predno si
nalijemo škropilnico, moramo raztopino
v posodi dobro premešati. Tudi si na-

31

fertig. 9Sor jcber Gutnaljme einer 33utte
ift bie Sbfung im gaffe gut aufjurutjrcn.
ij(ucf) ift fitr jeben ®ag nur fo Diet oon
biefem ©prigmittel ju bereiten, at§ man
ju »erbraudjen fjofft; attere Sofungen finb
mirfungstos! ®a§ Snfectenpulner ift ftets
in gefdjtoffenen ©efafjert, ŽSitcijfen u. bgl.
aufjuberoaljren.

SBeit in bcn dtinbenriffen unb SBunbem
tanbern immer einige 2Jhitterlaufe unnecfe^rt
fcletben, fo ift ba§ S3efprifeen mit ber foebcn
befdjriebenen Sbfung nnebertjott geroiffenfiaft
anjuroenben.

§anbelt e§ ficE> jebodj um fdjon be§
Sangeren uon ber £Stuttau§ befaUenen SSaitme,
fo finb fdjroer juganglidje 3roetge mit
SBudjeritngen im SBinter aus ben Kronen
ju fctjneiben unb mit ben uon ben SBaumen
unb Štften abge!ra|ten tRinbenfdjuggert,
gtedjten u. f. m. ju oerbrennen. 31ocl) ftarfer
t>eimgefud)te ŽSaumc roerben fogar burcfj
ftarfes 3 ur ucčfcf)neiben oerfungt roerben
muffen, roobei bie SBunbflaaien, roie itbcrs
tjaupt bei alien 93erte|ungen, mit bem
SOieffer gtatt ju fdjneiben unb fobann mit
S3auntroacf)§, ober bei grofteren SBunben mit
[jeiffem Siijeer ju beden finb. SDringenb ge?
boten ift c§ fcfjtie^ticf), alte atteren 3Cpfet=
bautne, bie con ber Stuttaus ftar! befalten,
cntfraftet unb ertragtos geroorben finb, fo
batb ate mogticf) au§ju£)auen unb fofort ju
oerbrennen, ba fotdje alte iSaume bie ge*
fatjrtidjftcn ŠBrutftatten fitr bie 2Beiteroer=
breitung ber 39tuttau§ bilben.

Ste grofjte SSorfidjt ift beim Slnfaufe
jungerSattrne (auc£) SBitbtinge) ju beobadjten.
Siefelbeit finb an ber Krone, ant Stamrne
unb an ber SBurjet ju unterfudjen unb jur
grofjeren ©idjertjeit attcf) bann mit einem
ber oorbejeidjneten SBafdjmittet ju roafdjett,
roentt feitte Stuttaufe gefunbeit roerben
fonnten. (šbenfo finb bie jur 2Binter= unb
$riit)iat)r§oerebtuttg beftimmten frembenGbeb

redimo za vsak dan le toliko tega
škropila, kolikor ga porabimo; starejša
raztopina ne velja nič! Mrčesji prašek
imej vedno v zaprtih posodah, puši¬
cah itd.

Ker ostane v razpokah in ob ranah
zmirom nekoliko ušic samic, moramo
z omenjeno raztopino večkrat in prav
vestno škropiti.

Ako imamo opraviti z drevjem,
na kterem se nahaja krvava ušica že
več časa, moramo veje z oteklinami
in hrgami, ki so težko pristopne, po
zimi izrezati in sežgati; ravno tako
storimo tudi s skorjo, lišaji itd., ki
smo jih nastrgali z debel in vej. Močno
napadeno drevje moramo pomladiti
(odpraviti vse debele veje, da dobimo
namesto njih druge), nastale rane pa z
nožem gladko prirezati in potem za¬
mazati z drevesno smolo; ako so pa
rane velike, pokrijemo jih z vročim
katranom. Jako pametno ravna, kdor
poseka vse starejše, od krvave ušice na¬
padene, oslabele in nerodovitne jablane
in jih takoj sežge, kajti tako staro
drevje je najnevarnejše gnezdišče za
razširjanje krvavke.

Prav previdni moramo biti, kedar
kupujemo mlado drevje (tudi divjake).
Preiskati mu je treba vrh, deblo in
korenine ter ga radi večje varnosti
osnažiti z jedno omenjenih raztopin,
in sicer tudi tedaj, če ravno nismo
našli krvave ušice. Jednako je treba
ravnati s cepiči za zimsko in pomla¬
dansko cepljenje; cepiče za poletno

32

reifer ju befjanbelu; bie (5otnmet' ; @belrafer
roerben jebod) nur in eine lprocentige
©djmierjeife* unb Smbafejrtractlofung eim
getaudjt.

?Rad)bem fdpadjlidje Saume burdj bie
93Iutt&ufc rajdjer unb auSgtebiger gefdjabigt
inerben, fo ift and) burdj reicfjtidje unb
regelmdfjige ©itngung ber Dbftanlagen fiir
beren ftraftiguttg ju forgen.

3um Sirofte gcreid)! e&, bafs bie Sluh
Iaus, nteldje fid) in feudjtroartnen
gangen gleidj einer bojen anftedcnben
itranfijeiiueriieerenb ausbreitet, nadj ftrengen
SBintern unb trocEcnen Safjren faft ganj
»erjdjniinbet.

cepljenje pa pomočimo v 1 odstotno
raztopino od mazljivega mila in tobako-
vega izvlečka.

Ker oškodujejo krvave ušice sla¬
botno drevje hitreje in silneje, treba
skrbeti za to, da mu dosti in pravilno
gnojimo in ga s tem krepimo.

V tolažbo nam bodi, da premine
krvava ušica, ki se razširja v vlažno-
toplih letih kakor kaka kužna bolezen,
po hudih zimah in suhih letinah skoro
popolnoma.


Tafel Nr. Tl

Tabla št. VI

Del' VVeidenliolircr (Cossus ligniperda)
1. der Schraetterling : 2. auf Rinde abge-
legte Bier; 3. die Raupe; 4. die Puppe.

Der Blausiel) (Zeuzora aesculi) 5. der
Selimetterling; 6. die Raupe; 7. die Puppe
in theihveise geoffnetem Cocon.

Zavrtač (Cossus ligniperda), 1. metulj;
2. na skorji odložena jajca; 8. gosenica;

4. buba,

Kostanjev prelec (Zeuzera aesculi),

5. metulj; 6. gosenica; 7. buba v deloma
odprtem zapredku.

33

‘SMfonljDfjrčr*

(Cossus ligniperda L.)

Safel VI.

Sic Siaupe btcfcS ©djmetterlinga lebt
burdj jroei bis brci 3af)re im igoljc bc§
©tammeS unb bcr ftarfen Šfftc bcr 33iru=,
9lpfeh unb SSallnufsbaitmc, aber auc£»
anbcrcr Saubptjer, namcntiidj bcr SBeiben,
^jkppeln, Sinben, Ultnen unb ©idjen. SSon
bcn Dbftbaumcn beoorjugt fic bie 93irm
bčiutne. SDiit ungemein fraftigen unb bartcn
grefsroerfjeugen auSgeftaitct, jermahnt fic
ba§ ^otg, non roeldjem fic ftdj erndfmt,
unb I)bi)It babci nad) aufroarts gerid)tete
©ange aus, rocidjc gegen (Snbe ber grafjjeit
oft fo meit roerben, bafš man mit bem
girtger ijincin fann. S)ic 9vaitpe (ucrratl)
if)rc 9lnroc|enl)eit burd) bas fauer riedjenbe
33o()rmcl)I, roctd)c§ aus fdjtoarjen, in bcr
23aitmrinbe roabrncfjmbaren Sodjem bcruor^
rolit unb fjiiuftg am Soben nad)ft bem
$ufje beS ©tammeS roaljrjuneljmett ift.
Surd) bas 3 erna 9 en  be§ ^olges roirb bie
Scbenšfraft bes SaurneS unb [cine gcftigfcit
fefjr gefdjmadjf. 3)er Štaben ift limfo
grofjer, non je meljr 9iaupcn ber Saum
berooijnt ift. SDiefer Sebcnsroeife fjat bie
9iaupe and) bie 9iamen „f?oIjboIjrer" unb
„§oljrourm" ju nerbanfen. 2luSgeroad)fcu
(§ig. 3) ift fic 8 bis 9 cm  lang, fleim
fingerbid, im allgemeinen fcf)mu|ig=ficifd)=
roti), iibcr bcn 9iiicfcn firfdjbraun gefdrbt.
Ste oerpuppt fid) entmeber am Gšingatige
ifjreS So^rtod)eS, ju bem fie juriidgefrodjen
(§ig. 4), ober fetbft im ©rafe ober in ber
(Srbe nap bem Saume, ben fie berooi)nte.
£er grofje unb ptumpe graugefarbte
Sdjmetteriing ($ig. 1) erfdjeint im 3uni
unb Suit unb iegt feine jafjlreidjett @ier

Zavrtae,

(Cossus liguiperda L.)

Tabla VI.

Gosenica tega metulja živi dve do
tri leta v lesu debla in močnejših vej
hruškovega, jabelčnega in orehovega
pa tudi drugega listnatega drevja, ka¬
kor vrbovega, topolovega, lipovega,
brestovega in hrastovega, Izmed sad¬
nega drevja ima najrajši hruške. 8
svojimi zelo krepkimi in trdimi grizali
razgrize les, kteri ji služi v živež in
izvrta pri tem navzgor obrnjene rove,
ki so proti koncu žretja časih tako
široki, da lahko porineš prst vanje.
Gosenica se ovadi po nekem kislem
žaganju, ki prihaja iz črnih, na dre¬
vesni skorji nahajajočih se lukenj in
ki se videva dostikrat ob deblu na tleh.
Ker razglodajo gosenice les, oslabijo
s tem životnp moč in trdnost drevesno
prav občutljivo in napravijo tem večjo
škodo, čim več jih je v drevesu. Ta
način življenja je donesel gosenicam
tudi ime »drevesni črv“. Dorasle
(slika 3) so 8 do 9 cm  dolge, debele
kakor mazinec, v obče umazano poltne
barve in po hrbtu črešnjevorujave. Za¬
bubijo se gosenice ob vhodu svojega
rova, kam ur so prilezle nazaj (slika 4),
ali pa v travi ali v zemlji blizu dre¬
vesa, v kterem so prebivale. Veliki in
neokretni sivo barvani metulji (slika 1)
se prikažejo meseca rožnika in malega
srpana in odložijo svoja mnogoštevilna
jajčica (slika 2) pod luske na deblu
ali v kaka druga skrivališča, kakor
n. pr. na drevesne vezi in v goseničje
pasti (stran 14) ali pa tudi v luknje

3

34

(gig. 2) unter fftittbenfdfuppen obet -  in
cmbere ©djtupfroinfet am ©tamrne, j. 33.
an Saumbatiber unb in 9faupenfaHen
(©eitc 14 ) obet' in fdjon Dortjattbene 33o£)r=
todjer aud) anberer 3nfecten. 33atb ent=
fdjtupfcn bcn (Sierrt bie jungen rofenrotljeii
Zaupen unb botjreu ftdj fofort in bie
DJinbe unb bas barunterliegenbe tucidjc ipolj
eitt. 9kdjbetn bet aufjerorbentlidj trdge
©djmetterling fetjr gerne bie ©ier an jenen
SBaurn abtegt, ben er ats ŽRaupe berootjtit
f;at, jo ift eS erftdritd), bafs ein folcfjer
33aitm »on melje ais tjunbcrt Egoljrourmeru
berootpit unb burd) fie jugrunbe geridjtet
roerben fann. ©otcfje 33aume roerben am
beften im §erbfte obet SSiuter ju fdtten,
aufjufpalten unb ju iicrbrennen fein. 3n
biefer iKidjtutig ift ben obeti angefiiljrten
SBatbbaitmeit, metin fie in bet -Jlatje noti
Dbftanlagen ftefjert, eitie befonbere 2tuf=
merffamfeit jujuroenben. ©rfafjrungSgemafj
roerben franfetnbe ŽBditme teidjter unb mefjr
befatten ais fraftige unb gefunbe. SDie
Siingung mirb batjer aud) in biefer fRidjtung
Dortijeitfjaft roirfen. SDie diittbe ift iibrigenS
aud) burd) Steinigung unb Jtatfauftrid) giatt
ju Jjalten, um bie ©ierablage ju uerfjinbern.
3ur glugjeit fbttnen and) Diete ©djmettcm
linge leidjt gefangeti roerben. 33dutne, an
benen fid) bas nerrattierifcbe SBurmmctjt
jeigt, taffen fid) jurociten noti ben dtaupen
befreien, inbem mati biefe mittets eineS
burd) bas etroas erroeiterte Sotjrtod) einge--
fiitjrten ftčirferen ©ralfteS in ifjrett 33otjr=
gdngen jit burd)fted)eti fud)t; jurociten gelingt
eS aud), fie auf biefe Strt ganj tjerausjm
jietjen. ©ottte eS nid)t mbgtid) fein, auf
biefe Strt ju ben im 33ol)rtod)e befinblidien
dtaupen ju getangeti, fo empfietjtt eS ficf),
biefetben mittets ©djroefeteinfdjtag auSjm
rdudjern. 3unge 33dumdjen, roetdje uon
33otjrerraupen ftarf befatten fitib, roerben am
beften entfernt itttb burd) neue erfegt.

drugih mrčesov. Kmalu izležejo iz
jjajčie mlade rožnorudeče gosenice in
se takoj zavrtajo v skorjo in pod njo
ležeči mehki les. Ker odlaga jako leni
metulj najrajši svoja jajčica na ono
drevo, v kterem je kot gosenica živel,
zato je kar naravno, da živi v takem
drevesu več kakor sto drevesnih črvov,
ki ga spravijo lahko ob vso moč in
popolnoma uničijo. Tako drevje je
treba v jeseni ali po zimi posekati,
razklati in sežgati. V tem pogledu
moramo na gori omenjeno gozdno
drevje, ako se nahaja v obližju sadu-
nosnikov, obračati posebno pozornost.
Kakor učijo izkušnje, napadajo ti škod¬
ljivci laže in rajši bolehavo drevje
nego pa krepko in zdravo. Kdor
svojemu drevju gnoji, pomore mu tudi v
tem oziru. Drevesna skorja bodi gladka,
kar dosežemo s snaženjem in vapnenim
beležem ter zabranimo ob jednem od¬
laganje jajčic. Tudi metuljev ni težko
poloviti ob času, ko letajo. Drevje, na
kterem se kaže ovajajoče žaganje,
moremo časih osvoboditi gosenic z
debelejšo žico (drotom, čvežnjem),
ktero porinemo v nekoliko razširjeni
rov in požeruha prebodemo; časih se
nam tudi posreči, da ga pritiramo iz
rova. Kjer ni mogoče priti na ta način
gosenicam do živega, priporočajo iz¬
vedenci žveplo, ki se ob vhodu v rov
zažge in odprtina potem zamaši. Mlado
drevje, kterega se je močno lotil dre¬
vesni črv, je najbolje odstraniti in
nadomestiti z drugim.

35

'iBev  Blaufidj cfe
liofsiraftamimfpmmr,

(Zeuzera aesculi L.)

Scifel VI.

3m ^ol^e berfelben Sdaumarten, in
loetdjeu ber SBeibenbotjrer fein Uuroefenj
treibt, unb aucf) in jenem ber 9tof§faftanien
lebt unb fdjabet in ganj gleidjer SBeife
bie fteinere, au§geroad)fen nur 4 cm  tange
•getbe fftaupe (ber getbe £)o(purtn) bes
iBtautiebea ober fRofsfaftanienfpinnerS ($ig.
■6). Sfjre 23ot)rgange finb enger ats jene
bes SBeibeubotjrerS, and) tritt fie an cim
^etnen Saumett uidjt fo safjtreid) auf trne
biefer, bagegen bcfattt fie roeit ntefjr ŠSduntc.
2tuS ber ifhtppe ($ig. 7) getjt im Suh ober
Hiuguft ber nteifje, an ben fjtiigetn unb ant j
Žftiicfen btau punftierte, am jginterteibe
fcfjruargsbtau geringette ©djmetterling tjernor
<$ig. 5), beffen SBeibdjen mittels einer
Segerotjre bie @ier gteid) burcf) bie burdp
botjrte fHinbe in bas roeidie ^»olj (ben
■Splith) bes ©tammcS unb ber 2(fte
einfdjiebt.

2tud) bie 23cfdtnpfung bicfeS SdjdbtingS
ift biefetbe trne jene bes 28eibenbof)rerS.

Ko stanev prelec.

(Zeuzera aesculi L.)

Tabla VI.

V lesu istega drevja, kjer hudo
gospodari zavrtač in v onem divjega
kostanja živi in škoduje na prav jednak
način rumena gosenica (rumeni dre¬
vesni črv) kostanjevega prelca (slika 6),
ki je pa manjša in dorasla samo 4 cm
dolga. Njeni rovi so ožji od zavrta-
čevih; tudi se ne nahaja v posameznih
drevesih v tolikem številu, zato pa jo
najdemo v mnogobrojnejših deblih. Iz
bube (slika 7) se prikaže malega ali
velikega srpana beli, na krilih in po
hrbtu modro pikčasti, na zadku temno¬
modro prepasani metulj (slika 5). Nje¬
gova samica odloži svoja jajčica skozi
prevrtano skorjo z bodalcem neposredno
v mehki les (belino) na deblu iti vejah.

Kostanjevega prelca treba zatirati
kakor zavrtača.

3 *

Tafel Nr. >11

Tabla šl.TU

Del’ Apfelschorf (Fusicladium riendriti-
cum) 1. auf Blattern; 2. in verschie-
denen Ent\vicklungsstufen auf unreifen
Aepfeln; 3. Rostflecke auf reifen Aepfeln;
4. Rostfleck vergrossert; 5. die Pilzform
(stark vergrossert).

6. Die Weissfleckenkrankheit der
Birne (Sphaerella sentina).

7. Der Scliorf oder Grind der Birne

(Fusicladium pyrinum).

Jabolčni krastovec (Fusicladium dendri-
ticuni), 1. na listju; 2. različno razvit na
nezrelih jabolkih; 3. kraste na zrelih
jabolkih; 4. povečana krasta; o. glivica
(močno povečana).

6. Bela hruškova pegavost (Sphaerella
sentina).

7. Hruškov krastovec (Fusicladium pyri-
num).

37

» ♦ Z / 5  Z 1  Z 1  ♦/ f

it  ®amimHranBqetf htv

Upfirl unč pnmu

(Fusicladium.)

2afel VIL

Jabelčni in hruškov
krastovee.

(Fusicladium.)

Tabla VII.

2Die)c in ben 2M>tlbungctt 2, 3 itnb 7
ueranjcfjauttcfjte Čhranffjeit ber Štpfct unb
ŠBirnen ift teiber in nnferen Cbitgdrten
fcine fetične (šrkl)einung. 3n ntandjctt Sagcn
itnb Safjren tritt fic befonbcrS ftavf atif,
nud) roerben tnandje Sorten baufiger nnb
ftarfcr befallett als attbere. (Da fotelje ne
unftaltete griidjte uou fe|r geringer (Šiite
nnb faum ju nerroerten fitib, fo fdjdbigt
biefe Jtranfijeti ben Dbftban ganji aufjer*
orbenttict). Ste pfsttdjen, roarjigen unb
trodeneit $tecfen unb Dliffe ($ig. 4) roerben
uerurfadjt bund) mifr-offopifdj ftcirte
pftanjdjen. 2ln ben 2lpfet= unb SBirnbaumen
befallen bie vpitje fcf)on nom $riit)jaf)re ait
bie (Btdtter unb erjeugen an iljnen gteid)=
falts brduntidjc, fid) ntefjr unb nteljr
ausbreiteubc glecfen. Ste SStatier erfjalten
baburdj ein leberartiges unb trocfcnes 2tus=
fet)en ($ig. 1), roerben in itjrcr nollen
9(us6iibung aufgeptten unb »ermbgen bie
itjnen bel ber ©rnaijrung bc§ OaumeS unb
fetner griidjte jufontmettben Slufgabeu nid)t
ntep ju erfitlien. Sie Kranffjeit gef)t nber
gieidjjeitig and) attf bie jttngen it od) gritnen
it d) te iibet ($tg. 2) unb beeintrddjtigt
aufjer ifjretn aufjeren StuSfetjen aucf; itjrc
normale ©ntroicftung unb fReife. Selbft bie
jttngen Sriebe roerben befallen unb in
ibrerrt SBadjStijume fdjroer gefdjabigt. 9tn
bctt einjdfjrigen Sriebcn, namentlidj ber

Bolezni na jabelkih in hruškah, ki
jih predočujejo slike 2, 3 in 7, niso po
naših šadunosnikih žalibog nobena redka
prikazen. V nekterih legah in letih
posebno hudo nastopajo, tudi napadajo
nektere vrste bolj pogostoma in moč¬
neje: kakor druge. Ker je tako spačeno
sadje prav neznatne vrednosti in ker
se more komaj porabiti, zato je raz¬
vidno, da oškoduje ta bolezen naše
sadjarstvo prav občutljivo. Nevšečne,
bradavičaste in suhe lise in razpoke
(slika 4) provzročujejo mikroskopično
(le s povečalom vidne) mičkene glivice.
Na jablanah in hruškah napadejo glivice
že spomladi liste in nared« na njih
istotake rujavkaste lise, ki se razšir¬
jajo zmirom dalje in dalje. Listi po¬
stanejo vsled tega nekako usnjasti in
suhi (slika :  1), ne morejo se pravilno
razvijati in ne izvrševati svoje naloge,
ki jim jo je odkazala narava glede na
hranitbo drevesa in njegovega sadja.
Bolezen pa prehaja ob jednem tudi na
mlado še zeleno sadje (slika 2) in ga
oškoduje ne glede na njegovo zunanjo
obliko tudi z ozirom na pravilno raz¬
vijanje in zoritev. Celo mladim poganj¬
kom ne prizanaša in jim silno nahudi v
njihovi rasti. Na jednoletnih poganjkih,
zlasti hruškovega drevja se pokažejo po-

38

Sirnbaume jetgen fidj einjelne, anfattglid)
grau gefarbte ©teCen, melctjc balb einblafig
aufgetriebenes Stusfefjen erfjalten unb fpater
raufj, riffig, fcfrorftg unb troden roerben.
Dft genug fterben foldje 3 11,£ i9 c nn  ben
Spi|en ab. 3)ie§ ift bcr ©ruub, roarum
bicfe JJ*anff)eit aitcf) a(§ „©cljorf obcr ©rinb
ber 2tpfeb unb SBtrnbdume" bejeidprct roirb.
3)ie ifMljc, burd) rocldje fic oerurfad)t roerben,
fitfjren bic roiffenfdjafttidjen 9'camen Fusi-
cladium dendriticum (gig. 5) unb
Fusicladicum pyrinum.

9It§ SDritter im 33unbc gefellt fid) tljnen
auf bcn Slattern bcr Sirnbaume nodj cin
aljnitdjcr ijhlj (Sphaerella sentina), rocldjer
jaljlretdje, fleine, roeifjc mit einem fdjroarjen
9ianbe nmgebenc glecfcn, bic fog. SBcifp
fledigfeit  ($ig. 6) tjeroorruft. 33en ner=
ctnten 2lngriffen biefeS faubeten £leeblatte§
geiingt e§, ba§ Saub uorjeitig jutn galleti
pt bringen, fo baf§ bic Saume fdjon im
2lugnft unb September »Mig faljl baftetjen
unb mit iSEjren mifsfdrbigen unb nerfittm
mertcn $riid)ten eincn redjt traurigen Slnbticf
geroalfren.

©egenroartig ift eS nidjt mef)r fo
fdjnrierig, ba§ Ubet erfotgreid) ju befampfen.
28 teber ift e§ bi e $upfer = ^alfs
Sttifdjung, beren tgerftellung unb
2t n ro c n b u n g bei ber Sefprcdjung
ber ©lattf allfr attf fjeit ober bes
fatfdjen 9Jtef)ttf)aueS ber 9i e b c n
(S e i t e 51) e i n g e!) e n b befdjrieben
roirb, rod d) e a Is © d) u unb e i b
m i 11 e I and) t) i e r a u s g e j e i dj n e t e
33 i e nft e leiftct.  ©d)on an froftfreien
Stagen bes SBinters follen 3 ,l,er 9^dume
unb junge Saumfronen mit ber 9Jtifdmng,
bie man fiir biefen 3 roe| i etroas ftarfer
madjt (2 kg  Sfrrpfermtriol unb 3 kg  JMf
auf 100 l  SBaffer), geroafdjen roerben, roobei
gleidjjeitig bie feljr bcfdjabigten 3ro e i0e

samezna, v začetku sivo barvana mesta,
ki postanejo kmalu mehurjasto na-
j grbljena, pozneje pa razkava, razpo¬
kana, krastava in suha. Dostikrat od-
merjejo take veje ob konceh. To je
vzrok, da imenujemo to bolezen Ja¬
bolčni in hruškov krastovec“. Glivice,
ki jo provzročujejo, imenujejo se znanst-
veno Fusicladium dentriticum (slika 5>
in Fusicladium pyrinum.

Kot tretja v zvezi se jima pri¬
druži na listju hruškovega drevja še
jedna podobna glivica (Sphaerella
sentina), ki napravlja mnogoštevilne,
majhne, bele in s črnim robom obdane
lise, takozvano belo hruškovo pe¬
gavo  st  (slika 6). Združenim močem
te malovredne trojice se posreči kmalu,
da spravi listje z drevja tako, da stoji
že meseca velikega srpana in kimovca
skoro popolnoma golo. Ni kmalu žalost-
nejšega pogleda, kakor je pogled na.
tako skaženo, nevšečno in krnjasto
sadje!

Dandanašnji ni več tako težavno,
uspešno pokončevati to zlo. Zopet je
bakreno-vapnena zmes, ki kot
branilo in zdravilo tudi tu iz¬
vrstno deluje. Kako se nar e j a
in u p o r a b 1 j a t a m e š a n i c a, o t e m
izpregovorimo p oznej  e (stranSl),
ko bodemo razpravljali o stru¬
peni rosi.  Že po zimi, kedar ne
zmrzuje, lahko poškropimo pritlično
drevje in vrhove mladega visokodebel¬
nega drevja s to zmesjo, ki pa jo na¬
pravimo za ta namen nekoliko močnejšo
(2 kg  modre galice in 3 kg  vapna na
100 l  vode); presilno poškodovane veje
moramo izrezati ali močno skrajšati.
Vse drevje, pri kterem tega ne moremo

39

abjufdjneiben ober ftarf einjufiirjen finb.
31 [(e SBdurne, an roelcfjen bie§ nidjt ttjunlicfj
erfcfjetnt, finb nor bem SluStreiben mit
berfelben SJlifdjung fo griinblidj ju bt-
jpti|en, baf§ alte 3 roe i 9 c bene|t erfdjeinen.
3 u biefer Slrbcit finb mit ftarfen ©rucb
norridjtungen nerfefjene iPeronofpormSprtgen
(fielje ©eite 54) mit etncm je nad) ber
Igijfje ber 33aumfronc ncrlangcrten fftofjre,
an beffen Snbc ber SSerftauber angcbradjt
roirb, ju nermenben. Sofort nad) ber Stiite
unb fpdter minbeftens nod) einmat gegen
@nbe Suni, fobatb bie $riid)te beilduftg
ein SDrittel it)rer ©rofjc erreidjt baben,
roerben bie 33aumc neuertid) befprifjt, bod)
ift je|t bie gerootjnlidje 3Jlifcf)ung ( 8 /4  kg
^upfernitriol unb 2  kg  llalf auf 100  l
SBaffer) ju nermenben. Se forgfaltiger unb
noltftanbiger biefe 3trbeiten jebesmal au&;
gefiitjrt roerben, befto fidjerer roirb ber
©rfolg fein. Su ©arten, roo bie ftraitffjeit
fdjon im iBorjafire aufgetreten ift, muf§
bie 33ef)anblung gleidjmafjig auf alte Slpfeb
unb SBirnbaume ofjne SluSnatjme erftreden
unb e§ roirb babei baž SIrbeitcn auf ber
Seiter faum ju ucrmeiben fein. 33ci ©onnero
bige ift bas SBcfprifecn ju untertaffcn.
Saf§ bie burd) bie ^ranffjeit bereits gc=
fd)tuad)ten 33aume eine auSgiebige SDiingung
ju erbalten fjabcit, nerftebt ficb roof)t ton
fetbft.

31 a d) bem bas abfattcnbc Saub
bie Očitne ber 5?ranff)eit entb&tt,
ift basfetbe ju fammcln unb fof ort
ju nerbrennen.

Sn lefjter 3eit rourbe nietfacb bie Srage
angeregt, 06  gegen bas guficlabium neben
bem 33 efpripen mit ber flupferfalftbfung
nid)t aucb bas 33eftauben ber 33aumc mit
©djroefel anjuroenbeu fei. ®ieSbejiigtid) fei
bcmerft, bafs bas Sd)inefetn ber 39aume
jioar nid)t. gegen bas ^ufictabium, root)t
abcr gegen mand)e anbcre 33lattfranff)eit

storiti, treba spomladi pred brstenjem
z omenjeno zmesjo tako korenito po¬
škropiti, da so vse veje mokre. Za to
delo nam rabijo iste škropilnice kakor
za strupeno roso (glej stran 54), toda
morajo biti krepke tiščalne moči in
imeti nasajeno cev, ki je v pravem
razmerju z drevesnim vrhom. Na koncu
cevi je pritrjen razpršilnik. Takoj po
cvetja in pozneje najmanj še jedenkrat
proti koncu meseca rožnika, kakor
hitro je sadje doseglo približno tretjino
svoje obsežnosti, moramo drevje zopet
poškropiti. Zdaj zadostuje navadna zmes
( 3 /4  kg  modre galice in 2 kg  vapna na
100 l  vode). Čim skrbneje in popolneje
to delo vsakokrat opravimo, tem goto-
vejši bode uspeh. Po sadunosnikih,
kjer se je bolezen prikazala že lansko
leto, moramo v delo vzeti vse jabelčno
in hruškovo drevje brez izjeme; seveda
bode tukaj trebalo lestve. Kedar solnce
pripeka, ne smemo škropiti. Da moramo
drevju, po bolezni že precej oslabelemu,
dobro pognojiti, razumeva se samo ob
sebi.

Ker hrani odpadajoče listje
kali bolezni v sebi, treba ga je
pobirati in takoj sežgati.

V zadnjem času so se slišali mar¬
sikje glasovi, bi-li ne kazalo poleg
škropljenja z bakreno-vapneno zmesjo
te glivice (Fusicladium) zatirati tudi
z žveplanjem našega sadnega drevja.
Glede na to bodi omenjeno, da žveplanje
sadnega drevja sicer ne uniči teh glivic,
vendar pa je koristno za marsiktero

40

Jjitft, bafjer e§ jicf) empfeljlen luirb, befonberS
SafotEe unb anbere feine ernpftnbUc^e Sorten,
groergbaume u. f. ro. mit Scfnoefelftaub
iifjnlid), n>ie bteS auf ©eite 55 beguglid)
ber SBeinreben bcjdjrteben roirb, ju bc=
Ijanbeln.

drugo bolezen na listju. Zato priporo¬
čamo zlasti kalvile in druge občutljive
namizne vrste, pritlikavce itd. ravno
tako obdelovati z žvepleno moko, kakor
bodemo o tem poročali na strani 55
zastran vinske trte.


' -


Tafel Nr.VTH

Tabla št. Vili

Die Rothfleckigkeit der Zwetschken-
blatter (Polystigma rabrum), 1 . and
2. kranke Blatter.

Der Pilaamenrost (Pnccinia Prani); 3. be-
fallenes Blatt; 4. die Pilzform (stark ver-
grossert).

Die Krauselkrankheit der Pfirsiche

(Bxoascus deformans); 5. und 6., befaliene
Blatter.

Rudeče pege na češpljevem listja

(polystigma rabrum), 1. in 2. bolno listje,
češpljeva rja (Puccinia Prani); 3. napa¬
den list; 4. glivica (modno povedana).
Kddravost breskovega listja (Exoascus
deformans), 5. in 6. napadeni listi.

41

39k  Botf$ed%Mt :m5
fov  Bo)! to ltotfcF]fmt=
unfi fBannmt&lato.

(Polystigma rulmir.i, Piicciuia pruni.)

.lafet \m

21udj bie Slattcr ber 3nict|d)fen s  unb
ipflaumeitbaume roerben, roenn aud) nidjt in
bcm 99cafje trne jene bcr Stpfcb unb 33ivn-
baume, mm dHljejt befnDcn. S§ finb Ijaitpb
fdcfjlid) gmei Mrnuflietiororme'!, roeldje fid)
I)icc jeigen, unb. par:

1. £tc r)io;l)fledigt'c;i ( aui.  1 unb 2),
roeldje burdj ben ijStU 1’olvstigma rubrum
benrorgerufen roirb unb ficl; an ben illtaiicrn
burdj jiemlid) grofje, runblidje, gclbrotljc,
fleifdjtg uerbidte $Iecfc 5 U  erfennen gibi.
©tdrfer befallene SSČdtter fnlten fid) bei
trodener SBitterung ant Dlaabc etn unb
fallett oorjeitig ab.. 2In ben atn Soben
Itegenben trodenen Sldturti roerben bie
friiljer rotfjen ^ledcu fdjroarj, unb non iljnen
gelangt im puljjafirc bcr ipilj roieber auf
bie frifdjen Siattcr, metin bas trocFcne 8aub
nidjt redjtjeitig unb griinblidj befeitigt raurbc.
STaS Sefpri|ett mit ber Snpfer=£a[fntifd)ung
(fief)c unten 2) nad) ber Gntfaltung bes
Saiibes roirb aud) ijier uortfjeitfjaft fein. S)a
cine ilbertragung bes iJJiljeS non Sdjleijem
ftraudjern, an benen er gleidjfalfe auftritt,
ftattfinben fanti, fo ift bie Sfeijanbhtng aud)
auf biefe aiis§ubcf)nen, roenn fie fid) in ber
9iai)e befittben unb man fie nid)t Itcber au§;
ipauen mili.

2. £cr Soft (§ig. 3) tritt an 3wetfdp
fen;, ipfiatimen-', SOfarillen; unb ipftrfidj;
baumen erft non Siuguft an auf. S)er i^il^

^udto v ^ge  na češ-
p> >3y ■ ■  j ti in eeš-

/a ; a.

(Po »rum, Piice, a Pruni.)

■bia VIII.

Tudi češpljevo in slivovo listje na¬
padajo glivice, dasi tudi ne v toliki
meri kakor jabelčno in hruškovo. Po¬
sebno dve vrsti bolezni sta, ki se tu
prikazujeta, in sicer:

1. Rudeče pege (slika 1 in 2), ki
jih provzročuje glivica Polystigma ru¬
brum, in ki jih spoznamo po precej
obširnih, okroglastili, rumenorudečih in
mesnato odebeljenih lisah. Močneje
napadeni listi se nagubijo ob suhem
vremenu ob robu in popa j njo pred do¬
ločenim časom z drevja. Na teh na
tleh ležečih suhih listih se izpremenijo
poprej rudeče pege v črne, in z njih
prehaja glivica spomladi .zopet na
sveže liste, ako nismo suhega listja
odpravili pravočasno in skrbno. Škrop¬
ljenje z bakreno-vapneno zmesjo (glej
spodi 2), 'ko se je razpihnilo listje, je
tudi tukaj koristno. Ker prehaja glivica
lahko s črnega trna (trnoljice), na
kterem istotako živi, na češplje in slive,
moramo škropiti tudi njega, ako se
nahaja v bližini in ga nočemo raje
izkopati.

2. Rja (slika 3) se prikaže na češ¬
pljevem, slivovem, mareličnem in bre¬
skovem listju še le meseca velikega

Puccinia Pruni (gig. 4) erjeugt auf ber
Unterfeite ber 33[atter ($ig. 3) §a£)lrctc£;e
fleine, bidjt beifantmenftcfjcnbc branite, etroas
ftanbige §(ed'en, ofjne baf§ brc ŽSIatter fonft
mtfšfdrbig mitrben. 2ludj gcgen bicfc ©rfram
fung fattn nur ba§ 33efpri|en ber ŠBaume
jur ©ontmerSjeit mit etner j?upfer=3?a[T
tnifdpmg ( s /i kg  ^upfermtriol tmb 2 kg  Itatf
auf 100 1  SBaffcr), beren Serettung uttb
SSerroenbung auf Seitc 53 bcfprodjen roirb,
empfot)[en mcrben.

©ie friifjjeitig abfallenbeit 3roetfdjfen
finb, ba fid) in benfelben ber fe£)r fdjablidje
ipflaumenroidter befinbet, ju fammetn unb
au§ beti Cbftanlagen ju entfernen.

srpana. Glivica Puccinia Pruni (slika 4)
ustanovi na spodnji strani listov (slika 3)
mnogobrojne majhne, gosto druga poleg
druge se nahajajoče nekoliko zaprašene
lise; listi pa ne kažejo drugod nobene
nevšečne barve. Tudi to škodljivko
moramo zatirati s škropljenjem drevja
po leti z bakreno - vapneno zmesjo
( 3 /r kg  modre galice in 2 kg  vapna na
100 l  vode). Kako je prirejati in upo¬
rabljati to mešanico, zvedeli bodemo
na strani 53.

Češplje, ki odpadejo pred določenim
časom, je treba pobirati in odpraviti
izpod drevja, kajti v njih se nahaja
jako škodljivi češpljev tončič.

Dif UMufdfiranfiljcit

DbMicfjt.

(Exoascus deformans.)

Štafet VIII.

SDiefe Hranffjeit mitre fdjon burd) iljrcn
Stameit gcniigenb gefennjeidjnct, roenn ba§
SMufeltt, ©inroHett unb 93Iafig=2lufges
triebenfein ber iflftrfidibldtter nicfjt aud),
menigftenS in dt)nli(f)er Sffietfe bitrd) 93Iatt*
[aufe [jeroorgerufen mcrben fonnte. 9tber in
bicfem gade beljalten bic 93Idtter ifjre griine
§arbe, roafjrenb fie fid) bet ber ricfjtigen,
burd) bcit iflitj Exoascus deformans cr=
jeugten 5MitfelfranfIjeit rotfjlidj unb gelbtidj
»erfarben ($ig. 5 unb 6), an ber Unterfeite
eitten jarteu, mcifjen 2(nf(ug erfjatten unb
ba[b abfaHen. Ste ipfirfidjbaumc, con meldjen
einjelne Sorten ber ©rfranfung gaitj
befottberS aušgcfe|t finb, merben burd)
biefc[6e ungemein gefcfpadjt, unb fterben,

Kodravost breskovega
listja.

(Esonscus deformans.)

Tabla VIII.

To bolezen bi označevalo ime samo
dovolj, ako ne bi provzročevale kodra-
vosti, sukanja in mehurjastih brbončkov
na breskovem listju, vsaj ne na jednak
način, tudi listne ušice. Toda v tem
slučaju obdrže listi svojo zeleno barvo,

| med tem ko vsled prave, po glivici
Exoascus deformans ustanovljene kod-
ravosti porudečijo in porumenijo (sliki
5 in 6); tudi dobe v tem slučaju na
spodnji strani neki nežen, bel puh in
odpadejo kmalu. Breskve, izmed kterih
so nektere vrste prav močno podvržene
tej bolezni, oslabijo zelo vsled nje in
poginejo, ako jih je napadala tudi samo
nekaj let. Ker prezimuje bolezen pro-

43

roenn fie aucf) mtr tcentge 3af)re befallcn
roaren, garij ab‘. 2>a ber franftnadjenbe
^3it§ an ben 3roeigen itbertointert unb con
ilpiett im $riit)jaf)re immer tcieber auf bie
Slatter ubergefjt, fo ift e§ bet fo feljr
Ejerabgefommenen 33dumen atn beften, fie
ganj ju befeitigen. Sfiattme, an bejren bie
.^ranffjeit nocf) uicfjt ju arge SSerfjecritngcn
angericfjtet [jat, fonnen nocf) gerettet tcerbeit
burd) 3 ur uci|djneiben ber frattfen 3 ll ' c i0 e
unb burd) grimbiidješ Slbroafdjen, bejieljungs*
meife SSefprijjett ber ganjen ffroue im $rufp
jaijre cor bcm SfuStrctbeu mit ber ftarfeu
Jtupferoitriob.italfmifdjung, fomic c§ bci ber
gtccfenfranffjeit ber 2tpfel unb Sirncit
(ftefje ©eite 39) befdjrieben ift. 3« bc=
laubtem 3uftanbe rodre aber bas Sefpri|en
felbft mit einer fdjtcadjen ajtifdjung fdjabiid)
unb mufs baf)er untertaffen tcerbeit.

SDtit befonberer ©orgfalt ift bci SfuSicaf)!
ber ipfirfidjforten corjugeijett, nadjbem ficf)
citijelne berfelben in gcmtffen ©egenben ats
gegen bie Jtraufelfranfbeit roiberftanb§fat)ig
ertciefen ijabett. Sit biefer 23cjief)ung ift bie
(Srfafjtung ber befte Seijrmeifter.

9ln berltraufelfranfeit ift tibrigetts Ijdttfig
Slalfarmut bc§ SobettS fdptlb, e§ empfieijtt
ficf) batjer einc cntfprcdjenbc Jfatfbiingung.

©ittb 33tattldufe an ber firaufetung ber
Siatter fdjulb, fo merbeti fie fo ju bcfatnpfen
feitt, mie ifjrc SSermanbten an 9fpfef= unb
Sirnbaumen (fiel)c©cite 25). 3ur ffrdftigung
ber ipfirfidibdume, befonbers an 3Jiattcr=
fpafieren, tcirb es fefjr cici beitragen, metin
biefclbcn bci anijalteub trodener SBitterung
abenbs ofter mit abgeftatibcncm SBaffer
tiidjtig befprigt tcerben. 3)as 3icf) cn uon
^firfid)baumen unmittelbar an attem SOtaucr;
mer! ift ju cermeibett.

vzročujoča glivica na vejah in spomladi
z njih zmirom zopet na listje prehaja,
storimo najbolje, ako tako silno oslabelo
drevje popolnoma odstranimo. Drevje,
kterega še bolezen ni prehudo oškodo¬
vala, moremo rešiti s tem, da bolne
veje močno prikrajšamo in da ves vrh
skrbno operemo, oziroma poškropimo
spomladi, dokler še ne odganja. V ta
namen nam služi močna bakreno-
vapuena zmes, kakoršno smo opisali
na strani 39, ko smo se ukvarjali z
jabelčnim in hruškovim krastovcem.
Ko je nastavilo drevje že liste, škodo¬
vala bi mu tudi slaba mešanica in zato
ga ne smemo škropiti.

S posebno pozornostjo moramo iz¬
birati breskove vrste, ker se je po¬
kazalo, da se posamezne izmed njih
po nekterih krajih kodravosti upešno
ustavljajo. V tem oziru je izkušnja
najboljša učiteljica.

Če zemlja nima dovolj vapna, kar
provzročuje časih tudi kodravost, mora-
rnoji ga dati v gnoju.

Ako so pa kodravosti krive listne
ušice, moramo jih zatirati tako, kakor
njihove sorodnice na jablanah in hruš¬
kah (glej stran 25). Da breskve, zlasti
brajdno drevje ob zidovih, ojačimo,
treba jih ob stanovitnem suhem vremenu
zvečer večkrat s prestano vodo izdatno
poškropiti. Tudi ne kaže vzgajati bres¬
kovega drevja neposredno ob starem
zidovju.

Tafel Nr. IX

Tabla št.IX

Der einbindige Traubemvickler

(Tortrix oder Conchylis ambiguella)
1. Schmetterlinge (nat. Grosse); 2. ver-
grossert; 3. befallene Bltite (Heuwurra);
4. befallene Traube (Sauervvurm); 5. er-
tvaohsene Raupe; 6. Puppe, theilweise
voni Gespinst befreit.

Del* Rebensteclier (Rhynchites betuleti)
7. Kafer; 8. dieselben vergrossert;
9. Larve; 10. Wickel aus einem Theile |
des Rebenblattes; 11. Wiekel ans Birn-
blattern.

r Ozd tl i sukač (Conchylis ambiguella),
1. metulji inaravna velikost); 2. po¬
vedani; 3. napadeni cvet; 4. napadeni
grozd; 5. dorastla gosenica; ti. buba,
deloma brez zapredka.

Zavijač (Rhynchites betuleti), 7. hrošči;
8. povečani hrošči; 9. ličinka; 10. zvitek
od trsnega lista; 11. zvitek od hruškovih
listov.

45

Jer gratiftemtiidUer.

(Tortrix oder Conclivlis ambiguella.)
2«fel IX.

Grozdni sukae.

Torlrix ali Conclijlis ambiguelln.
Tabla IX.

■Dlan fiel;t e§ bcm fteinen uub in
feiner brdunlicbeit $arfmng' un[cl;einbareu
Scfjmetterlingc (yig. 1 unb 2) gar uidjt
an, bafs Unljeil uon il;m fontm.en fohnte,
uub bodj ja(;(t er ju ben argften ^einben
ber 9iebe. ©<f;ou anfangs 'JJiai htad;t er
[id; in ben SBeingdrten bcmerfbar. liber
3"ag fiefjt man if;ti faft gar njijl; ba fi|t
er ganj un[d)ulbig mit badjartig ju[ammcn=
gelegten gliigeln im Dtcblaub; erft atn
Slbenb roirb er (ebenbig nnb bie ganje
91ad;t Ijinburdj bis jum friibcu IFiorgen
ftiegt er Iebf;aft Ijerum, roobei bie ipaarung
erfolgt. SDie 2Bcibcf;en legeit fobann ii;re
30 bi§ 40 Gierdjen einjelu an bie 33Iixten=
traubdjen ober ©efdjcine. Sladjbem bie
©d;mcttcrlinge [o iijre 2lufgabe ber §orb
pflanjung erfitHi Ijaben, fterben [ie ab. S)ie
balb au§ ben @iern fomtncnben 3tdupd;en
iibcrjicljen bie ©efdjejne, mit feinen ©c=
[pinftfaben (gig. 3j, ndl;rcn [id; uon ben
jarten 2d;cileu ber Straubenbluten unb
rertjinbern bamit bie JScerenbilbung. SBeun
bei giinftiger SBitternng bie S£raubenblitte
ra[d) uerlauft, [o ift ber ©d;abeit fein be=
bcutenbcr unb bie meiften 9tdupd;en gel;en
uorjeitig jugrunbe. SBirb aber bie @nb
faltung unb 23efrud;tung ber ŽBliiten bttrd;
faites SBetter nerjbgert, bann [allen [e[;r
ničle ben -Raupen junt Dpfer, [o ba[§ biefe
nun il;re uolle ©ntroicflung erlangen fonnen.
3)ie auSgeroadjfen ctma 1 cm- langen flcifdp
farbigen uub [dpnarjfopfigcn Diaupcn (§ig.
5) nennt man „. < Qeuroitrmcr // /  mcil il;r

Majhnemu in v njegovi rujavkasti
suknjiči neznatnemu metulju (slika 1
in 2) pač ni videti, da bi moglo priti
od njega kako zlo, in vendar ga pri¬
števamo najhujšim sovražnikom vinske
trte. Že v začetku meseca velikega
travna moremo spoznati, da se je na¬
selil kvarljivec v vinogradu. Za dne
ga skoro ni opaziti; čisto nedolžen
sedi s strehasto položenimi krili med
trtnim listjem; še le zvečer postaja
živahen in leta vso noč do ranega
jutra, da se spari. Samice odložijo po¬
tem svojih 30 do 40 jajčic posamezno
na grozdiče (razcvetje). Ko so metulji
dovršili svojo nalogo (ko so spravili
zalego na dan), poginejo. Gosenčice,
ki izležejo kmalu iz jajčic, preprežejo
razcvetja s tanko prejo (slika 3), hranijo
še z nežnimi deli cvetja in onemogočijo
s tem nastavljanje vinskih jagod. Ako
ob ugodnem vremenu trta naglo ocvete,
škoda ni posebno velika in večja
množina gosenčic gre po zlu. Če pa
zabraui mrzlo vreme, da se cvetje ne
more razpihniti in oprašiti, tedaj sežejo
gosenice po njem, da je groza; v tem
slučaju se razvijejo popolnoma. Dorasla,
približno 1 cm  dolga rudečkasta in
črnoglava gosenica (slika 5) se imenuje
„seneni črv“, in sicer zato, ker se o
seneni košnji najbolj razširja. Ponajveč
se zapredejo med razcvetjem samim
ali na trtnem listju in se zabubijo v

46

Stuftreten ungefdfjr in bie $eit ber |>euernte
faHt. ©ie »erfpbmen ficf) in ber fKeget in
ben ©efdjeinen fetbft obet an Siebbtattern
unb uerpuppen ficf) in bern ©efpinfte. ©ie
s fhtppen liefern im 3ufi mieber ©cf)tnetter=
tinge, mefcfje ebenfo ausfefjen unb biefelbc
Sebenotueife fiifjreit roie jene im $rufjftng.
©ie ®ier merben aber jejjt an bie ©raubem
beeren angefiebt. ©ie im 9luguft au§;
fcf>[upfenben Staupdjen bofjreu ficf) neben
ber Slnfagftelle be§ ŽSeerenftiefdjens in bie
23eere ein unb tidfjreti ficf) »on i£)rem
3nf)afte unb ben noči) mifcfjigen ffernen.
©ie ©tette, mo bie Ufaupe eingebrungen ift,
erfcfjeint btaufid) ober brdunfidj gefarbt.
©ie befaflenen Seeren uertroefnen entroeber
unb faHen af>, roa§ namentfidj bei fjarb
fdjafigen ©raubenforten unb bei troefener
SBitterung ber $ a K ift, ober aber, unb
bas ift mof)I bie 9iegef, fie beginnen ju
faufen unb fteefen auef) benaci)barte, »on ber
dtaupe »erfdjont gebfiebene ©eereti an
(gig. 4). ©a fofdje franfe 23eeren fefjr
fauer bleiben unb, metin fic nid)t befeitigt
merben, bie Duafitdt bes SBeineS ungemein
uerfcf)fed)tern, fo merben bie baran fd)ulb=
tragenben Zaupen „©auentmrmer" genannt.
dladjbem jeber ©auermurm bis ju feiner
»ollen ©ntroicffung meljrere Seeren jerftort
unb nadjbem jebe ©raube »on mefjreren
SBiirmern bemofjnt rnirb, fo ift feidjt ju
ermeffen, reetefjer grofje ©djabett burd) bas
3nfect entftefjcn fann. —©ieauSgemad)fenen
Sfaitpen »erfaffen enbfid) bie ©rauben an
fefbftgefponnenen gaben (gig. 5), »erfricdjeti
fid) unter ben ©d)itppen unb itt ben Dfiffeu
ber dtinbe, befonbers and) in ben s Dlarb
tofjren bes aften Sotjes, in ben ©pafieti
ber SBeingartftccfen, in ben ©trofjbanbent
unb in »erfdjiebenen anberett ©cfjhtpp
roinfetn, mo fie fid) einfpinnen unb uer=
puppen ($ig. 6), um im 9Jiai mieber ats
©djmetterlinge ju erfcfjeinen.

| teh zapredkih. Iz bub pridejo meseca
malega srpana zopet metulji, ki so
ravno takšni in ravno tako živijo kakor
pomladanski. Svoja jajčica pa prilepijo
na vinske jagode. Gosenčice, ki pri¬
dejo iz njih meseca velikega srpana,
zavrtajo se blizu reclja v jagodo in
živijo o njeni vsebini in semenu, ki je
obtore še mlečno. Mesto, kjer se je
zavrtala gosenčica, je sivkasto ali
rujavkasto. Napadene jagode se po¬
sušijo in odpadejo, kar se zlasti dogaja
pri vrstah s trdo lupino in ob suhem
vremenu, ali pa, in to je navadno,
jagode začnejo gniti in okužijo tudi
sosedne, kterih se gosenice niso lotile
(slika 4). Ker ostanejo take bolne ja¬
gode zelo kisle, in ker dobroto vina
jako izpridijo, ako jih nismo odbrali,
zato imenujemo gosenice, ktere zadeva
krivda, „kiseljak“. Ker uniči vsak
kiseljak do svojega popolnega razvitka
več jagod in ker je v vsakem grozdu
po več gosenic, zato lahko razutnimo,
kako velikansko škodo nam more na¬
praviti ta mrčes. — Dorasla gosenica
zapusti naposled grozd spuščajoč se
ob spredeni niti navzdol (slika 5), skrije
se pod luske in v razpoke na skorji,
posebno tudi v strženu starega lesa,
v špranjah vinogradskega kolja, v
slamnatih vezeh in različnih drugih
kotičkih, kjer se zaprede in zabubi
(slika 6). Meseca velikega travna se
prikaže zopet metulj.

47

3ft in irgenb einer ©egenb ber Straubcm
nhdfer fdjon ftarfer aufgetreten, fo gelingt
eS mtr bcn oeretnten 2lnftrengungen alleu
2Beingartenbefi§er, fid) feiner ju enttebigen
ober roenigftenS ben ©djabett mogli cfjft ju
»erminbern. 2HIe SOUtlie einjelner 2Beim
bauer nii|i roenig, roeii butci) bie aus
nidjt gefd)u|ten SBeingarten juftiegenben
©djmetterlinge imnter roieber neue £eu 5
unb ©auerroiirmer erjeugt roerben. SDie
žgefampfung mu)s fid) auf bie 33ernid)tung
ber ©djmetterlinge, ber 'Jiaupen unb ber
s j$uppeti erftrecfen. ®a§ $angen ber
<3d)mettertinge  gelingt nod) am beften
mittels ber fogenannten Jflebefacljer. 3u
biefern 33ei)ufe mirb cin an einem Stiete
befeftigteS, bciiaufig breigig Duabratcenti-
meter mepenbeS bihmes 23rettd)en mit einem
roitffamen Jilebeftoff iiberjogcu. -Ulit biefer
'gangrorridjtung ausgeriiftet begeben fid) bie
$tinger (am beften finb tjiejit ^inber ju
uenucnben) roaljrenb ber jjlugjeit ber
<3d)metterlingc (SJtai, 3uti) untertags in
bie befalienen SBeingdrten unb tradjten bie
aufgefdjeuditen, langfatn baoonftatternben
©cfjmetterlinge mit betu fllebeftoff in S3c=
riitjrung ju bringen. ®ie§ gelingt bei einiger
libung fefjr leidjt.

Sie 9i a up e n roerben burcf; S c f p r i| en
ber befalienen S3liitengefdjeine (gig. 3),
beoor felbe aufbliifjen, mit einer auS 3 Jfilo
©djtnierfeife unb G /2  Sltlo ^nfectenputuer
auf 100 8iter Sfiaffer tjergeftellten Sofung
uernidjtet. SDiefeS 33efpri|en fann im groben
nur mittels ber tperonofpora=@pri|e bcroer!=
ftelligt roerben unb gefcf)ief)t in ber SBeife,
bafs man einen feinen fcfjarfen Straf)l auf
bie ©efpinfte abgibt, rooburd) bie gaben
jjerretfjen, bie -Raupen blofšgefegt unb fo
non ber Sofung getobtet roerben. SHe
2lbgabe eines foldjen feinen Stral)le§ roirb
burdj einen jroecfmafjigen, ben -Kamen
„Canulla Libella“ fiifjrenben unb mit ber

Ako se je razmnožil grozdni sukač
v kakem kraju že silneje, posreči se
j samo združenemu prizadevanju vseh
vinogradnikov, da ga zatarejo ali vsaj
škodo kolikor mogoče zmanjšajo. Ves
trud posameznikov malo izda, ker za¬
plodijo metulji, prehajajoč iz zanemar¬
jenih vinogradov, zmirom zopet nove
senene črve in kiseljake. Zatirati pa
moramo metulje, gosenice in bube.
Metulje še najlaže polovimo  s
takozvanimi lepkimi pahljačami. To so
tanke deščice, ki merijo približno tri¬
deset štirijaških cm  in ki so namazane
s kakim dobrini lepivom ter pritrjene
na primerni palčici. 8 temi napravami
gredo lovci (najboljši za to so otroci)
ob času, ko metulji letajo (meseca
velikega travna, malega srpana) po
dnevu v napadene vinograde ter skušajo
splašene, počasi frfrajoče metulje z
lepivom doseči. To se jim po kratkem
vežbanju prav lahko posreči.

Gosenice  zatiramo s tem, da
poškropimo  napadena razcvetja
(slika 3), predno se razcveto, s teko¬
čino, ki jo dobimo, ako raztopimo
3 kg  mazljivega mila in 1 x jikg  mrčes-
jega praška na 100 l  vode. To škrop¬
ljenje se more izvrševati na veliko le
s škropilnico, ki nam rabi tudi za
strupeno roso in se izvaja tako, da
nastavimo tanek, močen curek na
gnezda. Vsled tega se raztrgajo niti,
gosenice izgube svojo streho in raztopina
jih uniči. Da pa moremo oddati tak
tanek curek, moramo imeti razpršilnik
posebne vrste, ki se imenuje „Canulla

48

i)3eronofpora*Sprige ju oerbinbenben 58er*
tfjeilungsapparat bebeutenb erleicgtert.
„Canulla Libella“ fanti non ber 2lbmini=
ftration bcr „2Beinlaube" in ^lofterneuburg
jum Greife non 3 f[. (6 bronen) bejogen
roerben.

Sie Dlaupen tnerben roeiters jorool)! afe
^eit', nrie ats ©auerroiirmer auS bcn 231utero
unb 33eerentrauben entroeber mit ben
gingern ober mit einer ©tridnabel, einem
Sugefpigten §o[jd)en o. bgt. f)erausgef)o£t
unb serbriidft. Siefe 2trt ber 23 e=
fampfitng ift bienerlafslicfjfteunb
auSgiebigfte.  £>ie SCrbett roirb am beften
non fiinbern unb SBeibern auSgefiigrt unb
muf§ auf ba§ bring.enbfteempf oplen
tnerben.  2ludj bie uom ©auerrourm b e?
faHenen, joroie bie fonfiigen fcgon angefaulten
23ceren ftnb auspfdjneiben unb ju nernidjten.

SDie  ip n p pen  fudjt man babttrd)
unfdjabltd) ju rnadjen, baf§ beim 9iebctis
fdjnitte altes alte §oIj, fotuic bie UBeingarh
ftecfeu griinblicf) mit ©tagtburften ober
SDragtganbfcgugen abgerieben roerben, roorauf
bie tosgetbstcn dttnbcnfdjuppen nebft allen
33anbern, bem alten gapfenfjolje unb alien
abgefcfjnittenen 91eben, foferne legterc nicfjt
jur SSermegrung ober SSereblung bienen
follen, nerbranttt tnerben miljen. 2luf bie
im aiteit §otje etiua norganbenen Marh
rofjren mttfs ebetifalls aufmerffant gemadjt
roerben. ©te barin etroa oortjanbenen ipuppen
finb ju jerbritden.

Libella“. Omenjeni razpršilnik prodaja
administracija časopisa „Weinlaube“
v Klosterneuburg-u po 3 gld. (6 kron).

Gosenice in sicer istotako senene
črve kakor kiseljake je mogoče izvleči
iz razcvetja in jagod s prsti ali s ple¬
tilno iglo, s priostrenim klinčkom itd.
ter zmastiti. Ta način zatiranja
je najzanesljivejši in najizdat-
nejši.  Delo najlaže izvršujejo otroci in
ženske in mora se naj nuj ne j e
priporočati.  Tudi jagode, ki jih je
napadel kiseljak, kakor tudi vse one,
ki so jele gniti, moramo izrezati in
uničiti.

Bube  moramo spravljati ob živ¬
ljenje s tem,, da odrgnemo za rezi ves
stari les kakor tudi vinogradsko kolje
prav skrbno z jeklenimi ščetmi ali z
rokavicami od žice. Potem je treba,
sežgati vse olupe, vse vezi, stare čepe
in vse odrezano rožje, kolikor ga ne
porabimo za razmnoževanje ali za cep¬
ljenje. V starem lesu se nahajajo časih
strženove cevi; tudi na te je treba
paziti. Bube, ki so morebiti v njih,
moraš pretisniti.

49

20 tv  JU&ttiff&cfjer.

(Ehynchites betuleti.)
%a\d  IX.

SBir Ijabett e§ Ejicr mit einem )ct)r
fjiibfcEjen, etma einen Ijalbett Centimeter
langcu, blam ober gritngolbig gefarbten
Diuffelfdfet 511  tl)un ($ig. 7 unb 8 ), beffen
3Serbred)en barin befteljt, bafs er an ncr=
fcfjicbenen Snubbditmen unb nm tHebftocfe
bie SBtattfticIe bitrdjnagt, um bie S3Iatter,
nadfbem fie roclf unb meicf) gemorben finb,
unb er fcinc fleinen, gtasartigcn roeifjlidp
getben Cier einjetn an fie abgelegt tjat,
funftgercdjt in cigarrenčiijntidje dtollen (gtg.
10  unb 11 ) pfammenjuroicfetn. 21 udj be=
nagt er bie eben aufbredjenben 5?nofpen,
juttgen 231attcr unb an bcn Stebcn bie
garten Sliitentraubdjen unb ridjtet auf biefe
SSeife in 3 cib;rcn, in roetdjcn er in groffcrcr
3 al)l auftritt, nidjt unbctracfjtiicfjeu ©djabeti
an. 3 m erften gritfjjafire Ijalt er ftdj auf
Sinben, Sirfen unb anberen balb ergritnem
bcn Saubbaumen, im Dbftgartcn narnenb
iidj an Sirubaumen auf, mo er fcine 2 ln<
roefen^eit burit) bie fdjon uon roeitem fidjb
baren SBictel uerratl). ©obalb aber in ben
benadjbartcn SBeingarten bie Stcbcn au§=
jutrcibcn beginnen, jieljt er biefe jebem
anberen 21 ufentljalte nor; feine 2 tnroefen=
i)eit in SBeingarten ift an bem aud) l)ier
teid)t bemerfbaren SBicM, fo roie an ben
abgcftodjenen Shtebfptgen unb Shaubetn
anfa|en ju ertennen. 9tad) bcr ©ierablage
geljt er pgrunbe. J)ie melfen ŽBtattcrroIlen
ncrtrodncn aufjerlid) unb fallcn ab. Snnen
aber merben fie allmaljlid) uon ben nad)
menigen £agen au§ bcn GHern fdjlirpfem

Zavijač.

(Ehynchites betuleti.)

Tabla IX.

Tu imamo opraviti s prav lepim,
približno pol centimetra dolgim, mod¬
rim ali zlato rum en im rilčkarjem (slika
7 in 8). Njegovo hudodelstvo je ozna¬
čeno s tem, da pregrizuje na raznem
listnatem drevju in na vinski trti listne
reclje, da more potem liste, ko so
z venili in postali mehki, in ko je od¬
ložil na nje posamezno svoja neznatna,
steklasta belkastorumena jajčica, kot
pravi umetnik sesukati v smodkam
podobne zvitke (slika 10 in 11). Na¬
dalje ogloda tudi odpirajoče se pope,
mlade liste in na vinski trti nežna raz-
cvetja ter provzročuje na ta način
precejšnjo škodo v letih, ko se prikaže
v obilnem številu. Za prve pomladi
pohaja po lipah, brezah in drugem
drevju, ki kmalu ozeleni, na sadu-
nosnikih pa posebno po hruškah, kjer
ovadijo njegovo navzočnost zvitki, ki
jih že iz daljine ugledamo. Kakor hitro
pa začno v sosednih vinogradih od¬
ganjati trte, takoj zapusti svoje do¬
sedanje bivališče in se napoti tjekaj.
Tudi v vinogradih ga izdajo njegovi
svalki, ki jih vajeno oko kar hitro za¬
pazi, kakor tudi preglodani poganjki
in jednaki grozdni nastavki. Ko je od¬
ložil jajčica, pogine. Zveneli zvitki se
zunaj posušijo in odpadejo. Notranje
dele pa použijejo polagoma skoro po¬
polnoma breznoge ličinke (slika 9), ki
pridejo po nekolikih dneh izj jajčic.

4

50

beti fujjjlofen Saructt ober SOlabcu (ytg. 9)
faft DoIIftanbig aufgejefjrt. £>ierauf erfolgt
bie 93erpupputig itn iBobcn ttnb etroa im
Sluguft ober September fommen bie neuen
&afer roieber jum 2Sor|d)eine. Uber SSinter
batten fie ficf» in oerjdjiebenen Sd)lupf=
rotnfeln oerborgen ititb ge^en erft im $riib 5
jabre an djr obcn gejcbilbertes @ejd)dft.

2Bo immer man be§ KdferS ^abfjaft
merben fann, muj§ er nertilgt roerben;
ntn teicbteften gelingt e§ im griibjnbre beim
3lu§treiben am friibcn SDiorgen ober i'tbcr=
[janpt bei fiifjtem Sffietter. ©anj befoitberS
fleipig finb aber bie SBicEet, beoor fie ab=
falien, (bcim erften 23inben) ju fammein
nnb ju oerbrenncn. 9cur auf bieje 9Bei)e
ift es rnoglid), einer ftarfcrcn SSermebrung
be§ jdjablid)en ^afer§ norjubeitgen.

Zabubijo se potem v zemlji in meseca
velikega srpana ali kimovca se prikažejo
zopet novi hrošči. Ti se razlezejo pred
zimo v razna skrivališča in gredo še
le spomladi na svoje mladovredno delo.

Kjerkoli nam pride hrošč v pest,
povsod ga je treba uničiti: najlaže se
nam posreči to spomladi za brstenja,
na vse zgodaj ali v obče ob hladnem
vremenu. Posebno marljivo pa moramo
pobirati zvitke, predno odpadejo in jih
sežgati (za prve vezi). Le tako je mo¬
goče ubraniti škodljivemu hrošču pre-
silno razmnožitev.

Tafcl Nr. X

Tabla št.X

Falscher Mehltbau (ler Rebe (Perono-
spora vitieola) l.Pilz, 300fach vergrossert; j
2. krankes Blatt (Unterseite); 3. krankes
Blatt (Oberseite): 4. Lederbeeren (kranke j
Traube).

Strupena rosa (Peronospora vitieola),
1. glivica 300krat povečana; 2. bolan list
(spodnja stran); 3. bolan list (zgornja
stran); 4. bolan grozd.

51

Jer falfrfje Ufefjlfljatt o5er
5ie pfaftfalHiranftfjett 5es
JMIfofe.

(Peronospora viticola d. !!y.)

- ' ( ■ ^afcf X.

Strupena rosa.

(Peronospora viticola d. l!v.)

Tabla X.

®iefc oerfjeerenbc itranfijeit ift unferen
SBeinbauern feit Safjren mir 511 gut befannt
unb mirb mit fftedjt gefiirdjtet, benn fie fanti
nidjt mir bie 1‘raubetu'nUe be§ taufenben
Safjrco* . uitb (Šiite roefentlici)

ivnninberu, ja fogat ueruidnen, fonbern
and) cine ugdjbaltjgc jSijimgffnmg bes 9icb=
ftocfes 'jcruriacliei:, ■jw2|jei > - njcttn nidjt
rafcfje čhlfe erfotgt, fciaien 3h>b in furgcrer
3cit ijeTbcifubrt, ais biij§ iclbft bie 9fcb-
tnus imftgubc tndrc.

3So 'i  ^uni an, je nacf) ber dBitterung
and) erfi ipatcr, sefgen. fid) itn ber Itntcrfeitc

ber Sldtfer (aitgS ber'9iippett c 5,  er Siernen
junadjft fdjmaie Štrcifen unb uuiidien
ifjnen fieiuejjlecfeii ciiies- tncljligen, ufcifeen
©djtmmeianfiugcš, mcldie uon i\.._ 311 Sag
grojjer merbett, mit, cinauber »crhtntdfu
ititb ctiblidj. bie ganjc uitterr JBlattfiacfje
itberjicljctt ($tg. 2). 2fn ber Oberfeite rocrben
bie 33(dtte- n ben unten bcfattcnien -StcHeu
guerft geibliU), .banu gclb branit, rol ur jidj
an ben Dlanbertt cin, nertrorfne; nliim ,: d)
ganj unb ;fglien ab ($ig. 3); 'JIneb ar t
jungen j neben, ben Sraubenfdmmett utiB
23eeren tritt ber Sdjitmnei auf unb nem
nidjtet fie in gieidjer SBeifc. Sic garbc
ber unter bem ©infiuffe bes faifdjcn 3 )hi)U
tljaueS nertrodneten Secren ift imntcr branit,
ttie fcfparj ($ig. 4). Oljne bie 33ldttcr
fann fidj aber tocber ber diebftocf crnaljren,

-

To razdevajočo bolezen poznajo
naši vinogradniki že precej dolgo prav
dobro, in se je tudi po pravici bojijo,
kajti ne samo da more pridelek teko¬
čega leta na množini in dobroti bistveno
zmanjšati, da celo uničiti, temveč tudi
vinsko trto samo tako oslabiti, da po¬
gine v krajšem času kakor od trtne
uši, ako ji nismo pravočasno pomogli.

Od meseca rožnika, časih tudi po¬
zneje, kakoršno je sploh vreme, pri¬
kažejo se na spodnji strani listov ob
žilah sprva ozke proge in med njimi
bele lise neke moki podobne, bele
plesni, ki se z vsakim dnevom pove¬
čajo, druga z drugo združijo in na¬
posled vso spodnjo listno ,ploskev pre-
prežejo (slika 2*).-- Na' zgornji strani
postanejo listi nad napadenimi mesti
najpoprej rumenkasti, potem rameno-
rujavi, sesukajo se ob robeh, posušijo
se polagoma popolnoma in odpadejo
(slika 3). Tudi mlade poganjke, raz-
cvetja in jagode napada plesen in jih
istotako pokonča. Barva uničenih jagod,
ki so se posušile vsled strupene rose,
je zmirom rajava, nikdar črna (slika 4).
Brez listov pa ne more ne trta živeti,
ne grozdje sladko postati in dozoreti;

4 *

nodj fonnen bic Siraubeit fix {3  toerben unb
reifen, :uorau§ ficf) bie grofje ©cfjabfidjfeit
btefer $ranff)eit tcid^t erftaren faf§t. Sa bie
gefcfjrodcfiten debeti nun and) anbcren ©c=
fafjrcn (j. S. grofi, §agel) gegeniiber
joeniger roiberftanbšfafjig finb, fo fann ein
nnebcrfjoftes SefaHen burcf) ben falfc^en
9Refjftf)au in roenigen gafjren ju ifjretn
2lbfterbcn fiifjren.

SDer roeifje Scfjimtnefanffug beftcbjt au§
luinjig fleinen ipifjpflanjcfjen roefdje, raie
in gig. 1 in 300fadjer SSergtofjerung
bargeftetft, au§ bem 33fatte [jernornmcfjfen,
in beffen gnnerem fie ifjr ungemein jartes
SBurjefgeffedjt ausbreiten. gnbent ficf) ber
iflilj auf Kofictt bes 23Iatte§ ernafjrt, jerftort
er eS um fo leicfjter, ba feine 33ermef)rung
eine ungfaublid) fdjneffe ift. ©r fetbft ftirbt
aber nidjt jugfeicf) mit bem ŠBfatte ober
ben anberen uon ifjm jugrunbe gerid)teten
S£fjeifen ber 9febe, fonbern tebi an ifjnen
bis jum nadjfteit grufjjafjre, mo feine ©amen,
bie 2Binter=Sporen, burdj bie beroegte Suft
mieber auf bie jungen Sfatter getragen
roerben, um bafetbft ba§ gerftorungsrocrf
uon neuem ju beginnen.

©ine SScrrocdjSlung bes faffdjen 9Jfef)L
tfjaues mit ber „gifjfranff)eit" bes SBeim
ftocfeS, roeldje burdj ein ffeineS, mit freiem
2luge faum maijrnefimbareS gnfect, bie
„2Seinb(attmifbe", fjeruorgerufen roirb, ift
faum mbglicf). ®ie fjier ebenfalls an ber
Unterfeite entftefjenben gfedcn finb immcr
runblid) unb fifjig, nicfjt roie beim faffdjen
SOieljltljau uuregefmafjig unb ntefjlig; aud)
finb fie nur anfangfid) tueifj unb raerben
fpater rotfjficf). Sie iSlatter uertrodnen
nicfjt, fonbern .erfdjeineti auf ber Dberfette
an ben befaliencn ©teden nur blafig auf'
geroolbt. 5)er immerljin mitunter nicfjt um
betradjtfidje ©d)abett fommt aber bem burdj
ben faffdjen SJtefjltfjau nerurfadjten nicfjt
im entfernteften nafje.

iz tega je razvidna velika škodljivost
j te bolezni. Ker se oslabljene trte ne
morejo drugim nezgodam (n. pr. slani,
toči) več tako uspešno ustavljati, zato
je lahko mogoče, da poginejo po ne¬
kolikih letih, ako jih je strupena rosa
zaporedoma napadala.

Omenjena bela plesen je sestavljena
od zelo mičkenih glivic, ktere, kakor
nam predočuje slika 1 v 300kratnem
povečanju, izrastejo iz lista, kjer se
razširja njihovo za čuda nežno pod-
gobje. Ker se prehrani glivica na
račun lista, pokonča ga tem laže,
ker se neverjetno naglo razmnožuje.
Glivica sama pa ne pogine istočasno-
kakor list ali drugi trsovi deli, ki jih
je uničila, ampak :  živi na njih do pri¬
hodnje pomladi. Ob tem času zanese
veter njeno seme, zimsko trosje, zopet
na mlado listje, da prične ondi zopet
svoje ničvredno delo.

Strupene rose ne moremo kar lahko
zamenjati s takozvano »dlakavostjo 0 ,
ktero provzročuje neznatna, s prostimi
očmi komaj vidna živalica »trsna
pršica". Lise, ki nastanejo na spodnji
strani, so vedno okroglaste in sestav¬
ljene iz dlačic, in ne kakor pri stru¬
peni rosi, nepravilne in moki podobne;
tudi so le v začetku bele, pozneje pa
rudečkaste. Listi se ne posušijo, tem¬
več so samo na zgornji strani na na¬
padenih mestih v mehurčke ali brbonce
nabrani. Škoda, ki nam jo more pri¬
zadeti trsna pršica, ne da se primerjati
oni, ki jo napravlja strupena rosa,

53

SCI§ ein ganj »ertaf§lid^eS 50i 1 11et,
Bie Uteben »or bem falfdjert iDtefjt«
iljau ju fdjit|en ober [ein llmfidj«
■greifcu, id  en n er fdjon »orfianben
ift, 311  ucrljinbern, I;at ficf) bic fo =
genannte ^upfersSalf« Sktfdjung 6 e«
luafjrt. Siefelbe befteljt aits Sffiaffer,
in roeldjcm Bcftimmte -Diengen uon
ilupferoitriol (SBIauftein) unb ge«
X 6  f cf) t e nt 5?alf aufgclost ftnb. ©a§
itupferoitriol * rrtufs rein, ber geliifdjte
ital! foE fett, b. I). frči »on Sanb unb
■Sternen fein. 3 ltl ' Sereitung ber SOlifdjung
biirfen nur .jbolsgefafse »erroenbet toerben.
5Sci ber ^erftellung ber 5lupferfaIf«9JHfd)ung
»erfafjrt man etroa in folgenber SSeife:

1 . Sin ©efdfi ( 5 . 33. ein igalbftartin)
roirb mit SBaffer gcfuHt unb bas erforber«
lidje JUtpferuitriol in ein leineneS Sadc£)en
ober ©ud) geBunben fo (jineingeljangt, bafs
Bas SBaffer bariiBer ftef;t. 3fn roenigen
Stunben Ijat fidj bas fiupfernitriot auf«
gelost unb bas Saddjen, in roetdjem
etroaige Unreinlidjfciteu guriicfgeblieben ftnb,
fann entfernt roerben.

2 . $n einem anbercn fieineren 33e«
baltniffe ( 5 . 33. Sdjaff) mirb ber erforber«
lidje gelijfdjte 5Mf (OruBenfalf) burdj §tn«
pfdjiitten »on SBaffer unter fleifjigem Um«
ridjren aufgetost. ©te auf biefe 2Xrt eni«
ftanbene 5 ta(fmildj gicfjt man, ebenfads
unter fteifjigcm Umriitjrcn, §u ber nadj
Ipunft 1  »orbereiteten 3tupfer»itrioIIofung
unb erijdlt fotnit bie genmnfdjtc $upfer«
f a t!«STO  i f dj u n g. ©ie ridjtig fjergcftclite

Kot popolnoma zanesljivo
sredstvo, s kterim ubranimo
vinsko trto strupeni rosi, ali
pa preprečimo njeno razšir¬
janje, ako je že v vinogradu,
obnesla se je takozvana ba¬
kren o - v a p n e n a zmes. Sestav¬
ljena je iz vode, vkteri je raz¬
topljena določena množina
modre galice in ugašenega
v apna. Modra galica* bodi čista,
ugašeno vapno pa mastno, t. j. v njem
ne sme biti peska in kamenja. Zmes
prirejamo le v lesenih posodah. Kedar
pripravljamo bakreno-vapneno zmes,
ravnamo tako-le:

1. Posodo (n. pr. polovnjak) napol¬
nimo z vodo in obesimo potrebno
množino bakrene galice v platneni
vrečici tako v njo, da je popolnoma pod
vodo. V nekolikih urah se je galica
raztopila in vrečica, v kteri je ostala
morebiti kaka nesnaga, se potegne iz
posode.

2. V kaki drugi manjši posodi (n. pr.
v škafu) raztopimo potrebno množino
ugašenega vapna v vodi; tu treba
pridno mešati. Tako nastali vapneni
belež vlijemo v raztopino od bakrene
galice, ki smo jo dobili po točki 1, in
bakreno-vapnena zmes je gotova. Pra¬
vilno narejena bakreno-vapnena zmes
je višnjeve barve.

* Um bcn fteirifdjen Sanbnnrtcu bcn 93cjug
»crlafžlidj reirtcn fiupfcrmtriolš ju biftigftcm iprcije
ju fidjcrn, oeranlafSt ber ganbc§au§fd)ufS bett 2ttt=
fauf itn gro&en fiir bcn ©ebetrf be§ ganjen 8anbe§
nttb gibi bcn S3ejirf§»ertretungcn, bei toeidjcn bie
Sanbroirte iljren SJebarf rccTjtjeitig anjumelben ijaben,
bic bcftcttten Ouantitdten jur tnciteren S8ertf)eiiuug
gegen SBeredjnung Ser cigenen fioften ab.

* Da dobe štajerski kmetovalci zanesljivo
čisto modro galico po najnižji ceni, nakupi je
deželni odbor na veliko za potrebo cele dežele
in oddaja okrajnim zastopom, kterim naj na¬
znanjajo kmetovalci svoje potrebe o tej zadevi,
naročeno množino, da jo razdelč po ceni, ki
povrne stroške.

54

$upferfatf=9JUfdjung [)at einc fcfjbnc fjimtneb
blaue gar&c.

3.  SDie 3teben finb  nor  b er  S3tiite
jum e r ft e n m a t c ju befpr  if$en. 3 ur
šBereituug ber Dllifcfjung ninunt man auf
je 100 Siter 2Baffer 1 Stilogramm $upfer=
mtriol ttnb 2 fiilogramm gelofdjtcn S?alf.

4.  © o f o r t nad; ber 231 ii t e ift
jutu jtoeitenmale ju fprijjen.  3 ul '
ŠBereitung ber 9)lifcf)ung nimmt man mttu
met)r auf je 100 Siter SBaffer 1 V 2  Mtu
gramm ^upfernitriol unb 3 5?tIogramtn
gelbfdjten JMf. §iir ein $od) benottjigt
man bei ber erften Stefprigung circa
300 Siter, bei ber jroeitcn unb britten
23efpri|ung je 400 bi§ 500 Siter. SDiefe
s J)tifct)ung nimmt man aud) fiir jebe roeitere
35efprif}ung. ©eljr ju empfetjien ift bie 23ors
natjme einer britten 33efpri|ung
©nbe 3>uli ober 2lnfang 2tuguft.
23ei feuditiuarmer ©ommermitterung Ijat
bie britte 23efpri|ung unbebingt ftattjuftnben.

23ei SSerroenbung ber jhtpferMPSbfung
ift golgenbes ju berudfic^tigen :

a) Sie gtiiffigfeit foll liber alte Srfjeile
ber 9tebe, namcnt(id) iiber alte 93tatter
moglidjft gleidjmtifjtg uertfjeitt roerben; am
uoltfommenften roirb bie§ mittets ben foge=
nannten 5peronofpora«Spri|en erreidjt. 53ie*
felben finb gegenroartig fd)on iiberall in
uerfdjiebener Sonftruction unb aud; ju
uerfd)iebcnen i^reifen erljdltlicf).* 9tad; bem
©ebraudje finb bie ©priden in alten S£f;ei[en,
roeldje batjer teid;t jugangtid; fein miiffen,
auf bas forgfattigfte ju nmfdjen unb ju
rcinigen.

b) 23or jebem kulten ber ©pn|e ift bie
Sbfung im $affe griinbtid; burd;juriif)ren.

* Stud) bie f. t. Sanbrotrtfct)aft§»©efeUfd^aft
ocrtljetlt attja^rticb unentgeltiid; eine gro^ere Qafit
puter iperonofpotasSpti^en an ifire gilialen unb an
©emeinben.

3. Prvokrat moramo trte po¬
škropiti pred cvetjem. Za zmes
vzamemo na 100 l  vode 1 kg  modre
galice in 2 leg  ugašenega vapna.

4. Po cvetju moramo takoj
v drugič škropiti. Zdaj pa vza¬
memo za zmes na 100 l  vode P /2  kg
modre galice in 3 kg  ugašenega vapna.
Na jednem oralu potrebujemo za prvo
škropljenje približno 300 l,  za drugo
in tretje škropljenje vsakokrat po 400
do 500 l.  Zadnjo zmes vzamemo tudi
za vsako nadaljno škropljenje. Prav
toplo gre priporočati škrop¬
ljenje v tretje, kar se naj iz¬
vršuje ob koncu malega ali ob
začetku velikega srpana.  Ob
vlažnotoplem poletnem vremenu bi ka¬
zalo na vsak način škropiti tretjikrat.

Glede na uporabljanje bakreno-
vapnene zmesi treba zapomniti to-le:

a)  Tekočino moramo razdeliti po
vseh trtnih delih, zlasti po listih in
sicer kolikor mogoče jednakomerno;
najpopolneje dosežemo to s posebnimi
škropilnicami, ki se zato imenujejo
škropilnice za strupeno roso ali vino-
gradske škropilnice. Dobiti jih je dan¬
današnji že povsod in sicer v raznih
sestavah in po različni ceni.* Ko smo
delo opravili, treba je škropilnico v
vseh delih, ki nam morajo biti pristopni,
najskrbneje umiti in osnažiti.

b)  Predno napolnimo škropilnico,
moramo zmes v posodi vsakokrat prav
dobro izpremešati.

* Tudi o. kr. kmetijska družba razdeli
vsako leto brezplačno večje število dobrih
vinogradskih škropilnic med svoje podružnice
in občine.

c) £a§ Sefprigen bnrf hnnter mir bet
trocfener SSitterung norgenomtnett roerben;
felbft tfjaufeudjt foEen bic Slatter nicfjt
fein. $olgt balb nad; einer iBefprijjung cin
9fcgen, roeldjer bic 33latter abroafdjt, fo ift
bie Sirbeit eljeftenž ju roieberljolen.

d) ®ie 9JUfd)itng fott fur jcbc £8e*
fpriguttg frifcf) bereitet unb innerljalb roenu
ger 3Tage (4—5) oerroenbet roerben.

e) @8 roare etn gefjler, mit bem ©pri|en
ju roarten, bi§ ficJ) bie Kraitfljeit an ben
93Idttern jeigt. 2)ie S8el)anblung ift nor allem
beftimmt, cine Grfranfung jtt nerijinbern.
iDic 33e£)anblung [jat fidj anf alte dicben ju
erftreden, auf bie eintjcimifc^en unb anf bie
amerifantfdien, auf nerebelie roie auf
unnerebette, itn SBeingarten tnie in ber
dtebfdjute unb ati ber ipede. 9iid)t notlp
tnenbig erfdjeint bie 83efpri|ung uott
Tkutterftoden ber amerifauifdjett ©orten
Riparia Portalis unb SDionticota, nad)bcm
biefetben nott ber £)3eronofpora nid)t befalien
tnerben. Stud) folten bie Stavbam »ertjatten J
roerben, in berfetben SBcife oorjugetjen. Gin
cinjiget nerroat)rlo§ter SBeingarten bitbet
cittc bcftanbige OefaEjr fiir bic ganje
Oegenb unb bemiiffigt fteifjige unb forgfame
SBcingartenbcfijjcr ju roiebevfjoltcr, foft*
fpieliger Strbeit.

SSor ber SSerroenbung anberer SDHttel jur
Scfampfung bes fatfcfjen SDietjIttjaucs ittufs
geroarnt roerben.

c)  Škropiti smemo le ob suhem
vremenu; tudi ne opravljajmo tega

j dela, dokler ni izginila rosa z listja.
Ako po škropljenju kmalu dežuje,
moramo kakor hitro mogoče znova
škropiti.

d)  Zmes mora biti posebej priprav¬
ljena za vsako škropljenje, in se mora
tuti v kratkem (4—5 dneh) porabiti.

e)  Napačno bi bilo čakati s škrop¬
ljenjem, dokler se ne pokaže bolezen
na listih; kajti to ravnanje ima v prvi
vrsti namen, da preprečimo obolenje.
Škropiti pa je treba vse trte, domače
in amerikanske, cepljene in necepljene,
v vinogradu in v trsnici kakor tudi po
brajdah. Matičnih trt od amerikauskih
vrst Riparia Portalis in Monticola
vendar ne škropimo, ker jih ne napada
strupena rosa. Tudi sosede bi kazalo
prisiliti, da ravno tako store. Od jed-
nega samega zanemarjenega vinograda
preti zmirom nevarnost celi okolici in
tak vinograd prisili pridne in skrbne
vinogradnike na zopetno drago delo.

Ker je bakreno-vapnena zmes za
pokončevanje strupene rose najboljša,
zato odsvetujemo vsako drugo sredstvo.

Tafel Jfr.XI

Tabla št. XI

Echter Melilthau der Rebe (Oidium
Tuckeri), 1. krankc Blatter; 2. kranke
Traube; 3. die Pilzform (stark ver-
grossert); 4. diesolbe auf Traubenbeere
(stark vergrossort).

Trtna jajčasta plesen (Oidium Tuckeri),
1. bolni listi; 2. bolan grozd; 3. glivica
(modno povedana); 4. glivica na jagodah
(modno povedana).

©*rf£raufintfd}imm$I oftcv
Ser edjte Hef]I!fjau Ser

BeSen.

(Oidium Tuckeri Berk.)

'Sufel XI.

SDicfc 9iebenfranf[)eit ift in ©teiermarf
nidjts 9leue§. Sn ben $iinfjigers unb
©edjjigerjafjren trat fie gerabeju oerfjeerenb
auf. mar itjr btc§ umfo leidjter, afe
man tange fein -Mitel ju iJfrei Sfefampji ng
fannte. Scittjer erutiien fie fettener in ben
SSeingartcn, nerrietl) jebocf; an .\>ccfcn unb
anberen Ijodjgejogcncn IReben, befonbers an
einjelnen Sorten, nod) iminer ifjrc ''[umeten
Ijeit. SJtan gab fid) audj ba faunt tnctjr bic
s D[iit)e, fie ju unterbriicfen. 28ol)I infotge
biefer SSernacftldffigrmg unb matjrfdjeintid)
begiinftigt bitrd) befonbere SBitterungstter*
fjaltniffe ift fie in ben tehten !3aljten roieber
ftarfer aufgetreten unb bat in einjelnen
SBeingegenbcn ben ©rtrag ber 3icben nicfjt
rmbetracfjtticb gefdjabigt. Ta mir jebod)
gegenroartig febon eiit ganjucrlafs«

I i d) e § 5Di i 11 e I b c f i | e n, bie diebcu
gegen biefe ©rfranfung ju fdhiften, fo ift
mit ©idjertjcit ju ermarten, bafs es ben
nereinten Stnftrenguttgen ber SBcinbauer gel im
gen roirb, bie ©efatjr bo 'bnueber. ju befeitigen.

Ser edjte 9Jtef|Uf)au befdltt meifeus
batb nad) ber S3Iiite, juroeiten aud) fdjon
nor bcrfetbe'n, alte jungen griinen Tljetle
ber 9lebc anfangtid) ttur tn $onn fletner
mebtiger gleden, bie jebod) batb an 2(us=
bc()nung junebmen, fo bafs bic Sriebe,
Statter unb Sraubeuanfd|e mie mit ciner
feinett lid)tctt 2tfdje iiberftaubt auofcfjen
(yig. 1). Siefer Uberjug beftef)t auo bem
©emebe ciner Strt jener fteinen

Trtna jajčasta plesen.

(Oi'dium Tuckeri Berk.)

Tabla XI.

Ta trtna bolezen ni na Štajerskem
nič novega. Pred kakimi štiridesetimi
in petdesetimi leti je pri nas hudo pu¬
stošila. To ji je bilo tem laže, ker
nismo dolgo poznali nobenega pomočka,
s kterim bi ji bili prišli do živega. Od
istega časa se je pokazala v vinogradih
redkokdaj, vendar je še zmirom živo¬
tarila po brajdah in drugih visoko
vzgojenih trtah, zlasti na pojedinih
vrstah. Tu so jo večinoma zanemarjali,
in najbrž vsled tega kakor tudi vsled
posebnih vremenskih razmer, ki so jo
pospeševale, nastopala je v zadnjih
letih zopet močneje in je po nekterih
vinorodnih krajih precej izdatno zmanj¬
šala vinski pridelek. Ker pa imamo
dandanes že popolnoma zanesi j ivo
sredstvo, da moremo obvarovati trte
obolenja, smemo tudi pričakovati, da
se posreči združenemu naporu naših
vinogradnikov, da odpravijo kmalu
zopet to nevarnost.

Trtna jajčasta plesen napade navadno
kmalu po cvetju, časih že tudi pred njim,
vse zelene trtne dele in sicer spočetka
le v podobi neznatnih moki podobnih
lis. Te se naglo razširjajo, in poganjki,
listi in mladi grozdi so videti, kakor
bi bili potreseni z drobnim belim pe¬
pelom (slika 1). Ta povlak je sestav¬
ljen iz podgobja jedne vrste onih
mičkenih glivic, kterih smo se spo-

58

pflaugdjen, auf toelcEje mir fcf»ou bet bcr
®efpredjung anberer 5?ranfl)eiten bcr 9icbe
tmb ber Dbftbaume bingenuefen fjabeu. ©er
edjte 9iebcnmcl)ltljau ($ig. 3) bringt mit
feineti feineit giibcn burcf) bie garte Dber«
fjaut ber Sliitter, ©rtebe unb griinen Secrett
in ba§ Snnere bcrfelbeu cin, um bort ben
<Saft bie)er Organe git faugen unb ftcf)
bamit gu erndfjreu (§ig. 4). ©pater cer«
fc£)rainbet ber meljltge llbergug con ben
befallenen ©telleu, unb biefelbeu erffalten
cin glatteres, fcfjntubig^graubrauneS, leber«
artiges 9tn)e()en. 2lIIc befallenen Organe
blcibcn im 2Bacfj§tf)ume guritcf unb bie
«8eeren fonnen fetbft bei guter, roarmer unb
trocfener SBitterung roeber if)re gctcbbnlidje
©rofje unb SSollfaftigfeit erreicijen, nocf) jitfi
roerbcn. Sie bletben flein, troden unb
fauer. 23iel grofjer tuirb aber bcr Sdjabcn,
roenn diegenmetter eintritt; bann fpringen
bie franfen Seerett auf (gig. 2) unb fauleti
bei rociter anfjaltcnber 9laffe; bei trocfcnem
roarmem Sffietter cerfdjrumpfett unb cer«
irocfncn fie. ilberljaupt roirb bie @nttoi<f«
lung unb 2lu§breitung ber Hranffjeit brtrc^
fcuc£)tioarme SSitterung begiinftigt. Slucf)
tritt fie am ftarfften in feudjteren, etn«
gefdjloffenen Sagen unb in bid;t beftodten
Sfficingarten auf, tuo e§ an geniigenbem
Suftjuge feljlt.

2lu§ ben befdjriebenen Grfdjeinungen
ber ^ranfljeit lafet fid) unfdjmer ber grofje,
an ber ©iite unb 9Jlenge bcr SBcinernte
entfteljenbe ©djaben ermeffen.

Sas obe n angebeutete g a n g
c er la f Sli d) e SDcittel gttr gr unb«
lidjcn unb erfolgrcidjenScfamp«
fung biefcr ©raubenfranfljett ift
reiner feingemaljlener ©djmefel,
mit m e 1 d)  e m a 11 e SI) e i [ c bcr 91 e«
ben uon allen ©eiten rocnigftcns
breimal gu beftauben finb, unb

minjali, ko smo govorili o drugih bo¬
leznih vinske trte in sadnega drevja.
Trtna jajčasta plesen (slika 3) se zavrta
s svojimi tankimi nitimi skozi nežno
zgornjo kožico listov, poganjkov in
zelenih jagod v njihovo notranjost, da
ondi srka sok iz omenjenih delov in
se tako preživi (slika 4). Pozneje iz¬
gine mokasti povlak na napadenih
mestih, ki postanejo bolj gladka,
umazano-sivorujava, usnjasta, Vsi na¬
padeni deli zaostanejo v rasti, in
jagode ne dosežejo svoje navadne
velikosti in sočnosti, kakor tudi ne
postanejo sladke, če tudi je bilo vreme
ugodno, toplo in suho. One ostanejo
drobne, suhe in kisle. Mnogo večja pa
je škoda, ako nastopi deževno vreme;
obtore se razpokajo bolne jagode
(slika 2) in gnijejo ob stanovitni mo¬
kroti; ob suhem toplem vremenu se
nagrbančijo in posušijo. Vlažnotoplo
vreme sploh pospešuje razvijanje in
razširjanje bolezni. Najsilneje napada
vinograde po vlažnejših zaprtih legah
in take, v kterih stoje trte pregosto,
kjer torej ni zadostnega prepiha.

Iz opisanih prikaznij te bolezni
lahko spoznamo, da je škoda, ki nam
jo more napraviti z ozirom na dobroto
in množino vinskega pridelka, precej
velika.

Popolnoma zanesljivo že
poprej naznačeno sredstvo za
temeljito in uspešno pokon-
č e vanj e te trtne bolezni je
čisto drobno semleto žveplo,
skterim moramo vse trtne dele
od vseh stranij najmanj tri¬
krat o praši ti. P r vok r at se

50

jroar ba§ crftemat im $riii) j a £) r e,
fobalb bie ju n gen S£riebc fpanm
I a n g geroorben f t n b, 3  um 3  ra e t 1  e n*
mate unmiitelbar nor n n b 3  u m
b r i 11  e n m a t e unmittelbar nad)
b e r S81 ii t e. ©olltetrofcbemfpfi*
i e r tj i n b e r & r a u 6  e u f dj i m m e l
im 2 B e i n g a r t e n 6  e m e r f t m e r b e n,
f o f i n b bie befatlenen © t b c! e
unb beren 91adjbarftbcfe 311  fdjroe*
f e t n. 26 e i d) g e m o r b e n e St r a n*
b e n b ii r f e n n i d) t m e t) r g e f dj m e*
f e 11  m e r b e n.

5)iefc Strbeit ift immer nur
bei m ar m er, trocfencr, fonniger
SBitterung au§ 3 ufut)ren, fonft t)at
berSdjtoefel f c t n e 26 i r f u n g. © e I b ft
a u f n o d) 11 ) a u f c u dj t e 9t e b e n b a r f
ba§ ©djroefelputuer nidf)t aufge=
ft rent m e r be n. 26 en n b c r © d) m c f e U
ft a u b i n n e r t) a t b 2 4 © t u n b c it b u r d)
c i it e n 9i c g c n a b g e m a f dj e n m ii r b c,
f o m ii f S t e bie 21  r b c i t f o f o r t n a d)
©intritt giinftigen 28 el ter 8  nueber=
f» o 11  merben. SDie Setjanbtung ift
fetjr geroiffentjaft, unb jroar fo
au§ 3 ufu^ren, b a f § alte St t) c i I e
gleidjmafjtg unb nottftanbig be=
ftaubt crfdjeincit, o t)ne b a f s ba 8
© d) m e f c t p u t n c r a n i r g e n b e i n e r
©tette angetjauft roirb. 3 ur  kidp
teren 21u§fuljntng biefer Strbeit bebient man
fid) nortljeilfjaft befonberer fiir biefcn 3 rocc f’
tjergefteltter SBerfjeugc. $iir fteinere SBein-
garten ift bie fogenannte Sd)]uefetquafte fetjr
3U empfeljten. giir grofjere SBeingarten
merben ©dpefelblasbalge nermenbet, beren
2tu§fiit)rtmg unb ijkeis fetjr nerfdjiebeit ift.*

i z g o d i t o spomladi, kakor hitro
so postali mladi poganjki dobro
ped dolgi, drugokrat nepo-
jsredno pred cvetjem in tretji-
kra t neposredno po cvetju.
A ko bi pozneje vkljub temu
opazili trtno jajčasto plesen
v vinogradu, treba je napadene
trte žveplati; i s t o t a k o je rav¬
nati tudi s sosednimi. Mehkih
jagod ne smemo žveplati.

To delo moramo izvršiti
vsakokrat le ob toplem, suhem,
s o 1 n č n e m vremenu, sicer
žveplo nič ne pomaga. Celo
na trte, ki so še od rose vlažne,
ne smemo žvepla trositi. Ako
izpere dež žepleni prah v 24
urah, treba delo takoj ponoviti,
ko nastopi zopet ugodno vreme.
Žveplati je treba zelo vestno,
in sicer tako, da so vsi deli
j e d n a k o m e r n o in popolnoma
oprašeni; nikjer se ne sme na¬
kupi či ti žvepleni prah. Da to
delo laže izvršujemo, poslužujemo se
s pridom posebnega za ta namen pri¬
rejenega orodja. Za majhne vinograde
nam dobro služi takozvani čop za
žveplanje. Po večjih vinogradih žvep¬
lajo s pihalniki (mehi), kterih sesteva
in cena je jako različna.*

* Sen SBcjug guter unb mogli# billigcr * Dobivanje dobrih in kolikor mogočo
9lucfenfci)roefler oermittelt ber fteiermfirfifdje SanbeS* cenili nahrbtnik pihalnikov posreduje štajerski
au§id)uf§. Sie biesSbejuglidjcit fiunbmadjungcn unb | deželni odbor. Na to nanašajoči se razglasi in
Sicrftanbigungen ber SBcjirfe unb ©cmeinben erfolgcn : naznanila dohajajo okrajem in občinam meseca
im SDtonate gebruar. I svečana.

60

SSon ber 33erroenbung anberer SDlittel
pr Sefampfung ber 2 “rau 6 enfranfijeit
tnuf§ abgeratljen, ja geroarnt rocrben. Sa
e§ abet fcfgr roidjtig ift, nur ganj reine§
unb mogttdjft feines ©djroefefputoer 5 « ret'!
roenben, foHte basfelbe nur con eincr ber
ieiben tanbitjirt)c^aftlid^=c^emifd^en 8 anbe§=
SSerfucfjsftationen in ©raj (|>einrtd)ftraf?e 39)
unb Sftarburg bejogcn rocrben, rueldgc im
UEuftrage be§ fteiermarfifdjen 8 anbe§au§=
fd)uffes nur foldjen Sdjroefet im groben
ju befcfjaffen unb an bie Sanbroirte ju ben
eigenen £often abjugeben fjabeu, roeldjer
ficf) bei ber norfjergegangetien Unterfudjung
ate ganj tabchoo etroiefen [jat. ©djroefeb
bliite fann jur SMjanbhtng ber franfen
Sieben nicijt empfo[j[en rocrben.

Seiber entfdjtiefjen ficf) niele SBeingarten*
befiger erft banu jur odjroefetung ber
9feben, roenn e§ fur biesmat fdjon ju fpdt
ift. Sas Sdjroefetn fann bie franfen
tBeeren unb 93fatter nicfjt metjr fjeilen,
e§ fann nur bie roeitere Stusbreitung ber
ffranffjcit nerljinbern. 3n atten Sffieiro
garten, insbefoubers in fofcfjen, roefcfje
fcfjon im SSorjaljre befatien roareit, barf
man ba§ Sfuftreten be§ tDMjItfjaueS gar
nicfjt abroarten, fonbern muf s baš Seftauben
in ber oben angegebenen 2 lrt recfjtjeitig be^
ginnen unb piinftlidj roieber^ofen. SBurbc
bie§ itberfeljen unb bie Seljanblung erft
fpdter norgenommcn, etroa uodj im Sluguft,
roobei man nielieidjt ba§ SSerfaumniS burcf)
redit ftarfes Seftduben gutjurnadjen gefudjt
[jat, fo Ijdngt oft nodj ©djrocfet bei ber
Sefe an ben Sraitbett unb getangt non
biefen in ben 3Qioft, nad) beffen SSergafirung
ber junge SBein einen fetjr unangcne[jmen
©efdjmacf (Sotffer) befi|t, roetdjer roofjl
burdj ofteres braufenbeS 2 (bjiefjen in ftarf
eingebrannte f^affer roieber befeitigt roerben
fann. StSirb gertau in ber norgefdjriebenen
StBeife (fietje bas ©rofjgebrucfte) gefcfgroefelt.

Nikdo naj ne zatira trtne jajčaste
plesni s kakim drugim pomoekom;
z ozirom na to moramo povzdigniti
svoj svarilni glas. Ker je pa jako važno,
da uporabljamo le popolnoma čist in
kolikor največ mogoče droben žvepleni
prah, zato si ga naj vsakdo oskrbi pri
jednem izmed obeli kmetijsko-kemičnih
deželnih izkušavališč in sicer v Gradcu
(Heinrichstrafie 39) in Mariboru. Vsako
izkušavališče sme vsled ukaza štajer¬
skega deželnega odbora le tako žveplo
na veliko kupovati in kmetovalcem po
svoji lastni ceni oddajati, ki se je po¬
prej preiskalo in se izkazalo popolnoma
brezmadežno. Žveplenega cveta ne
moremo rabiti pri bolnih trtah.

Žalibog, da se odloči mnogo vino¬
gradnikov za žveplanje vinogradov še
le tedaj, ko je tokrat že prepozno.
Žveplanje ne more ozdraviti bolnih
jagod in listov, temveč more le za-
braniti nadaljno razširjanje bolezni.
Popolnoma napačno ravna, kdor čaka,
da se prikaže trtna jajčasta plesen
v vinogradih, zlasti pa v takih, ki so
bili napadeni že lani. Z žveplanjemje
treba pravočasno začeti in točno po¬
navljati, kakor je bilo že povedano.
Ako smo to prezrli in žveplali še le
pozneje, morebiti meseca velikega
srpana, in hoteli zamudo popraviti
s tem, da smo trte prav močno opra-
šili, visi žveplo dostikrat še ob trgatvi
na grozdju in prehaja z njega v mošt.
Ko je ta pokipel, ima novo vino zelo
neprijeten okus, ki se odpravi z več¬
kratnim pretakanjem v močno zažvep-
lane sode (v sode, v katere se je po¬
prej žveplo vžgalo). Ako smo žveplali
tako, kakor je bilo opisano (glej vrste
z debelim tiskom), ni se nam bati, da
bi imelo novo vino slab okus. •

61

fo ift nidjt s« beforgen, bafs bcr junge
SBein irgenb einert fcf)Iec^fen ©efdjmacf
befomme.

@§ ift immevljin moglid), bafs bicfc
^ranfijeit (0'idium Tuckeri) baib raieber
ganj obcr faft ganjlid) au§ unfcreu fteier*
marfifdjen 2Beingarten »erfdpinbet, ins=
befonbere, memt metjrere ftrenge SBinter auf
etnanber fotgen follten. 2)er 2anbe§au§fd)uf§
bet)dtt biefe Sadje im 3luge ttnb rotrb, falls
bie £ran!()eit auffjort, fjieoon in cntfpredjem
bet -  SBeife aJiittfjetlung madjen. 93is bafjin
aber ift genau nad) ber gegenmartigen SSor?
fdjrift ju fdjraefeln, um ben grofjen Sdjabcn,
meldjer in cincm Saijre 9JHflionen »on
bronen betragen fanti, ju »erfjinbern.

Vsekako je mogoče, da se ta bolezen
(0'idium Tuckeri) kmalu popolnoma ali
skoro popolnoma poslovi od naših
štajerskih vinogradov, zlasti ako utegne
slediti več hudih zim druga drugi.
Deželni odbor ne bode pustil te stvari
iz očij in bode, ako bolezen poneha,
objavil to na primeren način. Dotlej
pa je treba žveplati po sedanjih pred¬
pisih, da se ognemo škodi, ki more
v jednem letu doseči več milijonov
kron.

Tafel Nr. XII

Tabla št. XII

Der schwarze Brenner (Sphaeeloma
ampelinum) 1. kranke Triebe; 2. kranke
Traube; 3. der Pilz auf der Beere (stark
vergrossert); 4. Durchsehnitt dureli einen
Brennerfleck (stark vergrossert).

Trtni pikec (Sphaeeloma ampelinum),
1. bolni poganjki; 2. bolan grozd;

3. glivica na jagodi (močno povečana);

4. prerez črez pikčevo liso (močno po¬
večan).

Jev fcfjttmvje Prennev 5vr
peBen.

(Sphaceloma ampeliiinni.)
iaior XII.

28ir :uoUen nur gleid) non nornljereiti
nerratfjen, bafs e§ fiefj and) f)ier roteber um
cine jener $|3iljfranfl)eiten Ejanbelt, mm benen
unfere ©ulturpflanjen in fo mannigfaltiger
SSeife (jcimgefudjt roerben. DJcitunter mirb
fic molji aitd) bei unS mit ifjrem franjofifdjen
^amen „Anthraenose" begeidjnet, met be=
fannter unb unmentiid) ben unterfteirifdjen
SSitijern gelaufiger ift bie fiouenifdjc Siene m
nung „Pikec". ®ie ^ranffjeit famt in
mandjen Safjvcn, in ben meljr eingefcfjtoffenen
Sagen unb in SBeing&rten mit fdjroercm
33 o ben nidjt unbetradjtlidjcn ©dfaben
anridjten.

®d)on im jeitigen $riii)jaf)rc §eigcn
fidj ($ig. 1, 2 unb 4) an ben jungen
33tcittern, SAicben unb dinnfen, fpater audj
an ben Sleeren fteine, braune in ber 3)citte
mcifjiidje, nertiefte ^teefen, bie alimaijiidj
fidj ausbreiten unb fidj uereinigen. ©ic
33 tat ter trodnen an ben franfen ©teden
ein unb befommen Sacher, iuetdje, n)ie:
aušgebrannt auSfefjen, afe rodren fic mit
tgitfe eineS Srenngtafes erjeugt morben;
attmatjtidj fbnnen bie SHdttcr audj ganj
nertrodnen. ©arauf ift rootjt audj ber Slame
„fdparjer Srenner" juritdjufuljren. ®ie
befatlencn Striebe unb Straubenfamme fetjen
bagegen au§, at§ marcu fie btatternarbig,
friimmen unb braunen fidj unb fterben
cnbtidj ganj ab. ©otdjc Starten treten audj
an ben SBeeren auf, roctdjc, menn erftere

Trtni pikec.

(Sphaceloma ampelinum.)

Tabla XII.

Brez vsakega ovinka bodi naznan¬
jeno, da gre tudi tukaj za jedno
onili glivičnih boleznij, ki napadajo
naše koristne rastline na tako različne
načine Marsikje jo imenujejo z njenim
francoskim imenom „antraknoza“; a
bolj znano, zlasti spodnještajerskim
viničarjem je njeno slovensko ime
„pikec“. Ta bolezen more časih, po¬
sebno po bolj zaprtih legah in v vino¬
gradih s težko zemljo precejšnjo škodo
napraviti.

Že v zgodnji pomladi se pokažejo
(slika 1, 2 in 4) na mladih listih, po¬
ganjkih in na viticah, pozneje tudi na
jagodah majhne, rujave, v sredi bel¬
kaste vglobljene lise, ki se polagoma
razširjajo in združijo. Listi se posušijo
na bolnih mestih in dobijo luknje, ki
so videti, kakor bi bile izžgane, kakor
bi jih bili naredili z užigalnikom (uži-
galnim steklom); sčasoma se morejo
listi tudi popolnoma posušiti. Na to se
nanaša tudi ime ..črni pikecL Napadeni
poganjki in grebeni pa ze nam zde,
kakor bi bili kozavi, skrivijo se in poru-
javijo ter odmrjejo naposled. Jednake
brazgotine se narede tudi na jagodah,
ki se posušijo in odpadejo, ako so prve
izdatno ponarastle. Pozneje napadene

64

eine grofjere Sluabeljnung anneljnten, cin*
trocfnen unb abfallen. SSeeren, luelcfjc erft
fpatcr BcfaEcn nierben, trocfnen nur um btc
9farbe fjentm cin, tcafjtenb bcr itbrige
srbeli ausreifen farni. S ti regenreicfjcn
3>af)ren grcift bic Grfranfung fo rafcf; um
fidj, bafs nicfjt nur bic SSraubenernte fdjtuer
gefcf)dbigt ift, fonbern aucf) bie ©tocfe fo
fe£)r gefdjtuadjt toerben, baf§ fiir ben Scfjnitt
im nacfjften $ruf)jaf)re faurn cin braucf)bare§
Shagfjolj eriibrigt. Ser roetdjer bicfc
3crft6rungen »entrfadjt ($ig. 3), [jat bcu
nhffenfdfaftlidjen 9fanten Sphaceloma am-
pelinum erfjalten. Gr iibernrintert in ben
»ertrocfneten Sriebcn, Slattern unb 23cerett
unb gefangt »on btefen, menil fie im
SBeingarten befaffen merbeti, im griifjUng
mieber auf bie crgruncnben fReben.

©egen biefe Sfranffjeit fbnnen mir »or'
alfem 33 orbeugung§* 9 Jlaf 3 regeIn anroenben,
bie ftrenge unb attgentein gef)aitbf)abt roerben j
foHen. Sie erfranften SRjeife finb, mo immer
fie fidj ftnbeti, luomogtidj fo lange fie noči)
griin finb, aušjufdjneiben unb 311  befeitigen.
G§ roare ungerecfjtfertigt, fie ju fdjonen;
benn fie gefjcn bod) jugrunbe unb finb,
roenn fie fteben bfeiben, bie Urfadje bes be*
ftanbigen roeiteren UmfidjgreifenS bcr ^ranf*
I)eit. (Sottte biefe iborfidjt miter*
laffen m or ben fein, fo miiffcn
fpater mit roeit gropcrer  3)fuf)e bic
fammttid)eu abgefallcnen SJIattcr
unb 93 e e r c n aufgefefen unb mit
a f I e m b e i m <S cf» 11  i 11  g e ro o n n c n c n
9{ e b i) o i g, a u dj me n ti basfelbeatt*
fdjeinenb gcfunb ift, ncbft ben
ŠBanbcrnunb ben abjufra|enben
fRinbenf djuppen beš altcn ^ o I ge §
»erbrannt merbeti.  SSon grojjter 2Bid;tig*
feit ift aber eine burdjgteifcnbe unb tiefc
Socferung bc§ 33obeu§ mit ber £khic,  mo*
ntbglicf) fdjon im fberbft. Gnbtid) roirb
bei ber flieubepffanjung fotcfjcr ber Jiranf*

jagode se posušijo samo ob brazgotini,
med tem ko ostali del lahko dozori.
V mokrotnih letih se razširja bolezen
tako hitro, da nam ne oškoduje samo
vinskega pridelka prav občutno, temveč
oslabi tudi trte tako, da za rezi v
prihodnji pomladi skoro ni dobiti rod¬
nega lesa. Glivica, ki provzročuje to
škodo (slika 3), imenuje se znanstveno
Sphaceloma ampelinum. Ona prezimuje
v posušenih poganjkih, listih in jagodah
ter prehaja z njih spomladi zopet na
ozelenele trte, ako so ostali v vino¬
gradu.

Tej bolezni se moramo postavljati
po robu, kolikor se najbolj da. Obolele
dele je treba povsod, kjerkoli se naha¬
jajo, zlasti dokler so še zeleni, izrezati
j in odpraviti. Ne bilo bi prav, ako bi
jim prizanašali; zakaj naposled gredo
vendar pod nič in so, ako ostanejo,
povod neprestanega razširjanja bolezni.
Ako nismo bili toliko oprezni
in previdni, moramo pozneje z
mnogo večjim trudom vse od¬
padle liste in jagode pobrati
in z vsemi trtnimi deli, ki ob
rezatviodpadejo, tudi česo na
videz zdravi, sežgati. Istotako
moramo ravnati z vezmi in
lubadjo na starem lesu, ki ga
jetreba ostrgati.  Največje važnosti
pa je temeljito in globoko rahljanje
zemlje, če mogoče, že v jeseni. Napo¬
sled moramo pri zasajanju novih vino¬
gradov v takih legah, ki so bolezni
posebno pristopne, gledati na to, da
zemljo globoko prekopljemo, da ne
sadimo pregosto trte poleg trte, in da.

65

fjeit auSgefegter Sagen auf cin tiefcS Stigolen,
ferner auf einc nicfjt ju bibfjtc SSepfianjung
mit foldjen Sorten, roetdje con bcr 5?ranf*
f)cit roeniger ju leiben tjaben, Sebadjt ju
neumen fein. 3 U  biefen Interen finb ju
jafjieu: bic 83urgunber*5Barietaten, bcr

SCraminer, rotlje aSeltetiuer, 3icrfaf)nb(er,
St. Saurent, SBatfcfp unb j?leinriefting,
Slabarfa, mafjrcnb ju bcit ant ftdrfften tjeitm
gcfudjtcn ber SOtoslcr, bcr SJhisfatcIter,
bcr blaue ^ortugicfer, ber griinc SSettliner
gcfjoren.

Stls gutes SJlittcI gegen ben fdjmarjen
ŠSrenner bercatjrt fidj aucf) [jdufigeS ŽBefprijjen
ber diebeu mit bcr gegen bie ipcronofpora
gcbraucfilidjen ^upferfalfibfuttg (Seite 53);
nur fott gegen bcn fdjroarjen Srenncr com
S3eginn bes 2lustreiben§ bcr Statter bis
gegen SJiitte 3uli 3= bis 4mal fetjr ftarf
gcjpritjt icerben. (3n biefem $alle f;at
felbftcerftanblid) ein bcfonbercs Spritjcn
gegen bic ifkronofpora ju unterbteibcn.)

| jemljemo samo take vrste, ki se bolezni
j krepkeje ustavljajo. Take so: vse vrste
burgundca, traminec, rudeei veltlinec
(mavčnik), zastavica (žrjavina), modra
lovrenčevka, laški in drobni rizling
(rilček), kadarka; vrste, ki jih pikec
močno napada, so: moslavina (malnik,
pošipon, krhkopetec), muškatelec, portu-
galka (črna kraljevina, rana mavrovna),
zeleni veltlinec (ranfolina).

Trtnemu pikcu pridemo tudi do
živega z večkratnim škropljenjem z
bakreno-vapneno zmesjo, kakor smo jo
priporočali proti strupeni rosi (stran 53).
V tem slučaju pa moramo 3—4krat
prav izdatno škropiti in sicer od pom¬
ladi, ko se začne listje razvijati pa do
srede meseca malega srpana. (Da ni
treba tudi posebej škropiti proti stru¬
peni rosi, razumeva se samo ob sebi.

5

66

(Pliylloxera vastatrix.)

Unter altcn ©cfjablingen ber 9teben ift
bie 91ebiau§ ber mit 3ted)t gefiirdjtetfte.
3n »erfjaltniemafjig roenigen 3>al)ren bat
fie taufcnbe 3>od)e mm SBeingarteit r»oII=
ftanbig jerftort unb beren Sefijjer oielfadj
an ben Settelftab gebradjt unb jur 9tuS;
roanberung gejnmngen. 3n ©teiermarf ift
fie aus bem fiiblidjfteu 3"i)ciie im šSejirfc
'diantt, mo fie juerft im 3aijre 1880 ge=
funben rourbe, je|t fdjon bis iu bie 9ieb=
biigct bes SOiitietlanbeS tmrgebrungen unb
roirb oorausfid)t(id) nad) unb nad; alte
fteirifdjen SBeingarten befegen, ba eS cin
SOtittel, fie ju oernidjtcn ober auf it)rem
SBcgc aufjuijatten, bis je|t nidjt gibt.

SiefeS 3nfect ift cin nat)er 33erroanbter
ber 331attlaufc unb ber ŠtuttauS, mit mcldjeu
eS aucf) in ber 2Crt feiner Grnafjnmg unb
SSermefjrung im roefentiidjcn iibereinftimmt.
3iur I)d(t eS fid) faft ausfcfjliefsiidj im 23oben
auf, mo eS faugenb an ben SBurjetn bes
diebftodcs lebt, bie infotgebeffen nerfaulen,
fo bafs unfere einbeimifdjen dteben in brci
bis fed)S ^afjren baran jugrunbe gcijcn.
©ut gcniiljrte, frdftigc Stocfc miberftefjen
langere, ©djroadjiingc bagcgen nur fiirjcre
3 cit. £ie SCuftecfitng gefunber SBeingartcn
fann erfotgen burd) gefliigctte Saufe, rnetdje
im oomrner auS bem dioben friedjen unb
banu bauon ftiegen, um an einetn anberen
Drte, neue Stnfiebiungen 511  begritnben, ober
burd) 3lu§pftanjung noti ©e|Iingen aus

Trnta uš

ali vinogradska ušica.

(PIiylloxera vastatrix.)

Izmed vseh škodljivcev na vinski trti
se po pravici najbolj bojimo trtne uši
ali vinogradske ušice. V razmerno
kratkih letih je popolnoma razdejala
na tisoče oralov naših vinogradov,
spravila njihove lastnike v mnogih
slučajih na beraško palico ali pa jih
prisilila, da so se izselili. Na Štajer¬
skem se je razširila iz najjužnejšega
dela v okraju Brežice, kjer so jo
prvokrat opazili leta 1880 , že do vino¬
rodnega srednještajerskega brdja, in
se bode najbrž polastila polagoma vseh
štajerskih vinogradov, ker še do današ¬
njega dne nimamo sredstva, ki bi jo
uničilo ali na njenem potu zadrževalo.

Ta žuželka je bližnja sorodnica
listnih ušij in krvave uši, s kterimi se
bistveno uema tudi z ozirom na način,
kako se prehrani in razmnožuje. Ven¬
dar pa živi trtna uš skoro izključno
samo v zemlji, kjer se prisesa na
trsove korenine, ktere začno vsled
tega gniti tako, da poginejo naše
domače trte v treh do šestih letih.
Močno trsje, kteremu smo dobro 'gno¬
jili, upira se dalje, slabotno pa gre
kmalu po zlu. Zdrave vinograde morejo
okužiti krilate ušice, ktere prilezejo po
leti iz zemlje in odletijo v druge kraje,
da ondi ustanovijo nove naselbine, ali
pa jih okužimo tudi sami s sadikami
(grobenicami, reznicami), ki smo jih

67

etnem »on ber SReblauS befallenen SBein*
garten. Dbjroar bies mit SBurjetreben am
leidjteften gefdjiebt, fo ift es bod) audj mit
©djnitireben mogticl), an benen ŽBintereier
abgetegt feitt fbnneti.

SDic einljeimifcfjen altcn dtebforten roerben
ou§nai)m§io§ oon ber Dteblaus »ernic£)tei.
<5s finb jebod) cinigc aus SImcrifa ftam*
menbe fRebenforten ausfinbig gemadjt
roorben, roeldjcn in bem ifjrten jufagenben
33oben bie fRebiauS nidjts anfjaben fann.
S)a aber biefc amerifanifdjen 3ieben leinen
trinfbaren SBein geben, fo roerben fie ge?
rabefo roie es mit ben Dbftroilblingen in
ber 23aitmfd)u(e gefdjiebt, mir ais 23er*
eblungS s Unterlagcn fiir bie altberoabrten
einl)eimi)djen Sorten »erroenbet. SDie atne*
rtfanifdje diebe beforgt bann im Soben
mit itjren »on ber dfcbiaus jroar bcfal*
fenen, aber ben 2lngriffen berfelben mit
©rfolg roibcrftebenben SBurjein bie 9M)nmgS*
aufnaijme, roaijrcnb bie i(jr „aufgepeljtc"
(Sbelrebe fid) auffcrtjatb be§ Sobcns befinbet,.
tjier luftig unb nnbeijinbcrt roeiter road)St
unb £rauben f)err»orbringt, aus loelcEjen
roicbcr ber SBcin roie in ber guten, aiten
^eit erjeugt roirb, ja nodj beffeter in reid)*
iidjercr 9Jtcnge.

9luf bicfe Strt ift e§ in ben miter*
fteirifdjen ŽBejirfen geiuttgen, einen nicfjt
rmbetradjttidjen S7f)cit ber oerroiifteten 2Betn*
giirten oon neuem in guten ©rtrag ju
bringen. CšS foit f)ier befonbcrs ber*
»orgefjoben roerben, bafs,, roie bie
1C er t) at tnif f e in ©teiermarf tiegen,
einc birecte Sefampfung ber fHebiaits,
j. S. mit ©djroefetfobienftoff (ba§
fogcnannte GuItura[*2Serfa[)rcn) un*
.bitrdjfiibrbar ift, unb bafs mir in ber
SBieberbepflanjung ber oon ber fKeb*
lauS befattenen SBeingarten mit
guten oerebetten amcrifanifdjen 9te*j

dobili iz vinograda, v kterem gospo¬
dari trtna uš in jih posadili. Daši tudi
se dogaja to najlaže z ukoreninjenimi
trtami (korenjaki), vendar se more
izvršiti tudi z rožjem, na ktero so se
nemara odložila zimska jajčica.

Naše domače stare trsove vrste
bode uničila brez izjeme trtna uš.
Našle pa so se vendar nektere iz
Amerike izvirajoče trsove vrste, kterim
vinogradska ušica v primerni zemlji
ne more nahuditi. Ker pa te ameri-
kanske trte ne dado pitnega vina, zato
jih uporabljamo samo za podlage
našim izkušenim domačim vrstam,
kakor to-delamo v drevesnici s sad¬
nimi divjaki. Amerikanska trta skrbi
potem v zemlji s svojimi od trtne
uši sicer napadenimi, a tem napadom
uspešno se ustavljajočimi koreninami
za živež, med tem ko se nahaja na
njej cepljena žlahtna trta zunaj nad
zemljo, kjer se veselo in neovirana dalje
razvija ter grozdje rodi, iz kterega
narejamo kakor v starih dobrih časih
vino. To vino je celo boljše in več ga
dobimo.

Na ta način se je posrečilo po
spodnještajerskih okrajih, da so pripra¬
vili precejšen del opustošenih vino¬
gradov znova do dobrih pridelkov.
Tukaj moramo posebej nag-
lašati, da glede na štajerske
razmere neposredno p o k o n č e-
vanje trtne uši, n. pr. z ogljiko¬
vim sulfidom ni izvedljivo;
nadalje smo spoznali, da je
zopetno zasajanje od trtne uši
napadenih vinogradov z do¬
brimi cepljenimi a m e r i k a n -
s k i m i trsi j e d i n i p o m o č e k, a k o

68

ben ba§ eingige SKittel erblicfen, bcttj
f) i e r £ a n b i f cf; c xt SBeinbau nrieber er«
tragsfatjig ju geftalten. S 8 ci biefer
SBieberbepfltmjung lutrb aitf fofgenbc Jjlunfte
Siitcfficfjt genommen incrbeu tniiffen:

1 . 3Mc amerifamfdje 91ebe muf§ fiir
ben betreffenben Soben penjen. ©egem
roartig fonnen nur mcljr folgenbe ©orten
cmpfoljten inerben: Riparia portalis, Vitis
Solonis unb Rupestris Monticola. ©rftere
cignet fid) nur fiir gute, marate, trodene
unb nid)t 311  fn£freic£)e Soben; bie jrocite
gcbcibt felbft in feucfjteren unb fdjioerercn
Soben unb attd; bci £)o£)erem fžalfgefjalt;
bie britte ©orte paf§t befonbers fiir fath j
reic£;e unb felbft fteinige Soben. SBer ficfier j.
getjen roill, roirb gut iljun, feinen Soben
»on einer ber lanbr»irtfdjaftlid)'d)emifcf)en j
SanbegsSerfudjsftationen in fDlarburg unb
©raj auf ben Jtalfgcljalt unterfudien unb
fid) bie fiir benfeiben geeignetfte ltnterlag§=
rebe bejeidjnen ju laffen.

2 . 2 ti§ Serebiungsreben follen nur foidje
»on gefunben unb fraftigen ©tiirfen ber
beften ein£)eimifc£)cn fiir bas Jtlima unb bie
Sage paffenbften ©orten uenuenbet toerben.

3. ®ie Sen»ad)fung ber ©betrebe mit
ber llnteriage tnufs cine fo »oltfommcuc
fein, bafs bei leidjterem Srečen ober Siegcn
cine Strennung nid)t erfoigt.

4. Ser ganje ©egting mufs gefuitb,
fraftig unb gut berourjett feitt.

Stud) jenen SBeingartenbefifjern, bercn
Siebcn »on ber Siebtaus nod) nid)t i)eim= I
gefud)t finb, ift bringenb ju ratfjen, fid)
beijcitcii mit bem bci ber 92euanlage ju
bcobacfjtenbcn Scrfatjren befannt ju madjen
unb fid) felbft gute ©eblingc nad)jujiet)en.
Sebe Sicubepflanjung. ber 2Scim
g a r t e n fottte gegcumdrtig nur
mct)r mit »erebetten amerifanu
fd)cu 3ieben a u s g e f ii f) r t roerben, I

hočemo našemu domačemu vino¬
grad a r a t v u pomagati zopetna
noge, da bomo imeli o d n j e g a
po v oljnih dohodkov. Z ozirom
na omenjeno zopetno zasajanje se bode
treba ozirati na naslednje točke:

1. Amerikanski trs bodi dotični
zemlji prikladen. Dandanašnji moremo
samo sledeče vrste nasvetovati: Riparia
portalis, Vitis Solonis in Rupestris Mon¬
ticola. Prvemu trsu ugaja le dobra,
topla, suha in ne prevapnata zemlja;
drugi uspeva tudi na vlažnejših tleh,
ki imajo precej vapna v sebi; tretja
vrsta je pa posebno sposobna za vap-
nati in celo kameniti svet. Ako hočeš
dobro izhajati, storiš prav, da daš pre¬
iskati svojo zemljo po kmetijsko-kemi-
čnem deželnem izkušavališču v Mari¬
boru in. Gradcu, kjer ti bodo naznanili,
koliko vapna je v njej in ktere trte
so kot podlage najprikladnješe za njo.

2. Za cepiče uporabljajmo le zdrave
in krepke trse najboljših domačih vrst,
ki so podnebju in legi najprimernejše.

3. Cepič se mora s podlago tako
popolnoma zarasti, da se ne loči od
nje, ako ga lahno zasučeš ali upogneš.

4. Vsa sadika bodi zdrava, krepka
in dobro ukoreninjena.

Tudi onim posestnikom, kterih vino¬
gradi še niso okuženi od trtne uši,
prav toplo priporočamo, da ze sezna¬
nijo za časa z načinom, kako ravnati
pri obnovitvi vinogradov, in da si sami
pridelujejo dobrih sadik. Vsaka ob¬
novitev vinogradov naj bi se
izvrševala dandanes samo še s
cepljenim a m e r i k a n s k i m tršo m,
da bi bili že od začetka zava¬
rovani pred trtno ušjo.

69

it m »on cornfjerein gegen bie ih'eb=
lavtS ge f id) e rt ju fein.

93on <2eitc be§ ©taates, foiuie bes
Sanbež rourben ccrfdjiebene Sinorbnungen
getroffen, um einerfcits bie Sage ber con
ber dtcblaits gefdjabigten 58efi|er ju er=
leicfjtern, anbererfeitS bie 2Bieberijcr[te(Iung
ber SBeingarten ju forberu. S5ie nridjtigftcn
biefer SKafjnafjmen follen ijier fttrj 2luf*
natjme finben:

I. (Steuerbegiinftigungen.

©iefelben finb jroeierlei:

a) @runbfteuerabfd>reibung in bcn con ber
iKebiaus befalienen SBeingarten. ®ie
©runbfteuer tuirb in bem SOiafjc abge=
fdfrieben, alš ber 3iaturalertrag bc§
SScingartcnS abnimmt. Tic 91acf)laf§=
gefudje finb bei ber !. f. Sejirfsljaupb {
mannfcfjitft ju uberreidjen. SDtefe S)e;
borbe ertfteilt aucfj jcberjeit bie auf bie
SSerfaffung ber ©cfudje bcjitgliefjen 3lu§«
fiinfte. S}a§ 9ia()cre ift im 9ieid)6gefege
bbo. 12. Suli 1896, 31r. 118, fonrie
in ber ajiinifterinl = SBerorbnung cont
16. 3uli 1896, 3ir. 119 (9icid;Sgcfet3=
blati) entf)a(ten.

b) 3rf)n}a[)rige ©nmbftcuerfraljeit, menit
cin SBeingartett aušge()auen unb cotn
33efi($er roieber mit ccrebelten ctmerb
fanifdjen Siebett beipftanjt roirb. SDiefe
©runbfteuerfreibeit genicfjen SBeim
garten, roeidie megen fiattgetjabter ibcr^
laufuttg ausgerobet roorbcn finb obcr
metd)e con einer cerlausten parcelic j
nidft roeiter ate 25 kilometer ent=
fernt finb unb besfjatb auegebauett |
unb neu bepfianjt rourbctt. S)ie ©efudjc
um Orunbftenerfreiljeit finb bei bem
juftanbigen f. !. Steueramte ober bei j
bem ©cibenjbaltungs=93eamten ju uber¬
reidjen. 9Iuf biefc Slngelegenljeit be^

Država kakor dežela je marsikaj
ukrenila, da bi se olajšalo z jedne
strani stanje posestnikom, ki so priza¬
deti po trtni uši, z druge strani pa da
bi se pospeševala obnovitev vinogradov.
Najvažnejše določbe naj tukaj kratko
navedemo :

I. Davčne olajšave.

Te so dvojne:

a)  odpis zemljiškega davka za vino¬
grade, ki so napadeni od trtne uši.
Zemljiški davek se odpiše v tej
meri, kakor pojemljejo dohodki iz
vinograda. Dotične prošnje je treba
izročiti c. kr. glavarstvu, ki da vsik-
dar tudi potrebnih pojasnil, kako
je sestaviti take prošnje. Natančneje
o tej zadevi se poučimo iz držav¬
nega zakona z dne 12. malega
srpana 1896, št. 118, kakor iz mini-
sterijalne naredbe z dne 16. malega
srpana 1896, št. 119 (državni za¬
konik).

b)  Desetletna prostost zemljiškega
davka, ako posestnik iztrebi stari
vinograd in ga zopet zasadi s cep¬
ljenimi amerikanskimi trtami. Ome¬
njene prostosti so deležni vino¬
gradi, ktere smo radi okuženja
izsekali ali ki od kakega okuženega
oddelka (parcele) niso več kakor
25 kilometrov oddaljeni in ktere
smo vsled tega izsekali in na novo
zasadili. Prošnje o tej zadevi moramo
izročati dotičnemu c. kr. davkar-
skemu uradu. Na to se nanašata
državni zakon z dne 15. rožnika 1890
št, 143, z ministerijalno določbo z

70

jicfjen fid) baš 91eid)3gcfcj$ bbo. 15. 3uni
1890, 91t - . 113, mit ber 9Jliniftcriat=
SSerorbmmg bbo. 6. $uli 1890, 9tr. 111,
itnb ba§ 9ietcl)3gcfcj5 bbo. 26. Suni 1891,
9tr. 138.

II. UnuerjinSltdje SDarleljen.

91eben bctt ertuafjnten ©teuerbegimftb
gitngcn l)at [id; aber bic @efe|gcbung aud)
ucranlafšt gcfefjcn, fiir bic grojjert Sloften,
ineldje bic Stnpflanjung auf amerifanifdjer
llntcrtagc uerebetter SBeingarten uerurfadjt,
materielle SDIittcI jur 93erfitgung ju ftclien,
ttub  jroar in gonu oon unuerjinsiidjcn
SDarleijen. Siefelben fbnncn jum 3 roe ^ e
ber 2Bieber()erfteEung bcr uon ber 9teblau§
jerftorteu SSeingarten fiir ben gali ertijeilt
roerbcn, al§ in cincr ©emciube bie 9ieblau§
in uerljeerenber SSeife aufgctreten ift unb
bie betroffenen (SJrunbbefiger in eine jeib
meitige 9totI)Iage geratljen finb.

S)iefe 93orfd)iiffe fanit  ber SBeingartem
befiger jefn Sa^rc fjinburd) unuerjinslid)
beijniten unb beginnt bic Diudjaljlung erft
nad) SCbfatif be§ jeijntcn 3a()rcs in jetjn
gleidjen 3al)re§raten. S5ie ©efudje finb bei
ber !. f. S9ejir!sl)auptmannfd)aft ju iibers
rctdjen. S)a§ 91aljerc fjteruber entljdlt bas
dieid)§gefeg uom 28. SOIdrj 1892, 9Ir. 61.*
Sn ben lefjteren 3a()rett murbcn uom ©taatc
unb uom Sanbe je 50.000 fl., baljer ju=
famtncn bic namljaftc Summe uon 100.000 fl.
jatjrlid) fiir unucrjinsiidjc STarleljen ucr=
ausgabt.

III.

21(3 befonbers tuirffamcS SOUttet, bic
ridjtigc Suttur ber amcrifanifdjen Uieben
ju fbrbcrn, enueifet' fid) bic (5rrid)tung
uon 2Sinjerfd)uten, 9iebfd)uten unb

* ®ic citierten 9tcict)§= obet Sanbeggc|’c(jc er<
licgeit 6ci jcbem (Scmeinbeatnte.

dne 6. malega srpana 1899, št. 111,
in državni zakon z dne 26. rožnika
1891, Št. 138.

II. Brezobrestna posojila,

Razun omenjenih olajšav pri davkih
so spoznali zakonodajalci tudi nujnost,
da je treba vsled velikih stroškov, ki
i jih provzročuje zasajanje vinogradov
s cepljenimi amerikanskimi trtami,
priti tudi z denarno podporo na pomoč
j in sicer v obliki brezobrestnih posojil.

[ Taka posojila, ki so namenjena za
obnovitev od trtne uši razdejanih vino¬
gradov, podele se v slučajih, ako je
vinogradska ušica v občini hudo gos¬
podarila in spravila prizadete gospo¬
darje v začasno silo.

Omenjena posojila more vinograd¬
nik 10 let brez obresti obdržati; vra¬
čati jih začne potem, ko je preteklo
deseto leto in sicer v desetih jednakih
obrokih. Prošnje se morajo vložiti pri
c. kr. okrajnem glavarstvu. Natančneje
o tej zadevi se poučimo iz državnega
zakona z dne 28. sušca 1892, št. 61.*
V zadnjih letili je izdala država in
dežela vsaka po - 50.000 gl., torej
skupno precejšnjo svoto 100.000 gl. na
leto za brezobrestna posojila.

III.

Kot posebno dobra sredstva z ozirom
na ravnanje z amerikanskimi trtami se
obnašajo viničarske šole, trsnice
in vzorni vinogradi  v mnogih

* Navedene državne in deželne postave so
pod varstvom vsakega občinskega predstojnika.

71

UJiufterroeingarten in »ieien Drten be§
Sanbes. 3'n biefen Sdjuiett unb 2iniagen
roerben jaijriid) jafjirctcfje Junge. Seute in
ber Guitur ber nerebeiten ametifanifcfjeu
SBeingarten gritnbltcf) unterricijtet, unb
grofje SJtengen »on amerifanifciien ©ceniti 5
unb SBurjelreben, foroie nerebeiten 9ic6en ero
jeugt. 3nt 23etriebe bes Sanbes ©teiermarf
befanben fidj mit ©djiufs bes SaijreS 1899

a) fieb.en Sanbesaniagen mit nier SBinjero
fdjuien. Unter beit Sanbesaniagen ift
bcfonberS (jernorjufjeben, bie grofje
Gcntrai^Jiebfcijuic in ipettau, in roeicbcr
auf einer §Iad)e »on meijr ais 20 Soči)
alljatjriicf) bebeutenbe SOtengeu »on
SBurjeL unb »erebeiten ŠReben erjcugt
merben. 3)tt ben »ier SBinjerfcfjulen p
■JJlatimrg, Seiimig, ijkttau unb Sitttero
berg roerben aEJafjrlid) jufammen
60 Junge Seute auSgebiibct. (SDie
Sauer bes GurfeS betriigt jefjn
iUionatc);

b) fedjjefpt »om ©taate bem Sanbe jur
šBeroirtfdjaftung iibergebene Sintagem
3)ie Seitung alter 23 Stniagcn obliegt
betn SanbeSausfcfjufJc, roeicfjem ju biefern
SSeijufe ais Sanbesbeamte angeftettte
gacijmauner in entfprecijcnbcr 3<# S uv
©eitc ftefjen.

Sie in ben Siebaniagen geroonnenen
©djnitt«, SBurjeI= unb nerebeiten -Keben
(im 3af)re 1899 rourben erjcugt
272  9Jlitiionen iiber cine

SOtiiiion SBurjeireben, unb gegen 250.000
Terebtungen) roerben jutn itbenuiegcnben
Sitjeiie Je nad) benSScrmbgensuerljditnifJen
ber Sero.crber unentgeitiitf) ober ju
rocfentiid) berabgeminbcrten ‘prcifen an
bie roeinbautrcibenbe SBecoiferung abge*
gebeit. SLte Siufforberung jum 23ejuge
ber dieben roirb aiijdijrtid) gegen 3ai)reS=
fdjiufs JeitenS bes SanbeoauS|d)uJJes in
ben 3“agesbidttern unb mitteis cigener,

krajih dežele. V teh šolah in nasadih
se poučuje vsako leto mnogo mla-
denčev o pridelovanju požlahtnjenih
amerikanskih trt; tu se prideluje velika
množina amerikanskega rožja in ameri¬
kanskih ukoreninjenih in cepljenih trt.
Štajerska dežela je vzdrževala ob
koncu leta 1899

a)  sedem deželnih trsnic s štirimi
viničarskimi šolami. Izmed teh
moramo posebej omeniti veliko
osrednjo trtnico v Ptuju, kjer se
pridela vsako leto precejšnja mno¬
žina ukoreninjenih in cepljenih trt.
■Ta trsnica obsega več kakor 20
oralov zemlje. V viničarskih šolah
v Mariboru, Lipnici, Ptuju in Ljuto¬
meru se izuči vsako leto po 60
mladenčev. (Taki tečaji trajajo po
10 mesecev).

b)  šestnajst trsnic, ki jih je prevzela
dežela od države, da jih upravlja
in obdeluje. Vodstvo vseh 23 trsnic
je v rokah deželnega odbora,
kteremu pomagajo v ta namen kot
deželni uradniki nastavljeni strokov¬
njaki in sicer v primernem številu.
Rožje, ukoreninjene in cepljene trte

(leta 1899, so dobili 2'5 milijona rožja,
nad jedeu milijon ukoreninjenih in
približno 250.000 cepljenih trt), ki se
pridelujejo v trsnicah, oddajajo se v
znameniti večini po premožnosti pro¬
silcev brezplačno ali po jako znižani
ceni posestnikom, ki zasajajo vinograde.
Ob koncu vsakega leta poživlja deželni
odbor po časopisih in s posebnimi
naročilnimi listi, ki jih dobe občine
po okrajnih zastopih, da se oglasijo
oni gospodarji, ki želijo trt.

72

ben ©emeinben im SBege ber SSejirfS*
nertretungen pgefjenber SBefteKiften ner^
lautbart.

Ste ©elegenljeit, fid) bic notljigctt
^lenntniffe unb gertigfeiten in ber ©rjtelpng
nori nerebelten ©egtingen, fenne in ber 9Iu§=
fitijnmg unb i^fiege neuer 9Inlagen anp*
cigtten, ift gegemuartig jebent, ber fief) bnfitr
intereffiert, in ber 8anbe§s0bft= unb 9Bein=
baufdple ju SOiarbitrg, in ber Sanbes-
9Icferbaufd)u(e p ©rottenljof, in ben
»erfcf)iebenen SanbeS^iebfdpfen, bei ben
pljlreidjen SSinjers unb ffiereblungscurfen
unb buref) bie 2Banber(ef)rer unb SBeinbam
Snftructoren in reidjftem Sftafje geboten.

Dandanašnji ima vsakdo v obilni
meri priliko, da si pridobi potrebnega
znanja in ročnosti o vzgoji cepljenih
sadik in o izvršitvi ter oskrbovanju
novih nasadov. Kogar stvar zanima,
na razpolaganje mu je deželna sadje-
in vinorejska šola v Mariboru in deželna
kmetijska šola v Grottenhof-u; nadalje
se mu nudi prilika v raznih deželnih
trsuicah, pri mnogobrojnih viničarskih
tečajih in pri tečajih za cepljenje. Tudi
potovalni učitelji in posebni poučevalci
o vinogradarstvu imajo jednak namen.

Kako

Scfjufi fov  Bdmi gegm  obvarujemo vinsko
JfriifjjaFjus= un5 WinUv=  trto pomladanskega
Mite.  in zimskega mraza.

a) Ste gritlj jaljrsfrofte  treten
pmeift itn DJtonate 9)lai, geroofjnlid) pr $eit
ber gefiirdjteten brei ©iSmanner ijlanfratius,
©eroattus unb SonifactuS auf, unb finb
imftanbe, an etnem SOlorgen bie SBeinernte
im ganjen Sanbe p Bernidjten.

Surd) praftifdje ©rfagrungen tuttrbe
gefunben, baf§ bie @efal)r ber ^riit;ja£)rSfrofte
in fternljellen 91ad)tcn, bei rotnbftifler Suft
unb molfenlofent Igimmel am grafiten ift.
ipduftg finft in foldjen 9lad)ten fdjon [pat
abettbs ba§ Sljermometer auf 1 bi§ 2 ©rab
Dlcauntur itber 9M1 unb man tjat bei
attbatternb rttbiger Suft bis 4 Ufjr morgens
O ©rab . SKeaunutr, alfo ben ©efriera ober
©ispunft p gemartigen.

a)  Pomladanski mrazovi  na¬
stopajo ponajveč meseca velikega tra¬
vna, navadno ob času ledene trojice
Pankracija, Srvacija in Bonifacija, ter
morejo za jednega jutra ves vinski
pridelek v deželi uničiti.

Izkušnje so pokazale, da preti naj¬
večja nevarnost od pomladanskih mra¬
zov v jasnih nočeh, kedar v zraku ni
vetra in na nebu nobenih megel. Dosti¬
krat pade v takih nočeh že pozno
zvečer gorkomer na 1 do 2 stopinji
(Reaumur) nad ničlo in bati se je, da
ze zniža pri stanovitnem mirnem zraku
do štirih zjutraj do O, torej do ledišča.

73

SDie grojgte ©efaljr fjerrfdjt furj nor
SfageSanbrudj. 3 U  biefcr 3ett ift bie 21K
fiifjlung am ftarfften; fie bauert bi§ jum
Grfcfjcinenber erften So nnenftraf) (en; metftcns
fjanbelt e§ ficf) nur um eine obcr jioei
Stuuben, roafjrenb roelcljer ber Sd)ug notfp
mcnbtg ift.

3um IKaucfjerjeugcn fbnncu bie nem
fdfiebeufteu SKaterialien, fo jum Seifpiele
fluetfe obcr SJaier, ober anbere Unfrauter>
bie beim SSeingartenfjaucn gcfammelt unb
aitf £}iiufd)ett getragen murbeti, ferner Ijal6*
nennester ftrofjiger Siinger, am beften
ipferbcmift, griineS SJj&iftg, $edj, 37fjccr,
gemcngt mit Sage unb ^obelfpanen unb
<Serber(ot)e nerroenbet roerben.

2lHe Stoffe, bie beim Serbrennen
bicfjten, bicfen unb fdjroerett fftaud) erjeugeu,
finb jum groftraudjern mit 23ortt)eiI ju
nenucnbcn.

Sogenannte ipedjtaibc jnm Dfaudjcrn
fann jeber ftdj fetbft [jerfteHen, inbem man
Slfefattpedj au§ Sierbrauereien fattft (100
J?ito 8 bis 9 bronen); basfelbe in einem
eifernen (Sefajfc ftfjmiljt unb in bie ge^
fcfjmoljene 3Jtaffe bie jroeifadje SJlenge
Sage«, eiufadje SOtenge igobctfpane, fomie
etinao Oerbertoije unb Steinfoijienputoer
einriiijrt. 23eim @hmtf)ren biefer Slecite ift
iBorfidjt notijroenbig, ba bie tDiaffe gcrne
iiberlaitft; jebenfalte ift »or SSeginn bas
fjcuer ju nerlofdjen.

$ic entfteijenbc 2)tifd)ung giefjt man in
bie im Soben norljer fjergeridjteteu brotlaifv
artigen SSertiefungen unb lafet fie erftarren.
SDic ertjattenen ipcdjlaibe biiben in biefer
SBeife corbcrcitet cin beguetn transport
tableS unb nolifommen geeignctee dtaudje-
rungsmateriai.

T)ie Surdjfiifjrung bes diaudjernS fann
in ber SBeife gefdjeljen, bafs man im
gefdjioffcnen SBeingcbietc auf fammtlidien
'SBegen, SBaffcrabjugSgrdben, 2Bcnbc= unb

Nevarnost je naj večja malo pred
svitom. Obtore je ohlajenje najsilneje
in traja tako dolgo, da se prikažejo
prvi solnčni žarki. Ponajveč gre samo
za jedno ali dve uri, ko potrebujejo
rastline naše pomoči.

Za proizvajanje dima nam služijo
najrazličnejše tvarine n. pr. pirnica ali
drugi pleveli, ki smo jih za kopi na¬
birali in na kupčeke znosili, nadalje
na pol segniti slamnati gnoj, najboljši
je konjski, zeleno vejevje, smola, katran
(žgana smola), zmešan s piljevino (žago-
vino) in ostružino (oblanjem) ter čreslo.

Vse tvarine, odkterih se kadi gost,
debel in težek dim, morejo se s pridom
uporabljati za kajenje.

Takozvane smolne hlebčeke si na¬
redi lahko vsakdo sam, ako si kupi
smolnih odpadkov v pivovarnah (100 leg
8 do 9 kron). V železni posodi jih je
treba raztopiti in raztopini dodati ravno
toliko ostružine, dvakrat toliko piljevine,
nekaj čresla in prahu od navadnega
premoga. Kedar primešavaš te zmesi,
pazi, da ti ostane vse v posodi; rra
vsak način moraš ogenj poprej pogasiti.

Nastalo mešanico vliješ v hlebaste
globeli, ki si jih napravil v tleh, da se
ondi strdi. Ti smolni hlebčeki se dado
spraviti, kamur treba in so za kajenje
prav pripravni.

Kajenje samo pa se izvršuje tako,
da naredimo po vinorodnih krajih
povsod, kjer je mesto za to (na vseh
potih, dragah, križpotih; gnojiščih, širo-

74

jDimgerablabeplafjen, breiteu jRainen u. f. t».,
furj, auf jcbem gceignet erfdjetuenben Orte
9Mitd)erf)aufdjen auš beti oorangefiiljrten
©toffen auffitljrt. 58ei 2lnroenbuug »on
ipectjlaiben ftnb an ©telle ber §aufen
entfpredjeub groge So d) er in ben Soben
ju macfjen unb mit ben ifkdjlatben ju
fiiKen.

Sei ber SOorbereitung mufš barauf
Sebadjt genommen roerben, bafš bie $euer*
[teden 15  biš 20  SOtetcr non einanber etik
fernt unb ja nicfjt ju nalje ben diebfioclen
angetegt. roerben.

Saš ©ntjihiben ber dtaudjerfjaufcfjen
fann am etnfadjften baburd) gefcfjeljen, baf§
man ju jebem einjetnen cin : 3irot)6unbe£
tegt unb biefeš in Srattb fc$t. 2ludj ipedj=
fpane leiften I)iejxt »ortrefftid)e Sienfte.

Sie grojjjte SBirfung roirb entfdjieben
bann erjiett roerben, roenn fdmmtlidje
in einem Sijale anfafjigen 28eingartero
befiger raudjern, ba ficfj in btefern gade
cine gefdjtoffene fdjiigenbe tSaudjbecfe itber
baš ganje Sfieingebiet legt. SBirb nur »on
einem einjetnen Sefitjer geraudjert, [o fjat
berfelbe, um ©rfotge ju erjieten, ttjuntidjft
feinen ganjen SBeinberg mit SRiiudjerfteHen
ju umgeben unb ju burdjjieljen.

© i n b bie roeinbautreibenben
(B  e m e i n b e n e n 1f d)  I o f [ e n, b a § g r o ft=
r d u dj e r n g e m e i n f a m b u r cfj j u=
fiitjrcn,  [o empfiefjlt e§ fidj, einen 2Iu§*
fdjufš einjufefjen, ber bie SDlaterialien jum
Siaitdjern befdjafft, bie ipiajje [tir bie
tRauctjerfjaufen beftimmt, baš gufammett*
fiitjrcn berfetben anorbnet unb iiberroadjt
unb baš ©ingreifcn ber groftroeljr teitet.
Sie SMitgtieber ber groftroeijr Ijabeti fidj
in ber gefatjrtidjen jladjt auf ein gege^
beneš ©ignal (Srompeten-Signat) fofort
auf bie norfjer genau angeroicfencn ^3Iage
ju begeben unb mit bem 2tnjiinben ber
jRdudjerljaufen ju beginnen.

kih mejah i.t. d.) od imenovanih tvarin
kupčeke. Kjer kadimo s smolnimi
hlebčeki, treba je napraviti v zemlji
primernih lukenj in jih napolniti z
njimi.

Kedar prirejamo kurišča, moramo
gledati na to, da so najmanj 15 do 20 to
oddaljena drugo od drugega in da niso
preblizu trt.

Pripravljene kupčeke užigamo naj¬
laže tako, da položimo k vsakemu
nekaj slame in jo zanetimo. Tudi smol¬
nate treske so za to prav dobre.

Največ uspeha bodo imeli ondi,
kjer kadijo vsi v obližju stanujoči vino¬
gradniki, kajti v tem slučaju se vleže
nepretrgana odeja od dima nad vso
vinorodno okolico. Ako pa kadijo le
posamezniki, morajo, če količkaj mo¬
goče, ves vinograd s kurišči obkoliti
in premrežiti.

Ako so se odločile po vino¬
rodnih kraj ih ob čin e za skup n o
kajenje,  treba jim je odbora, ki
oskrbi tvarine za kajenje, določi kurišča,
skrbi za to, da se spravi kurivo na
določena mesta in za sposobne stra¬
žnike. Ti se podajo v nevarni noči
na dano znamenje (s trobento) takoj na
poprej določena mesta in začnejo zaži¬
gati kupčeke.

75

©aš Signal foE aber erft banu gegeben:
roerben,, racnn ein im grcicit etroa einen
ilketer iibcr betu ©rbboben aufge|angte§
termometer nacf) SDHtternadjt unter O ge=
funlen ift. 3n biefem galic fjat baš 2(m
jitnben ber ŽRaudjerfjaufen mit fDtorgero
grauen (circa 3 Uf)r) ju beginnen.

b) ® e r 28 i n t e r f r o ft fann in ftrengen
SBintern gleicfjfaEs oft er^ebtidien ©djaben
in ben SBcingartcn, insbefonbers an alten
I)od; gejogenen dtebftoden, forotc jungen,
cim bi§ otcrjaljrigen SSeftanbcn anridjtcn.

3n groftlagen foE baijer feine ju [jotje
©djenfelerjieljungsart corgettommen roerben.

®en jungen Siebcnbeftanb fcf)ii|t man
gegen SBinterfroft am cinfadjften unb fiefjem
jten> inbem man bic bEebftocfc im ©pat*
()erbfte, SOionat 91oucmber, mit ber um*
tiegenben Grbe bis ju ben Strieben, bas ift
bis ju cincr gnitje uon jetjn Gentimctern I
bei)dufeit. Gmpfinbiidjc ©palierftbcfe roerben |
am cinfadjften mit cincr Stroijijiiiie um*
geben.

Znamenje se pa naj da še le potem,
ako je padel gorkomer, ki visi pri¬
bližno 1 m  nad zemljo na planem, po
polnoči pod 0. V tem slučaju naj se
zažgo kupčeki, ko se jame svitati
(okoli tretje ure).

b ) Zimski mraz lahko  naredi
v hudih zimah tudi precejšnjo škodo
v vinogradih, zlasti na starih visoko
vzgojenih trtah in po mladih, jedno do
štiriletnih nasadih.

Koder trta rada pozebe, naj se
nikdar ne vzgojuje visoko.

Mlade trtne nasade ubranimo zim¬
skemu mrazu najlaže, ako osujemo trte v
pozni jeseni, meseca listopada, z zemljo
do poganjkov, t. j. kakih 10 cm  visoko.
Občutljive brajdne trte je najbolje po¬
kriti s slamnato odejo.

©tr JVISfjaft.

©er gclbijafc nerurfadjt in SBein*, bc*
fonbers aber in Dbftatdagen ungeadjtet alier
Scbugmittel bebcutenben Sdjaben. Um jit
oerljuten, bafs er bitrd) Ibnagen ber diinbc
bie Stdmmc unb bci fjoijem Sdjnee unb
niebrigen bronen bic Sijte ber Dbftbaume
bcfdjdbige, roerben ucrfdjicbcnartige 58or*
fetjrungen in ittnroenbung gebradjt. Saš
Ginbinben mit Strot) ober mit ©traucfp
roerf ift roenigftenS in fd)neereid)en, ftrengen
SSintern nicbt ueriafšUd) genug, aud) madjt
cš jicmlid) uici 2lrbcit. 3(ufjerbem ift eS
ja bcfannt, bafš ber £>afc nidjt nur im

Poljski zajec.

Zajec provzročuje po vinogradih,
zlasti pa po sadunosnikih vkljub vsem
varstvenim napravam precejšnjo škodo.
Da bi nam ne mogel poškodovati luba
(kože) po deblih in pri visokem snegu
vej nizkega sadnega drevja, skušamo
zabraniti na raznovrstne načine. Ovi¬
janje s slamo ali z grmovjem vsaj v
snežnatih, hudih zimah ni popolnoma
zanesljivo, tudi nam zadaja mnogo dela.
Znano pa je tudi, da zajec ne ogloda
drevja samo po zimi; dostikrat si brusi
ob njem tudi po leti zobe. Slama pa

76

SBittter bie 93aume angel)!; er finbet red)! :
[jaufig aud) im Sommer ©efcfjtnacf baran.
2 >urd) bie ©tro()()ullen roerben bie ©tamme
aud) uerroeidjUdjt; fic fonncn bitrd) 511
friitjeS obcr ju fpatce 2l6nef)men be§
©trofjeS red)! empftnblid) benadjtijciiigt
roerben. ©inen »erlafslidjen ©djug oer=
mogen bei tgodjftammen nur bie roontoglid) J
bis att bie ftrone reidjenben ©d)ujp ober
33aum!orbe ju geroafjren. SDtefelben roerben
aus biinnen fioljftaben, SBcingartfteden unb
nerjinftem ©ifenbrafjt I)ergeftel(t. Stnftatt
geriffener ober gefdjnittener otabe taffen
fid) aitd) ©teden non Igafelftauben, 2 lfajien,
SOlaulbeerbaumen it. bgt. oerroenben; bod)
nttipen fic gut auSgetrodnet fein, roeit fte
fonft »on beti .Sajeti jernagt roerben. ©ie
Šerftelhmg folcfjer ©djutjforbe ift jefct fdjon
allgemein befannt; fie roirb aud) bei aHen
Dbftbaucurfen gejeigt. 25ie Scrftelhmgsfoftcn
finb unbebeutenb unb maketi fid) bitrd) bie J
latigere čarter ber £brbe bejaijit. £)iefe
fonnen teicfjt um bie ©tamme befeftigt unb, |
roenn e§ j. 93. rocgeti ber Steinigung ober
bes ^alfanftrtdjeS ber ©tamme notfjroenbig
ift, fd)nell abgenommen unb roieber angelegt
roerben. Sie nertjinbern in feiner SBeife
bcn gutritt ber Suft, roas ben 33aumcn
fe.tjr jutraglid) ift, fonnen bas ganje 3 af)t
att ifjnen betaffen roerben unb fd)u|en nid)t
nur gegen .Sajeti, fonbern aud) gcgen gtegen
unb attbereS SBeibeoiet).

9ln nieberftammigeti fotuie an 3 tDer 9 s
bitumen, an benen bie ©djitjjforbe nid)t
anjubringen finb, miiffen bie ©tamme unb
unteren iilfte burd) ben befanntcn auS Set)m,
^alf, Shtfjftaben, Stinbsbtut unb 9tinbS=
g alte  beftefjenben Stnftrid) gegen §afen
gefdjiijjt roerben. 55a abcr fotd)e 93dume bod)
fettener in frcien Slntagcn ats oielmeljr in
ftausgiirten ftef)en, fo roerben fic f)ier ebetifo
tuie bie 93aumfd)uten bitrd) cinett gcniigenb
bid)tcit 3 a»n ben fid)erften 2 d)it| ert)attcn.

drevje tudi omehkuži in s tem, da jo
snamemo prerano ali prepozno, oškodu¬
jemo ga lahko prav močno. Zanesljive
v tem pogledu za visokodebelno drevje
so takozvane drevesne košare, ki naj.
segajo, ako mogoče, skoro do vej. Nare-
j a j o jih iz tankih lesenih palic in kolja
ter zvežejo spocinkovano žico. Namesto
cepljenih ali prirezanih palic nam slu¬
žijo tudi leskovke ter ravni in primerno
debeli poganjki od akacije (agaca, gača),
mtirbe itd., ki pa morajo biti suhi, kajti
sicer jih zajci preglodajo. Kako se
narejajo take drevesne košare, to je
zdaj že povsod znano; sicer pa se tega
nauče učenci v vsaki sadjerejski šoli
in v raznih tečajih, ki se pečajo s
sadjarstvom. Stroški so neznatni in se
poplačajo vsled trpežnosti omenjenih
košar. Pritrditi okoli debel jih ni težko.
Kedar hočemo drevje snažiti ali ga
namazati z vapnenim beležem, moremo
jih odstraniti in zopet pritisniti. Taka
naprava ne zabranjuje nikakor zraku
pristopa, kar je drevju jako prikladno;
tudi ostane lahko vse leto ob njem in
ga ne varuje samo pred zajci, ampak
tudi pred kozami in drugo živino.

Drevje nizkega debla in pritlikavce,
kteritn ne moremo pristaviti drevesnih
košar, moramo po deblih in spodnjih
vejah namazati z znano mešanico od
ilovice, vapna, kravjeka, volovske krvi
in žolča, da jih ubranimo zajčjemu
zobu. Ker pa stoji tako drevje redko¬
kdaj na prostem, ampak navadno le
po vrtih, ki imajo dovolj gosto ograjo,
ni se nam bati zanje, kakor ne za dre¬
vesnice, ako smo jih dobro zagradili.

Sa§ 8anbe§gefe$ bbo. 13. Secember
1898 9h\ 4 de 1899 ermoglid)! bie 2fitS=
rottung be§ fjafen iti bcit eigentlidjen
2Beinbam@ebieten. § 6 biefes ©efegeS
entfiaft nnter attberem bie' šBeftimmung:
„3n Drtsgemeinben mit fjeruorragenbem
USeinbau fanti ber O etn cittb e=31 it Sf d;it f s bett
93efcf)lufs faffen, baf§ in ber ganjen DrtS«
gemcinbe bie £>afen auSjitrotten finb. 3n
biefem §afte ift bie ©djonjeit bes fjafen
aufgeljoben ttnb ber 3agbpad)ter nerpfficgtet,
benfeiben moglidjft auSjnrotten." G§ ift
ju roiinfdjen, bafs ficf) bie.Oeuteinben
mit ben Slnorbnungen biefes (Sefeges
»ertraut rnadjen ttnb beffen fjaufige
Stnraenbung in ber uorgefdjriebenen
2S c i f e Ij e r b c i f ii f; r c n. a d) b c m ubrigens
bie fp a cf) t f cf; i £ 1 i n g e ber ©ctncinbe«
3?jxgf>en in 2B einb.au* ©ebieten meiftens
f e f; r niebrig finb, btirfte cS fid; ats
cin f a cf) ft e s ttnb am raf cf) eften jttm
3 iefe f ii f; r e n b c S UJHttef e trt p f e f) f e n,
menit b e f f c r fituierte SBeingartem
b e f i fj e r, mefcfje ein Sntereffe an ber
Sefcitignng bes fbafen £; a b e n, bie
@emeinbe=3agb erftefjen ttnb bett
§afen »ertifg.en. 9facf;betrt ber fjafenftanb
tuofjf fefjr oerminbert rocrbett fann, eine
ganjlidje Sfusrottung biefes fo uberauS
frudjtbaren Sijieres, mie bie 93eifpiefe in
Siibtirot ttnb $ranfreidj beroeifen, aber
nicf;t mdgticf; ift, rairb cs unter affctt
Itmftanben am ifdage feitt, bie eingangS
erroaijttten Sd)it|t)orfef)rungett ju treffen.

Deželni zakon z dne 13. grudna
1889 št. 4 de 1899 dovoljuje zatiranje
zajca po pravili vinorodnih krajih. § 6
obsega med drugimi to le določbo:
„V soseskah s pretežnim vinogradar-
stvom more skleniti občinsko starej-
šinstvo, da ze zatro zajci po vsej
soseski. V takem slučaju ni treba zaj¬
cem prizanašati in zakupnik lova je
zavezan, da jih pokonča, kolikor največ
mogoče." Želeti bi bilo, da se
seznanijo občine z določbami
tega zakona in da se ga dosti¬
krat poslužujejo in sicer z ozi¬
rom na njegove besede. Ker je
zakupnina občinskega lova po
vinorodnih krajih večinoma
prav neznatna, bilo bi naj bolj e,
ako bi trdnejši vinogradniki,
kterim je mnogo ležeče na tem,
da se iztrebijo zajci, vzeli sami
v. z a k u p občinski 1 o v i n zatirali
dolgouha.  Ker se da število zajcev
jako znižati, —popolnoma iztrebiti pa
jih zavoljo prevelike rodovitnosti ni
mogoče, kakor nam to izpričuje južno
Tirolsko in Francosko —, je in ostane
na vsak načini umestno, da se poslu¬
žujemo onih naprav, o kterih smo
govorili spočetka.

Utic §nprlinge
Jfaiftafcrs.

3n 9feb* unb 33aumfcf)ulen forote in
jungen Dbftbaum* itnb Siebenatilagen, be=
fotibers in friUjetetn @ra§boben, gefjen oft
niele ganjen cin. SBerben fie au§ bem
Soben gejogen, fo finb fie rourjelloS. 2(((e,
felbft fefjott ftarfere SBitrjeln finb non ©nger*
lingen abgefreffen. SDiefe grafjfdjaben fcljen
ganj anbers aufi, al§ bie buref) 2Bul)Imaufe
Derurfadjten. SDer Serluft an ganjen ift
mitunter ein [efjr bebeutenber. SDie Gnger*
linge im Soben ju tobten, ift bi§ jefjt nidjt
gelungen. SBofjI aber ift e§ moglicfp fie ju
fobern unb bann abjufangen. 31 )te »orne^mfte
Seibfpeife finb bie SBurjeht funger Salat*
pflanjen. ©inige fbanbnoll Satatfamen, bie
man nad) Seenbigung ber fyruf;jaf;rSarbeiten
ju ben ©efjltngen ftreut, nerutfadjen feine
groffe 2lu§lage. 28o eine ber aufgegangenen
Salatpflanjen met! rotrb, fann man fid)er
feirt, beim 2lu§[)eben mittets ber ©ticfjfdjaufel
roenigftenS  e in  e n ©ngerling baran ju
finben, bem fofort ber ©araits gemadjt
roirb. Sebenfalls ift aber fdjott bei ber
Sorbereitung bes Sobens fiir bie 9Mage
barauf ju adjten, bafs alte barin nor*
ftanbenen Gngerltnge gefammett unb cer*
titgt roerben. 2!m fjaufigften roirb bieS
iiberfefjen nad) Sltaifafers^Iugiafjren, mo bie
©ngerlinge nod) flein finb unb oon ben
2frbeitern gar nidjt fiir foldje geijalten
merben. ©benfo ift bei ber Sorbereitung
bes bei ber 2Mage jur Serroenbung ge*
langenben Gompoftcs ju nerfafjren, ba bie
Gompofttjaufen oon ben iDiaifafern mit Sor*

Ogrei ruj avega hrošča.

Po trsnicah in drevesnicah kakor
po mladih sadnnosnikih in istotakih
trtnih nasadih, zlasti kjer je bila po¬
prej trata, gre mnogo rastlin po zlu.
Ako jih potegneš iz zemlje, nedostaje
jim korenin. Vse, tudi že močnejše
korenine so oglodali ogrci. Take kore¬
nine dobro razločiš od onih, ki so jih
sklestile krtice. Da bi mogli ogrce
(podjede) v zemlji uničiti, to se do
današnjega dne še ni posrečilo. Ven¬
dar je mogoče, da jih privabimo in
potem polovimo. Njih najljubša hrana
so korenine mlade salate. Kako prgišče
salatnega semena, ki ga potrosimo po
dokončanem pomladanskem delu okoli
sadik, ne nareja nam skoro nobenih
stroškov. Kjer jame usihati kaka vzka-
livša rastlinica, to vam je gotovo, da
najdemo na njenih koreninah naj manj
jednega  ogrca, ako zemljo z lopato
privzdignemo. Da ga ne bodemo božali,
razumeva se samo ob sebi. Na vsak
način pa moramo že pri pripravljanju
zemlje gledati na to, da poberemo vse
ogrce in jih zmastimo. Največkrat
prezremo to po hroščevem letu, ko so
ogrci še majhni in o kterih delavci
mislijo, da niso pravi. Jednako moramo
ravnati z mešancem (kompostom), ki
ga uporabljamo pri raznih nasadih,
kajti vanj polagajo rujavi hrošči prav
radi svoja jajčica. Da je treba tudi
hrošče same zatirati kolikor najbolj

79

tiebe jur (gierabfagc aufgefitdjt roerben. ^)afž
man ben Srieg aitdj gegen bie SDiaifdfcr
felbft jo nad)briicf(id) al§ mog(id) fitfjren
muf§, ift fetbfnaerftanbticf). 2Tud; bic Sdjonung
bc§ SDtaulrourfes, ber bei fciner aufjer=
orbetttlidjen ©efrajjigfeit unter ben Gnger=
lingen im Soben atn beften aufjitraumen
nerfte()t, fann tro| fcines mattdjmal redjt
laftigen Sffiiiljlens nidjt bringenb genug
empfoljlett roerben.

mogoče, to se razumeva samo ob sebi.
Tudi krtu, ki je vsled svoje požreš¬
nosti ogrcem najbolj nevaren, moramo
prizanašati, dasi tudi nam njegove
krtine niso po volji.

m mm.

(Viscum album L.)

S)ie mit dJUftelbujcljett, Ijierjulanbe
„2eimbal(en" gcnannt, befegten Dbftbaume
ftellen il)rem Scfifjer fein giinftigež 3 eu 9 ;
ni§ liber ben gleifj unb bie Sorgfalt au§,
roeldje er i£>rer Sffege iribmet. SBenn and)
bic ilbertragitng bc§ 90Tiftetfamen§ burd)
Sbgel fdjroer ju ncrl)inbern ift, ba bie SUiftel
audj auf rterfcfjiebcncn SBalbbaumen roudjert,
jo oerbienen e§ bocf; unfere Dbftbaume,
roeldje fidj ja fiir bic ber ©rljaltung iljrer
(Sefunbfjeit jugcroenbete 21ufmerffamfeit jo
banfbar erroeifeu, uon bicfem laftigen
<Sd»maro|er, ber ait iljrem SebenSfafte jcljrt,
bcfreit unb reingefjalten jtt roerben. Die
SJtiftel fiebelt fidj gcnte in ber Jtronc ber
21pfek unb Sirnbiiume an unb jcnft ifjre
Saugrourjeln tief in bas £>o(j ber 3 U,C '9 C
unb Sijte, uon iljrem Saftc fidj naljrcnb.
Der baburdj Ijeroorgerufene Sdjaben ift
bcutlidj fidjtbar an ber Sdjroadjung unb
bem enblidjen Stbfterben be§ oberen ^fjcileS
bes SljteS ober 3roeige§, an bem ber Sufd)
fidj feftgefcjjt [jat. Gs ift fiat:, bajs ber
ganje Saum barunter leiben mujs. Da§ j
Sibbrecfjen ober Slbfdjneibett ber iDliftcljroeige |

Bela omela.

(Viscum album L.)

Sadno drevje, na kterem se nahaja
grmičje bele omele — takozvani lim —
ne daje svojemu posestniku dobrega
izpričevala o pridnosti in skrbnosti, ki
ju obrača nanje. Če tudi prenašanja
omelinega semena po pticah ne moremo
preprečiti, ker raste bela omela bujno
tudi na gozdnem drevju, vendar zasluži
naše sadno drevje, ki je tako hvaležno
za pozornost, s ktero mu skušamo
ohraniti zdravje, da ga otmemo te
nadležne zajedalke, ki mu pije životno
mezgo. Bela omela se rada naseli v
vrhu jablan in hrušek ter požene svoje
korenine globoko v veje, kterim iz¬
sesava sok. Škoda, ki nastane na tak
način, spozna se lahko po tem, da
zgornji del veje. na kteri se je vgnez-
dila omela, zmirom bolj in bolj medli
in nazadnje pogine. Kar naravno je,
da trpi vsled tega celo drevo. Kdor
polomi ali poreže omeline veje, drevesu
s tem prav nič ne pomaga, kajti za-
jedalkine korenine ostanejo v lesu in
nastavijo nove pogankje. Tu treba žage

80

niijjt nidjts; benn itjre im igolje juriicf*
bleibenben SBurjetn Ijaben bie galjigMl,
neuc S£riebe ju erjeugen. igter fann nur
eitte griinblidje Cur mit Sage unb SJtcffer
fjetfen. <3dpad)ere 2Cfte finb fammt bem
ajliftelftraudje meljrere Centimeter unter
feiner 2lnfa|fteHe abjufdjneiben; an ftarferen
Slften, roeldje man ju opfern fcfjeut, mirb
bie DJciftel fammt iEjren SBurjeln l)erau8=
gefdjniiten, rooburd) aKerbingš eine nidjt
unbetvad)tlid)e SBunbe entftetjt, bie mit
Ijeifjem S:X)eer ju iiberftreidjen ift. £>ie be*
treffenbe Stelte ift aber gut im Sluge ju
beljatten, bamit neue ©dimarolertriebe,
toelcfje' uieKeidjt bocf) au§ jurudgebliebenen
SSurjelu bes auSgefdmittenen Stodes fjer*
uorfommen follten, fogteidj befeitigt merbcn
fonnen. Uberljaupt ift auf eine griinblidje
©ntfernung alfer ftd) jeigenben jungen
dkiftelpflanjen bei ber in jebem SBinter
ftattfinbenben Sieinigung ber 33aume ftrenge
ju acfjten.

in noža, da pridemo omeli do živega.
Drobnejše veje odrežemo nekaj cm  pod
mestom, kjer sedi omelino grmičje;
po močnejših vejah pa, ki se nam jih
mili, izrežemo omelo s koreninami.
Tako nastane seveda precejšnja rana,
ktero moramo zamazati z vročim kat¬
ranom. Dotično mesto je treba večkrat
pregledati, da takoj odstranimo nove
zajedalkine poganjke, ki bi se morebiti
utegnili pokazati iz zaostalih korenin
izrezanega grmičja. Sploh pa moramo
po zimi, kedar snažimo drevje, skrbno
paziti na vsako mlado omelo ter jo
takoj zadušiti.

81

Kidmfeftalntte

fiir bie

Scfaiitpfung ki  Sliiikufdjililingc.

fanner.

1. Dlbneljmen unb SSerbrennen ber

9taupenfallen.

2. ©djueiben unb 93erbrennen ber

dtaupennefter gum ©djuge gegen bett Saunn
roeifettng unb ©olbafter.

3. ©ntferncu ber ©terringe bes Dlingeb
fpinnerS au§ ben bronen gelegentlid) ber
iUornaljme be§ SaumfdpittteS.

Hefiruar.

1. gortfejsung ber 2lrbeiten 2 unb 3
(aKonat 3anner).

2. 21u§|'d;neiben ber burren Šifte unb

ajtiftelbufdje, 2fbfrn|en unb 2f£>6iirftcn ber
©tamrne unb 9(fte non alten 3iinbentl;eilen,
SJloofen unb gledjten gur Selebung be§

33ctume§ unb gum ©dpi^e gegen gafjlreidje
©djdblinge. ®er Stbfntl ift ouf unterge*
breiteten Suidjern ober ipiadjen gu fammeln
unb gu nerbrennen. ■

3. aiusgraben unb SSerbrennen ber non
ben 23Iuttaufen entfrafteten Sčtume; 33er*
jitngen ber non ben Slutliiufen ftarf bcfat
lenen bronen; 2lbfc^neiben unb SSerbrenncn
ber fdjroer guganglidjen ^lucige mit ŽBlub
lausroudjerungeti.

4. 2tbfdjneiben unb SSerbrennen ber ner=
frummten ^riebfpigen gumSdjuge gegen bie
žBlattlauš; SBnjdjen ber mit 231att(au§eiern

Koledar

za

pokoneevanje škod¬
ljivcev na sadnem
drevju.

Prosinec (januar).

1. Snemanje in sežiganje goseničjih
pastij.

2. Rezanje in sežiganje goseničjih
gnezd, da zataremo glogovega belina
in zlatoritko.

3. Odpravljanje prstenčarjevih jajčjih
kolobarjev z vrha, kedar obrezujemo
drevje.

Svečan (februar).

1. Nadaljevanje dela pod točko 2
in 3 prejšnjega meseca.

2. Izrezavanje suhih vej in omeli-
nega grmičja; nadalje treba ostrgati
z debel in vej staro skorjo, mahove
in lišaje, da drevje bolj oživi in da
ga ubranimo mnogobrojnih kvarljivcev.
Odpadke moramo pobirati na razgrnjene
rjuhe in sežgati.

3. Izkopavanje in sežiganje vsega
od krvave uši oslabelega drevja; pom¬
lajenje vseh od krvave uši močno
napadenih vrhov. Veje z oteklinami od
krvave uši, ki so težko pristopne, treba
porezati in sežgati.

4. Ukrivljene poganjke treba odre¬
zati in sežgati, da jih ubranimo listnili
ušic; veje z jajčici od listnih ušic treba

0

beljafteten 3roeige mit ber <Scf)mierfeife*
unb S£abafejtractiofung.

5. Siusgraben unb SSerbrennen ber burd;
bie diaupen be§ 2Beibenbof)rer§ unb ŠSIaiu
fiebe§ jerftbrten 23aume.

6. 9Iu§graben unb SSerbrennen ber burd;
bie Hraufelfranfijeit gan^licb entfrafteten
ipfirfidjbaume, fraftiger diiidfdjnitt unb
©atnmein unb SSerbrennen be§ beirn ipftr;
fid>fcf)nitte entfteijenben 2lbfaIXe§ jum ©d)u|e
gegen bie 5?raufelfranfE)eit.

7. S3ornat;me ber SDungung ber £>bfb
baume bei offenem Soben.

3Harj.

1. Seenbigung ber im SJlonate februar
angefiibrten SIrbeiten.

2. 2Biebert)oIte§ 9lb)'d;iitteln
be§ 21pfelbliitenfted;er§ in friiijen
iOtorgenftunben juGubeiDlarj unb
in m ar m en Sagen.

3. dteinigen unb SBafdjen ber bejogenen
Dbftbaume unb ©belreifer nor beren SSer?
uienbmtg mit ber ©djmierfeife* unb Srabaf*
eptracttofung §um ®d)uj$e gegen bie Slut*
lau§.

4. Sefiimpfung ber SiuttauS in ibren
ilbenninterungsftatten unb erften 2lnfieb=
luitgen bnrcb 2lu§pinfeln ber 2Bud;erungen
unb dtinbenriffe.

5. SSafdjen ober Sefpri|en ber ipfkftdp
baume nor bem 2Iu§treiben mit 5titpfer=
fatftofung jum ©djuge gegen bie Jlraufeb
Eranfbjeit.

Spri!.

1. 2Biebet'botte§ 2lb fdjiitteln be§
Slpfetbtiitenftedjers, in en n bie
Knofpcn (Sro§) fid; offnen.

2. ©rfte§ Sefpri^en berSlpfek,
Strm, 3roetfdjfem unb ipflaumem
baume mit $upferfalt£ofung nor
ber ©Hite  ^um @d;uge gegen bie §decfen=

namazati z raztopino od mazljivega
mila in tobakovega izvlečka.

5. Izkopavanje in sežiganje drevja,
ki so go uničile gosenice zavrtačeve
in kostanjevega prelca.

6. Izkopavanje in sežiganje bresko¬
vega vsled kodravosti popolnoma osla¬
belega drevja. Nadalje treba breskve
močno skrajšati in vse odpadke, na¬
stale pri obrezovanju, pobrati in sež¬
gati, da se odkrižamo kodravosti.

7. Gnojitev sadnega drevja, ako je
zemlja tala.

Sušeč (marec).

1. Opravila meseca svečana treba
dokončati.

2. Večkratno otepanje jabelč-
nega c vet od er a ob ranih urah
proti koncu sušca in po toplih
legah.

3. Naročeno drevje in cepiče treba
pred uporabo osnažiti in oprati z raz¬
topino od mazljivega mila in tobako-
vega izvlečka, da se obvarujemo
krvave uši.

4. Zatiranje krvave uši v njenih
zimoviščih in prvih naselbinah s tem,
da s čopičem namažemo otekline in
razpoke na lubadi.

5. Škropljenje breskovega drevja
z bakreno-vapneno zmesjo, predno od¬
ganja, da se ga ne loti kodravost.

Mali traven (april).

1. Večkratno otepanje j a-
belčnega cvetodera, kedar se
odpiraj o popi.

2. Prvo škropljenje jabel-
čnepa, hruškovega, češpljevega
in slivovega drevja z bakreno-
vapneno zmesjo pred cvetjem,

83

franffjeit ber Slpfeb unb ŠBtrnbaume unb
gegen bte 9totf)fledenfranff)eit unb ben
fflflaumenroft ber 3roetfcf>fem unb f|3flaumem
baume.

3. 23efampfen ber Zaupen bcS Sffieibem
boljverS unb 231aufiebe§.

Mai.

1. SSomafjme be§ groftraudjerns.

2. Stbfdjneiben unb 3ertreten ber jungen
Jinupencolonien unb 3erbriicfen ber Zaupen*
flumpen in ben Slftgabeln jum ©djuge
gegen ben SBaumroeifittng, ©olbafter unb
Uiingelfphmer.

3. 3 roči tež 23 e f pri g en ber Dbfb
baume mit 5?upferfalflofung  nacij
ber 23tiite jum ©djujje gegen bie glecfem
franffjeit ber Stpfeb unb Sirnbaume.

4. 23efampfen ber 23Iuttau§ burclj 3^' ;
bdicfen unb Sepinfeln ber erften 21nfieblungen.

5. 23efampfung ber 23Iatttau§ burdj
roieberljoltes 23efpri|en ber bronen mit ber
©djmierfeife* unb Uubafeptractlofung.

6. 23efampfen ber fltaupen ber 9tpfel<
gefpinftmotte burdj 23efpri§en ber 9'laupcm
nefter mit ber ©djmierfeife* unb Sfabab
eptractlofung unb 3 er ^ r i*^ en ltn ^ 216*
fcljneiben ber IRaupengefpinfte im erften
©ntftefjen.

7. Sefampfen ber Staupen be§ SBeibem
boljrerS unb SlaufiebeS.

8. Uieinigung ber Dbftfammern unb
©efdjloffcnljalten berfelben jum ©djufce gegen
ben Ulpfelrotdler.

luni.

1. 23efampfung ber Slpfelgefpinftmotte
ime im SDtonate 2Jtai.

2. 23efampfung ber 231utlau§ burcf)

bruden, 23epinfelu unb 23efpri|en ber 6e=
fallenen 23aumtljeilc. (©ielje Seite 29.)

da se ga ne loti jabelčui in hruškov
krastovec, da se ne narede rudeče
pege in da ga ne zajeda češpljeva rja.

3. Zatiranje gosenic zavrtačevih in
kostanjevega prelca.

Teliki traven (maj).

1. Kajenje vinogradov.

2. Zatiranje mladih naselbin in
mastenje goseničjih gruč in kep po
drevesnih rogovilah, da se odkrižamo
glogovega belina, zlatoritke in prsten-
čarja.

3. Drugo škroplj enj e sadnega
drevja z bakreno-vapneno  zmes-
j o po cvetju, da se ne prikaže jabelčni
in hruškov krastovec.

4. Zatiranje krvave uši z mastenjem
in čopičem, kjer se je na novo nase¬
lila.

5. Zatiranje listnih ušic z večkrat¬
nim škropljenjem po vrhovih z rasto-
pino od mazljivega mila in tobakovega
izvlečka.

6. Uničevanje gosenic jabelčnega
molja s škropljenjem goseničjih gnezd
z raztopino od mazljivega mila in to¬
bakovega izvlečka. Nadalje treba pore¬
zati in zmastiti goseničja gnezda takoj,
ko nastajajo.

7. Pokončevanje gosenic zavrtačevih
in kostanjevega prelca.

8. Snaženje sadnih shramb. Te naj
ostanejo zaprte, kar je potrebno zaradi
jabelčnega tončiča.

Rožnik (junij).

1. Zatiranje jabelčnega molja kakor
v prejšnjem mesecu.

2. Uničevanje krvave uši z masten¬
jem, s čopičem in škropljenjem napa¬
denega drevja (Glej stran 29).

6 *

84

3. 93efampfen ber 93iattlau§ roie im
9Jtonate £0Zai.

4. ®ritte§šSefprigenber93aumc
mit Supferfalflbfung oon @nbe
Suni a6 jum tSd)u|e gegen bie §tecfen=
franffjeit ber 9rpfet= unb 33irnbaume.

5uli.

1. 9Inlegen ber Staupenfalten,
foraie taglidjeS Sluftefen unb SSerfiittem ber
abgefaHenen grunte jum @d)u|e gegen ben
SCpfelroidter.

2. Sefampfen ber 2Beibeubo^rer= unb
93(aufiebraupen; gangen ^> er  @d)metter=
linge berfetben.

3. 3 er ^ l 'iirf en  ber ©ierfmufdjen auf
3roergbaumen jitm ©djufcc gegen ben
33aumroei§Iing unb ©olbafter.

SJugufl.

1. 93 e! čim p fen be§ 91 p f e t- unb
i)3ftaumenmidters burdj taglicf)c§
9t n f t e f e rt unb SSerfuttcrn alier ab=
gefallenen griidjte.

2. 93efdmpfung ber 93tutlau§ roie im
ajtonate Suni.

3. 93efampfung ber 931attlau§ roie im
SDtonate 3M.

4. i8ernid)tung ber dtaupen be§ 2Beiben=
botjrers unb 931aufiebc§.

5. dteinigen unb SBafdjen ber bejogenen
©ommer«@be!reifer mit ber Sdjmierfeife*
unb ^abafertractlofung gum ©droge gegen
bie 93iut(auS.

Beptemher.

1. gortfe|uttg ber im 9tuguft 1 bi§

4 angegebenen Strbeiten.

2. Stnlage ber 9taupenfallen

5  u m © d) u | e g e g e n b c n 21p f e I b l  it t ero
ftedjer, foferne folc^e nid)t fdjon attfangs

3. Zatiranje listnih ušic kakor v
prejšnjem mesecu.

4. Tretje škropljenje sadnega
drevja z bakreno - vapneno
zmesjo od konca rožnika nap¬
rej, da se ga ne loti jabelčni in hruš¬
kov krastovec.

Mali srpan (julij).

1. Nastavljanje goseničjih
pastij; nadalje treba vsak dan pob¬
rati in pokrmiti odpadlo sadje, da se
ne more razvijati jabelčni tončič

2. Zatiranje gosenic zavrtačevih in
kostanjevega prelca; nadalje treba lo¬
viti tudi metulje same.

3. Mastenje jajčic po pritličnem
drevju, da se iznebimo glogovega be¬
lina in zlatoritke.

Veliki srpan (avgust).

1. Zatiranje jabelčnega in
češpljevega molja s tem, da po-
beremo vsak dan vse odpadlo
sadje in ga pokrmimo.

2. Zatiranje krvave uši kakor me¬
seca rožnika.

3. Zatiranje listnih ušic kakor me¬
seca velikega travna.

4. Zatiranje gosenic zavrtačevih in
kostanjevega prelca.

5. Snaženje naročenih poletnih ce¬
pičev z raztopino od mazljivega mila
in tobakovega izvlečka, da pomorimo
zalego krvave uši.

Kimovec (september).

1. Nadaljevanje opravil prejšnjega
meseca izvzemši točko 5.

2. Nastavljanj e goseničjih
pastij, dapolovimo jabelčnega
cvetodera,  ako jih nismo nastavili

85

3uli gum <5d)u|e gegen beti SIpfelroidKer |
angelegt roorbcn fiitb.

že prve dni meseca malega srpana
in lovili vanje jabelčne tončiče.

jDcloBet’.

1. Slitlegen ber ©d)u|forb e jutn
©djugc gegen ben $elbljafen.

2. ŽSefdtnpfung ber Slutlaufe roie im
SDtonate Suni.

3. 9lu§fd)neiben ber biirren 2(fte uttb
SDtiftelbufdje, 2lbfra(ien uttb 2lbbiirften ber
Stamme unb biden 21fte oom ©ttbe Dciober
ab trne im SOtonate februar 0Punft 3).

4. Stnftreicfjen ber Saurne mit

unb Seljmbrei jur ©rjielung glattrinbiger,
moošfreier Sdurne unb jur SSerljinbcrung
ber ©ierablage.

5. 3lu§redjen, ©ntferneit unb 93er=
brentten be§ SattbeS au§ ben Dbftgarten
junt ©djttjje gegen bie $ledenfranfbcit ber
2Ipfeb unb SBirnbaume unb gegen bie dlofP
ftedenfranfljett unb ben i|3ftaumenroft ber
3metfd)fen unb ipflautnen

6. SDiingen ber Dbftanlagett mit feften
ober fltiffigen SDungftoffen jur ©rljbljung
ber SBiberftanbsfraft ber ŽBaumc.

Vinotok (oktober).

1. Drevje dobi drevesne ko¬
šare, da ga ne ogloda zajec.

2. Zatiranje krvave uši kakor me¬
seca rožnika.

3. Izrezavanje suhih vej in omeli-
nega grmičja; nadalje treba ostrgati
debla in debelejše veje počenši z drugo
polovico tega meseca kakor meseca
svečana (točka 3).

4. Mazanje drevja z mešanico od
vapnenega beleža in ilovice, da dobi
gladko lubad, da ni na njem mahov
in da preprečimo odlaganje jajčic.

5. Spravljanje in sežiganje listja
po sadunosnikih, da se ne loti dotičnega
drevja jabelčni in hruškov krastovec,
da se ne narede na njem rudeče pege
in da ga ne zajeda češpljeva rja.

6. Gnojitev sadunosnikov s trdimi
ali tekočimi gnojili, da se drevje laže
upira raznim nezgodam.

‘BobemBrr.

1. 2tu§graben unb SSerbrcnncn ber
burd; bie Slutlaufe ganjlid) entfrafteten
SBaume.

2. 2lbfct)neibett unb SSerbrennen ber
ikaupeutiefter jum ©djujje gegen beti 23attnv
metfjling unb ©olbafter.

3. Sammeln ber ©ierringe be§ Stiugeb
fpinnerS gelcgentlicf) ber S3ornaljme be§
©aumfdjnitteS.

4. $ortfe§uug ber im SOtonate Cctober
genannten Strbeiten.

Listopad (november).

1. Izkopavanje in sežiganje vsega
vsled krvave uši popolnoma oslabelega
drevja.

2. Rezanje in sežiganje goseničjih
gnezd, da zataremo glogovega belina
in zlatoritko.

3. Odpravljanje prstenčarjevih jajčjih
kolobarjev, kedar snažimo drevje.

3. Nadaljevanje opravil, ki so našteta
za mesec vinotok.

©eccmfier. ! Gruden (december),

gortfegung unb Seenbigung ber in Nadaljevanje in dovršitev opravil
ben 2)tonaten Dctober unb 21ot)embcr atu naštetih za meseca vinotok in listopad.
gefiil)rten 2lrbeiten.

86

3ErImf0£alim5n T

fiir bie

Sefflinpfung kr $einliAitf(j(iiiliii§e-

Samter.

1. (StroEjbartber fammein unb uer=
brennen.

2. Sompoft ftiirjeu unb bie uorf)anbenen
©ngerlinge oernidjten.

JfeBruar.

1. Seitu bRebfc^nitte ift ber alte borftige
9tebftocft£)eil griinblid) abjureiben, baburd)
merben ifhtppen be§ .fjeunmnneS unb anbere
©djabiinge uernid)tet.

2. S)q§  beirn iMifdmitie abfallenbe
einjaljrige bHeb^otg, fonde alte £oljtf)eiIe
finb ju fammein, auS bent SBeingarten
ju fdjaffen unb ju cerbrennen, baburdj
roerben ifHIje unb ©djabtinge »ernidjtet.
3)ie 2lfd)e ift afe ein nortrefflidjer 23ein=
bergsbiinger ju uerroenben.

3. 91ebpfaf)le finb abjufudjen unb bie
uorljanbenen ipuppen be§ ^euimtrmeS ju
nernidjten.

Karj.

1. 33oHenbung ber im februar etroa
nid)t ganj ausgefiiijrtcn 2Irbeiten.

2. Skitu ipianieren ber rigolten SBeim
garten- unb dlebfdjulfladjen ift ju adjten,
bafš bie norijanbenen Gngerlinge getobtet
merben.

Upril.

1. S)a§ gegen ^rutjjatjrsfroft erforber^

Koledar

za

pokoneevanje škod¬
ljivcev na vinski trti.

Prosinec.

1. Snemanje, pobiranje in sežiganje
slamnatih vezij.

2. Prekopavanje mešanca in zati¬
ranje ogrcev, ki se nahajajo v njem.

Svečan.

1. Za rezi treba stare trtne dele
skrbno odrgniti, da pomorimo bube
senenega črva in druge škodljivce.

2. Jednoletno rožje, kar ga odpade
za rezi, kakor tudi stare dele treba
pobrati, spraviti iz vinograda in sež¬
gati; s tem uničimo glivice in druge
kvarljivce. Pepel je izvrstno gnojilo za
vinograde.

3. Vinogradsko kolje treba preis¬
kati in bube senenega črva pomoriti.

Sušeč.

1. Dovršitev opravil, ki jih svečana
morebiti nismo dogotovili.

2. Pri izravnavanju (planiranju) pre¬
kopanih (rigolanih) vinogradov in trsnic
treba paziti, da potolčemo ogrce.

Mali traven.

1. Spravljanje raznih za pomla-

87

lidje Dldudjerungstnaterial ift in bie SBeim
garten ju jctjaffen.

2. 23eim ©intragen con ©ompoft fiir
5ieuanlagen ift genau barauf ju feljen,
bafs nicijt ©ngertinge mit Ijineiti befiirbert
roerben.

IHai.

1. 93ei groftgefaljr ift in ben friiE)eu
SJlorgenftunben ju raudjcrn.

2. 3)aS $ an 9 en  ber ©djmetterliuge be§
§emuunnes roafjrcnb ber StageSjeit mittels
$ad)er ift oorjuneljmen.

3. Sammeln bes ftaljlblauen dtitffeb
faferS.

4. ©ammeln ber iDtaitafer.

5. ©obatb bie £riebe fpanm
t a n g f i n b, b a § e r ft e m a l f d) m e f e (n
gegen ben Straubenfdjimmel.

6. SDie oom fdjtoarjen Srenner befaP
tenen 2/riebttiede finb abjubredjen unb ju
oerbrennen.

luni.

1. © r ft e § griinbtidjeS S3efpt'i|en
gegen bie ifSetonofpora unb
f djroarjen 23renner mit ber £upfer*
fatflofung  nor  ber  23liite.

2. 3weites ©diroefeln unmitteb
bar  nor  ber  231 ut  e.

3. S)aS tgerausibfen bes £»eutcurme§
aus ben Sraubcnanfagen mittets Sotjnabetn
unb 3^britden ber SMrrner.

4. 23efpri|en ber oom §emourm be<
faEenen Straubenanfage mitteis ber ^nfectem
putnerlofung.

5. ©ammetn ber nom ftaljtblauen diitffeP
fafer tjerruijrenben SBidter unb 93erbrettnen
berfetben.

Suit.

1. 3 U  Seginn  bes  SltonateS, |

dansko kajenje potrebnih tvarin v vino¬
grade.

2. Kedar znašamo za nove nasade
mešanec, treba gledati na to, da ne
ostanejo ogrci v njem.

Teliki traven.

1. Ako pretijo mrazovi, treba ka¬
diti (kuriti) na vse zgodaj.

2. Metulje senenega črva treba lo¬
viti za dne s pahljačami.

3. Pobiranje zavijačev.

4. Pobiranje rujavih hroščev.

5. Kakor hitro so poganjki
dolgi za dobro ped, treba trte
žveplati prvokrat zavoljo trtne

i j a j čas te plesni.

6. Dele poganjkov, napadenih od
črnega pikca, treba odlomiti in sež¬
gati.

Rožnik.

1. Prvo temeljito škropljenje
proti strupeni rosi in črnemu
pikcu z bakreno-vapneno zmesjo
pred cvetjem.

2. Drugožveplanje neposredno
pred cvetjem.

3. Dobivanje senenega črva iz
mladih jagod z lesenimi klinčki.

4. Škropljenje grozdnih nastavkov,
napadenih od senenega črva, z razto¬
pino od mazljivega mila in mrčesjega

| praška.

5. Pobiranje in sežiganje zavijače-
vih zvitkov.

Mali srpan.

1. V začetku meseca, nepo-

88

unmittelbar nad; ber 331itt e, ift
gum g m e i t e n m a 1 e g e g e n e r o*
nofpora ju f priden.

2. -Kadj bem groeiten ©prigen
gegcn bte $eronofpora ift gum
brittenmale gegen ben ©raubem
fdjimmel ju fcgroefeln.

3. ©ammeln ber oom fdjroargeu Srem
ner befattenen S^riebfpi^en, Slatter, ©eige,
Stanfen unb ©raubentgeile unb Serbrennen
berfelben.

4.  ©egen Gšnbe be§ 3Jtonate§
ba§ brittemal Sefprigeit gegen
i|3eronofpora.

5. gangen ber ©djmetterlinge be§ ®auer=
rourmeS mittcts be§ 5Kebefad)er3.

$uguif.

1. $ortfegung ber Sefampfung be§
fdjroargeit Srenners (fielje 3uii, $)3un!t 3).

2. Sluslefen ber oom Sauerrourm be=
falienen Seeren.

iSepfemBsr.

1. ©te trn oorigen ffltonate angefiifjrten
2Irbeiten finb fortgufegen.

2. ©ie abgegipfelten ©riebe unb ©eige
finb fofort nad) bem ©ipfeln au§ ben SGSein*
garten ju fd;affen.

žDcfoBer.

©ollten ©rauben brtrd) ben ©raubem
fdjimmet gugrunbe geridftet toorbcn fein, fo
finb biefefben abjufd;neiben unb gu oem
brennett.

UobemBer.

1. ©ie 3iebenblatter finb nad) bem
SlbfaEe momoglid) gu fammeln unb gu
oerbrenneit.

2. 3unge, cim bis oierjaf)rige dtebem
anlagen finb burd) Seijaufelung mitteis
©rbe oor SBinterfroft gu fdjtigen.

sredno po cvetju, treba škropiti
drugokrat proti strupeni rosi.

2. Po drugem škropljenju
proti strupeni rosi treba žve¬
plati tretjikrat proti trtni jaj¬
časti plesni.

3. Pobiranje vseh od črnega pikea
napadenih poganjkov, listov, divjih po¬
ganjkov, vitic in jagod; vse to treba
sežgati.

4.  Ob koncu meseca tretje
škropljenje proti strupeni rosi.

5. Kiseljakove metulje treba loviti
s pahljačami.

Veliki srpan.

1. Nadaljevanje zatiranja črnega
pikca (glej mali srpan, točka 3).

2. Jagode, napadene od kiseljaka,
treba odstranjevati.

Kimovec.

1. Opravila prejšnjega meseca treba
nadaljevati.

2. Odrezane vrhe in divje poganjke
treba takoj spraviti iz vinograda.

Vinotok.

Ako je morebiti uničila trtna jaj¬
časta plesen grozde, treba jih odrezati
in sežgati.

Listopad.

1. Ko je odpadlo listje s trte, treba
ga pobrati in sežgati.

2. Mlade, jedno- do štiriletne nasade
treba varovati zimskega mraza z osi-
panjem.

89

3. ©palierftbcfe fiitb burdj ©inbinbcn
mit ©trol) nor SBinterfroft ju fd)ii|en.

4. SDie tiefe tgerbftfjaue ift corjunetimen
gegeu [dpar^en Sramer unb beljufš 95cr^
nidjtuug ber $uppen ber tgeunrarmer.

5. Seim fUigoIen finb bie cortjanbencn
©djiiblinge, roie ©ngertinge, SDtaufe k.  ju
ucrnid)ten.

©EcemCer.

Sie im fltonembcr begmmenett Strbeiten
finb fortjufejjen, roenn bie SBitterung bies
Sitbafst.

3. Trtne brajde treba varovati zim¬
skega mraza s tem, da jih pokrijemo s
slamo.

4. Izvršiti treba globoko jesensko
kop, da zataremo črnega pikca in ki-
seljakove bube.

5. Pri prekopavanju moramo uničiti
vsakega škodljivca, ki ga doseže orodje
(ogrce, miši itd.).

Gruden.

Opravila, začeta meseca listopada
treba nadaljevati, ako to vreme do¬
pušča.

90

JBidjfige

BcfjhtfsfiemcrFnmgim-

a) Solite nad) ber im SOtonate
3 uli uorjuneftmenb en britten S 8 c=
f djroef elung ber dtebftode bennodj
im iOerlaufe bes ©ommers ber
Straubenf djimrnel bemerlt merben,
fo finb bie baron befallenen, foroie
bie benfelben b enadjbarteu <St od e
3  n f d) to e f e I n.

b) 2 llle ju mas immer fiir einer 3 eit
im 2 Beingarten abfallenben ober gefann
melten 33Iatter, STriebc, dtebenbeftanbtljeUe
finb ftets fofort au§ bem SBeingarten ju
entfernen unb fall§ e§ fid; nidjt um oolb
fommen gefunbe, fiir SSermeljrung bc*
fiimmte 91ebcn Ijanbelt, ju oerbrennen.

c) jRebfdpden finb al§ befonberS empfinb=
Itd) gegen Ifkronofpora unb fdjioarjen
Srenner oom Seginne ber SBegetation an
attroodientlid) mit lV 2 %iger ^upfcrfalf*
(ofung ju befprijjen.

d) 3)ie tgafen finb in jenen ©emctnben,
in rceldjen aitf ©runb bes Sanbesgefejjes
ddo. 13. december 1898, 91r. 4 ŠDSDS.
ex 1899, biefe Stljiere ganjlid) auSgerottet!
roerben follen, bas ganje Saljr Ijinbutd),
felbftoerftanblidj nur oon ben Sagbbe^
redjtigten, abjufdjicfjen.

Važne opombe h
koncu.

a)  Ako se utegne pokazati
po tretjem žveplanju, ki smo
ga izvršili meseca malega
srpana, v teku poletja vendar
še trtna jajčasta plesen, treba
napadene kakor tudi sosedne
trte zopet oprašiti.

b)  Liste, pog&njke in vsakovrstne
druge trtne dele, ki so ob kteremkoli
času odpadli, moramo takoj spraviti iz
vinograda in sežgati. Izjema so popol¬
noma zdrave trte, ki so namenjene za
razmnoževanje.

c)  Strupena rosa in črni pikec se
jako rada lotita trsnic, zato je umestno,
da škropimo ondi takoj od začetka
vsak teden z 1V 2  °/o bakreno-vapneno
zmesjo.

d)  Zajce je treba streljati vse leto
po onih občinah, ki smejo na podlagi
deželnega zakona z dne 13. grudna
1898 št. 4 d. ž. ex 1899 omenjene
živali popolnoma zatreti. Da to izvr¬
šujejo le take osebe, ki imajo pravico
do tega, razumeva se samo ob sebi.


CDBISS 54042*00

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA