Zaklad v gori Kralec
Lužiškosrbska pripovedka Ilustrirala E. Piščanec.
V gori Kralec poleg vasi Per-čeci je bila v starili časih zakopana velika ponva zlatnikov. Stražili so jo palčki. Ljudem ta zaklad ni dal miru. Hoteli so se ga polastiti za vsako ceno in se okoristiti z njim. Toda kako, ko so se pa bali palč-kov in njih čarovniških zmožnosti. A pohlep po bogastvu je bil tolik, da so sklenili tvegati vse. Napotili so se na Kralec, oboroženi z naj-različnejšim orodjem za razkopa-vanje zemlje. Pogum se jim je stop-njeval od koraka do koraka zlasti še, ker na čndo niso opazili nikjer palčkov. Niti stražarjev niso našli na gori, zato so se nemudoma oprijeli izkopavanja ponve. Z veliko vnemo zasajajo svoje rovnice v zemljo in. kmalu je izkopana že precej globoka jama. »Ali so morda palčki odšli od tod?« so se jeli spra-ševati, ko jim je šlo delo proti pričakovanju lahko izpod rok. Še nekaj zamahov z motikami in iz zemlje pogleda držaj ponve. Nepopisna raclost prešine kopače. Vsak je liotel vleči za držaj in si seveda pri-lastiti čim več zlatnikov. Med prerivanjem opazi eden izmed kopačev da je vsa vas Perčeci v plamenu. Pozabivši na zaklad, zdrve vsi proti goreči vasi. Ko pritečejo do vasi, spoznajo, da ognja sploh ni bilo in da je vas nepoškodovana. Vsem je bilo takoj jasno, da so jim vse to zagodli palčki. Vrnivši se nazaj k jami na goro, ne najdejo o njej niti sledu več. Če bi se ne dali splašiti po požaru, prav ko so držali ponvo z zakladom že za ročaj, bi imeli toliko bogastva, da bi si lahko zgradili deset takili vasi, kot je bila njihova. Pa še mnogo lepše bi lahko bile.                                                       Prevedel Tone Šeško