Novi zbirni center bo obcanom prijaznejši Zacela se je gradnja Zbirnega centra Suhadole, ki je 1,1 milijona evrov vreden skupni projekt obcin Kamnik in Komenda. Gradnjo izvaja SGP Graditelj, zaradi zahtevnosti pa se bo zavlekla še v prihodnje leto. Jasna Paladin Kamnik, Suhadole – Kam­niški župan Matej Slapar, komendski župan Stanislav Poglajen in direktor podjetja SGP Graditelj Janez Zor-man so v cetrtek, 24. sep­tembra, podpisali gradbeno pogodbo za izgradnjo Zbir­nega centra Suhadole. Zbirni center bo zgrajen v neposredni bližini obstoje-cega centra za zbiranje od­padkov v t. i. Suhadolski jami, k projektu pa sta se obcini zavezali po prejemu sklepa inšpektorata za oko­lje in prostor, ki je obcinama ureditev novega centra nalo­žil do konca letošnjega leta. Obcini sta si zemljišce in posledicno stroške gradnje razdelili v sorazmernem de­ležu – 79 odstotkov Obcina Kamnik, 21 odstotkov pa Obcina Komenda. Po za­kljucku izvedenih dveh kro-gov pogajanj v okviru javne­ga narocila je bila koncna ponudbena cena naju­godnejšega ponudnika SGP Graditelj, in sicer v vrednos-ti 1.147,619,49 evra. »Gradnja skupnega centra za ravnanje z odpadki je re-zultat sodelovanja Obcine OBCINSKE NOVICE Svetniki: Obcina ne zna nacrtovati Obcinski svetniki so sprejeli že cetrti rebalans letošnjega proracuna. Ocitkov o slabem nacrtovanju obcinskih izdat­kov ni manjkalo, a župan od­govarja, da je letošnje leto zaradi koronavirusa nepred­vidljivo, kot ni bilo še nikdar. stran 2 Kamnik in Obcine Komen­da in obeh obcinskih uprav, na kar smo lahko ponosni. Do gradnje je prišlo tudi na pobudo takratnega poslan-ca mag. Mateja Tonina v preteklih letih, torej da je namesto prej obvezne iz­gradnje zbirnega centra v vsaki obcini na podlagi spremembe zakonodaje se­daj možno na obmocju dveh obcin z istim koncesi­onarjem zgraditi en zbirni AKTUALNO Mladi zganjajo hrup in unicujejo ograje S takšno pritožbo so se na javnost in obcino obrnili ogorceni stanovalci blokov na Kranjski cesti, ki jih mine­va potrpljenje. Nekaj je otro­ška igra, drugo pa vandali­zem in necloveško tuljenje, pravijo. stran 6 center. In moderen zbirni center bo na obmocju obeh obcin izboljšal kvaliteto bi-vanja in odlaganja ter zbira­nja odpadkov,« je ob podpi­su pogodbe povedal župan Matej Slapar, da gre za veli­ko investicijo tudi za Obci-no Komenda, pa je dodal Stanislav Poglajen. Tako izvajalec gradnje SGP Graditelj kot upravljalec se­danjega zbirnega centra v Suhadolski jami podjetje KULTURA Nežna poezija v grobem svetu Nina Osredkar je letos ures­nicila svojo dolgoletno željo in izdala svojo tretjo pesni­ško zbirko, ki nosi naslov Utrinki. stran 7 Publikus zagotavljata, da se bodo trudili delo usklajevati tako, da bo delovanje zbir­nega centra cim manj mo-teno. Na obcini pravijo, da bo novi zbirni center za uporabnike veliko pri­jaznejši. »Sedanja ureditev zbirnega centra ne ustreza predpisom. Dejansko je se­daj zbirni center le organi­ziran na nacin, da so zaboj­niki za oddajanje odpadkov postavljeni na izpraznjeni utrjeni površini. V novo­zgrajenem zbirnem centru, ki bo izpolnjeval vse predpi-sane pogoje, pa bo oddaja odpadkov za obcanke in ob­cane prijaznejša. Ureditev zbirnega centra v treh nivo­jih, ki bodo dostopni po po­ložni rampi, bo omogocala, da bo vsak obcan lahko z vozilom pripeljal odpadke do posameznega kontejner­ja in jih vanj odložil, celot­na površina z namešcenimi zabojniki pa bo pokrita z nadstrešnico,« nam je poja­snila Mihaela Veternik iz obcinske uprave. ŠPORT Poljakinje zadnja ovira pred ligo prvakinj Odbojkarice in odbojkarji Calcita Volleyja so zelo do­bro vstopili v novo sezono, v kateri imajo oboji visoke ci­lje. Po štirih odigranih krogih Sportklub prve odbojkarske lige sta obe ekipi še brez po­raza in na prvih mestih. stran 11 Novi ukrepi za bolnike Število okuženih s koronavirusom narašca po vsej državi, a v Zdravstvenem domu Kamnik poudarjajo, da so stvari pod nadzorom in da so dostopni za vse, ki potrebujejo njihovo pomoc. Jasna Paladin stvenega doma so uvedli novo otroško izolacijsko am-Kamnik – V obcini Kamnik bulanto, v kateri dela specia­je bilo v torek, 6. oktobra, 36 list pediater, in še eno izola­aktivnih okužb z novim ko-cijsko ambulanto za odrasle ronavirusom. Število okuže-za preglede oseb z okužba­nih se je podvojilo v dvajsetih mi dihal, vrocinskimi stanji dneh, a razlogov za preplah in sumom na covid-19. Obe ni, saj so v Zdravstvenem ambulanti sta zaradi boljših domu Kamnik uvedli vrsto pogojev dela in prijaznosti ukrepov, ki pomagajo k ob-do bolnikov nadomestili vladovanju epidemije in do-»korona zabojnika«. Ce se le da, izkoristite internetno narocanje in komuniciranje z zdravnikom, da bo telefon cim bolj dostopen za nujne primere in tiste, ki uporabe interneta niso vešci. stopnosti zdravstvenih stori­tev vsem, ki jih potrebujejo. Razlogov za odlašanje obiska pri zdravniku torej ni. Uvedli so dodatno telefon­sko linijo »koronamobi« (051 642 922) za posvete v zvezi z okužbami dihal in vrocinskimi stanji pri odra­slih, za narocanje na brise za testiranje na covid-19 in preglede, s katero so bistve-no olajšali dostopnost do in-formacij v zvezi s to proble­matiko in povecali dosto­pnost ambulante za druge klice. Na tej telefonski števil­ki deluje zdravnik. Uvedli so tudi loceno telefonsko števil­ko (041 445 548) za posvete in narocanje tistih bolnikov družinskih ambulant ZD Kamnik, katerih izbrani zdravnik je tisti dan od­soten. V sami stavbi zdrav-Zaradi izrednega povecanja potrebe po brisih za testira­nje na covid-19 so postavi­li montažni objekt in ka­drovsko pokrili dodatno »dri-ve-in ambulanto« za odvzem brisov kar iz avtomobila pri pacientih, pri katerih pregled ni potreben. S tem so bistve-no povecali kapacitete za je­manje brisov, kjer sedaj ca­kalne dobe ni vec. Pri vhodu v zdravstveni dom paciente usmerjata dve ose-bi, ki tudi izmerita telesno temperaturo in vrocata do-kumentacijo. Uvedli so tudi možnost narocanja recep­tov, bolniških listov in na­potnic po internetu pa tudi terminsko narocanje na la-boratorijske storitve. Nujna medicinska pomoc deluje nemoteno 24 ur na dan, se­veda brez narocanja. PAX SVECARNA STELE D.O.O., BAKOVNIK 3, KAMNIK Obcinske novice V obcinski stavbi vam bodo izmerili temperaturo Jasna Paladin Kamnik – Zaradi obcutno povecanega števila okužb s covidom-19, ki se pojavljajo tudi na lokalnem obmocju, se je Obcina Kamnik skupaj z Upravno enoto Kamnik in na priporocilo za varovanje zdravja pristojnih državnih institucij odlocila za izvaja­nje ukrepa obveznega mer-jenja telesne temperature vseh, ki vstopajo v obcinsko upravno stavbo – torej tako zaposlenih kot strank. Ob vstopu v obcinsko uprav-no stavbo je od 22. sep­tembra dalje vsakemu obi-skovalcu z ustrezno napra­vo, ki je namešcena na zidu desno ob vhodu, izmerjena telesna temperatura. V pri­meru odstopanja od obicaj­ne temperature varnostno--receptorska služba obisko­valcu ne bo omogocila do-stopa do upravnih prosto­rov. Stranke se bodo v mora­le tem primeru telefonsko dogovoriti za nov termin obiska. »Tako kot doslej strankam predlagamo, da v cim vecji meri izrabijo možnost ure­janja zadev po telefonu ozi­roma po elektronski pošti,« sporocajo z obcine in doda­jajo, da so kljub uvedbi no-vega ukrepa v obcinski stav-bi še vedno obvezni tudi nošenje zašcitnih mask, raz­kuževanje rok in varnostna razdalja. Dvanajsta seja Obcinskega sveta Obcine Kamnik Svetniki: Obcinska uprava ne zna nacrtovati Obcinski svetniki so na septembrski seji obravnavali (in sprejeli) že cetrti rebalans letošnjega proracuna. Ocitkov o slabem nacrtovanju obcinskih izdatkov in številnih nepremišljenih in prehitrih odlocitvah ni manjkalo, a župan Matej Slapar odgovarja, da je letošnje leto zaradi koronavirusa nepredvidljivo, kot ni bilo še nikdar. Jasna Paladin Kamnik – Septembrske seje obcinskega sveta ki je trajala do poznih vecernih ur, niso zaznamovale le zašcitne ma-ske, ampak tudi nekaj vroce krvi in povzdignjenih glasov in obcinski upravi tokrat ni uspelo izpeljati vsega, kar so nacrtovali – s sprejetjem amandmaja LMŠ so namrec zavrnili postavko za nakup elektricnega vozila za vzpo­stavitev projekta Prostofer. A pojdimo po vrsti. Opozicijo zmotilo politicno kadrovanje Svetniki so za predstavnike ustanovitelja v Svetu Osnov­ne šole Stranje potrdili Silva Cafuto, Nino Cestnik Pav­lic in Natašo Mihalic, za predstavnike ustanovitelja v Svetu Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik pa Karmen Kaplja, Jožeta Korošca, Mihaela Resnika, Matijo Sitarja Mocni­ka in Matjaža Šporarja. Slednje imenovanje je bilo razlog za nekaj razprave; opozicijski svetniki so ocitali politicno imenovanje clanov sveta, saj naj ne bi bil sprejet niti en predlog opozicije, zato sklepa vsi niso podprli, saj tovrstnega kadrovanja ne vidijo kot iskrenih namer po sodelovanju. So pa novoi­menovanim clanom sveta zaželeli srecno roko pri izbi­ri direktorja s polnim man-datom, ki ga zavod nujno potrebuje. Porocila javnih zavodov Kot je v navadi vsako leto, svetniki obravnavajo tudi porocila javnih zavodov, ka­terih ustanoviteljica ali sou-stanoviteljica je obcina. Takšnih je kar štirinajst: Vr­tec Antona Medveda Ka­mnik, Knjižnica Franceta Balantica Kamnik, Javni za­vod Mekinjski samostan in Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik se financi­rajo pretežno iz obcinskega proracuna, osnovne šole in Medobcinski muzej Kamnik pa iz državnega proracuna. Ker minula leta pri tej tocki skorajda ni bilo vprašanj, so se na obcinski upravi odloci­li, da direktorjev zavodov na sejo zaradi povecanega tve­ganja z okužbo covid-19 le­tos ne vabijo, kar pa je neka­tere svetnike razburilo, ceš da bi želeli slišati nekatere odgovore iz prve roke. V Volcjem Potoku bodo zidali Sprejet je bil tudi odlok o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu VC-05 Volcji Potok, ki na 2,7 hekta­ra velikem, še nepozidanem obmocju severno od parka Arboretum in zahodno od golfskega igrišca predvideva pretežno stanovanjsko grad-njo – najvec dvanajst enosta­novanjskih stavb ali dvosta­novanjskih stavb, a ohrani­tev obstojecih površin Doma Krajevne skupnosti Volcji Potok in obstojecih gozdnih površin ter ureditev cestne infrastrukture skupaj z gradnjo plocnika. Energetska prenova stavb Obcina Kamnik se je skupaj z obcinama Tržic in Preddvor dogovorila za skupno oddajo vloge na jav­ni razpis Ministrstva za in-frastrukturo za sofinancira­nje energetske prenove stavb v lasti in rabi obcin v letih 2020, 2021 in 2022. Povezava je bila potrebna, saj je minimalna vrednost prijavljenih projektov lahko 750 tisoc evrov. Predmet projekta je energet-ska sanacija šestih objektov v lasti navedenih obcin – v Kamniku sta to Dom kultu-re Kamnik in stavba policij­ske postaje. Ocenjena vred­nost obnov znaša dobrih 2,3 milijona evrov, od tega za oba kamniška objekta 886 tisocakov (651 tisoc evrov za kulturni dom in 235 tisoc evrov za policijsko postajo). V primeru uspešne prijave bo sofinanciranje 49-odsto­tno, pogoj za udeležbo na razpisu pa je tudi na obcin­skem svetu potrjena doku­mentacija in vkljucitev pro-jekta v nacrt razvojnih pro-gramov. T. i. dokument identifikaci­je investicijskega projekta in investicijskega programa sta predstavila Staš Kos in Jure Eržen iz Lokalne ener­getske agencije Gorenjske in poudarila, da se bo stav­ba Policijske postaje Ka­mnik celovito energetsko prenovila (izolacija fasade in stropov in zamenjava oken), v Domu kulture Ka­mnik pa se bo na objektu med drugim namestila tudi soncna elektrarna. Poveda-la sta, da bo skupni prihra­nek energije po energetski obnovi 300 megavatnih ur oziroma približno 20 tisoc evrov letno. Javna razsvetljava Soglasno so svetniki sprejeli program del za leto 2020 za opravljanje gospodarske jav­ne službe dobave, postavi­tve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v obcini. Kot je povedal višji svetova­lec za gospodarske dejavno­sti in gospodarske javne službe Franc Resnik, so na­meravali tocko na dnevni red uvrstiti že spomladi, a je zaradi koronavirusa na sejo prišla šele septembra, ceprav je bil dokument prip­ravljen že novembra lani. Kolesarske povezane V sedmi tocki so s 25 glaso-vi za potrdili t. i. Predinve­sticijsko zasnovo in investi­cijski program za projekt Regionalna kolesarska po­vezava Kamnik–Mengeš– Trzin–Ljubljana. Projekt se je s pripravo potrebnih osnov zacel izvajati že v letu 2017, v zadnjih treh letih so izdelali potrebno projektno in investicijsko dokumenta­cijo in pridobili vsa lastni­štva, v prihodnjih dveh letih pa sledi še sama gradnja kolesarske povezave. Pro-jekt bo financiran s strani Evropskega sklada za regio­nalni razvoj, s sredstvi dr­žavnega proracuna in s sredstvi obcinskih proracu­nov. Vrednost celotne inve­sticije znaša 1,4 milijona evrov, delež Obcine Ka­mnik je 251 tisocakov. Svetniki so potrdili tudi in-vesticijski program za kole­sarsko povezavo Kamnik– Godic, ki bo prav tako v pre­težni meri financirana z evropskim in državnim de­narjem (obcina bo prispeva-la 183 tisoc evrov). Gradnja naj bi bila koncana v letu 2022, gre pa za kolesarsko povezavo po utrjenem ma-kadamu po levem bregu Kamniške Bistrice. Cetrti rebalans proracuna Najvec razprave smo lahko slišali ob obravnavi rebalan­sa proracuna. Že cetrti reba­lans proracuna je bil potre­ben predvsem zaradi zago­tovitve sredstev za nakup strateško pomembnih ze­mljišc in zaradi uskladitev vrednosti projektov, s kateri-mi je Obcina Kamnik kandi­dirala za nepovratna in po­vratna sredstva po 23. clenu Zakona o financiranju ob­cin. Za zemljišca bo obcina namenila dodatni milijon evrov (za kar se bodo zadol­žili), odkupiti pa namerava­jo zemljišca na južnem delu nekdanje smodnišnice. Za Zbirni center Suhadole je namenjenih 260 tisocakov manj, saj gre po novem za dvoletni projekt. Dodatnih dvesto tisocakov bo šlo za vzdrževanje cest. Kot je po­vedala pomocnica vodje od­delka za podrocje financne­ga poslovanja Marija Kos, so skupni izdatki po novem ocenjeni na 29,3 milijona evrov, kar je za 1,2 milijona oz. 4,3 odstotka vec kot v sprejetem proracunu, pred­vsem na racun višje pov­precnine. Rebalans so svetniki potrdi­li, a ni šlo brez precej razgrete razprave in tudi amandmaja. Svetniki opo­zicije so obcinski upravi ocitali preslabo nacrtovanje in vrsto nepremišljenih projektov, saj so štirje reba­lansi v devetih mesecih pre­vec, a župan Matej Slapar jim je odgovoril, da je letoš­nje leto zaradi epidemije nepredvidljivo kot še nobe-no do sedaj. Še najbolj pa so se obregnili ob 25 tisoc evrov vredno postavko, ki so jo v proracun umestili na novo, namenjeno za nakup elektricnega avtomobila in vzpostavitev projekta Prostofer za prevoze starej­ših obcanov. »Projekt je vsebinsko dober, a v naši obcini povsem nepremi­šljen, brez kakršne koli jav­ne razprave. Sploh vemo, kakšen avto bomo kupili, koliko obcanov bi to upora­bljalo, kdo bi bil upravicen do teh voženj, samo po ob­cini ali kjerkoli, kolikšni so dejansko stroški …? Ostaja vrsta neodgovorjenih vpra­šanj, poleg tega se takšni projekti ne umešcajo v re-balans, ampak kvecjemu v proracun za prihodnje leto,« je bil kriticen Igor Žavbi, ki je v imenu LMŠ tudi vložil amandma, s ka­terim bi denar namesto za nakup elektricnega avtomo­bila namenili za športno igrišce na Gozdu. Aman­dma je bil sprejet in tako projekta Prostofer v Kamni­ku letos še ne bo. Po glaso­vanju (in petnajstminu­tnem odmoru) je prišlo tudi do neobicajnega predloga župana, da naj se glasova­nje ponovi, saj naj bi se ne­kateri svetniki pri glasova­nju zmotili. A predlog o vnovicnem glasovanju ni bil izglasovan. OBCINA KAMNIK objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoci za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v obcini Kamnik v letu 2020 – UKREP: Šolanje v poklicnih in srednješolskih kmetijskih programih. Razpisna dokumentacija je objavljena na uradni spletni strani Obcine Kamnik www.kamnik.si, in sicer od 25. 9. 2020 dalje. Dodatne informacije: Luka Svetec, telefon 01/831 81 62, ali po e-pošti: luka.svetec@kamnik.si. Matej Slapar l.r. ŽUPAN ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: Mateja Žvižaj malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 23. oktobra 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 15. oktobra 2020. www.kamnik.si Obcinske novice Spominska svecanost v Golicah V soboto, 3. oktobra, je Obmocno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda v Golicah organiziralo tradicionalno proslavo, ki je bila letos še posebno svecana. Mineva namrec trideset let od vzpostavitve Manevrske strukture narodne zašcite v obcini, ki je pomembno prispevala k zavarovanju osamosvojitvenih procesov Slovenije. Jasna Paladin žine so maja leta 2000 dobi­ le tudi republiško priznanje Golice – Clani Obmocnega naziv slovenska družina. združenja veteranov vojne Naloge obrambe je prevzelo za Slovenijo Kamnik - Ko-vodstvo krajevne skupnosti. menda so prvo obeležje v Takratni izvršni svet Obcine spomin na osamosvojitev Kamnik je dolocil po- Slavnostni govornik Marjan Šarec / Foto: Jasna Paladin postavili v Golicah in tam se vsako leto spomnijo dogod­kov iz let 1990 in 1991, v katerih so pomembno vlogo odigrali tudi domacini iz Tuhinjske doline. Ravnali so pogumno in odgovorno Ko se je Slovenija pripravlja-la na pot k osamosvojitvi, se je med ljudmi izkazala veli­ka enotnost in posledicno uspeh slovenskih oborože­nih sil. Ena najpomembnej­ših nalog je bila takrat ohra­nitev orožja, ki je bilo zato iz Kamnika odpeljano na skrivne lokacije. Tudi v Tu-hinjski dolini so bila od 1. oktobra 1990 dalje tajna skladišca orožja. Prevzele in hranile so ga: v Zgornjem Tuhinju družina Poljanšek, na Vasenem družina Žavbi, na Pšajnovici družina Pesto-tnik, v Rakitovcu družina Žibert, v Stebljevku družina Šimenc in v Snoviku druži­na Urankar. Navedene dru­membne objekte, ki jih je bilo treba fizicno zavarovati. Na podrocju Tuhinjske doli­ne so bili to vodni viri, ben­cinska crpalka in prelaz Kozjak. Na pomen ohranjanja spo­mina na omenjene dogodke je na proslavi opozoril pred­sednik Obmocnega združe­nja veteranov vojne za Slo­venijo Kamnik - Komenda mag. Zvonko Cvek, dogodke pa je iz prve roke opisal tudi organizator Manevrske strukture narodne zašcite v obcini Boris Zakrajšek. Le-tošnji slavnostni govornik pa je bil poslanec Državnega zbora Marjan Šarec, ki je med drugim poudaril, da je Tuhinjska dolina tako kot med drugo svetovno vojno pomembno vlogo odigrala tudi med osamosvojitvijo. »Imeli ste veliko odgovor­nost, imeli ste verjetno tudi strah, kako se bo vse skupaj odvilo, ampak hkrati veliko cast in veliko nalogo – nalo-go ustanovitve samostojne države Republike Slovenije. netenja delitev so danes še Vse družine, ki so skrivale kako prisotni. Verjamem, da orožje, ki so zatrle svoj nas to ne bo unicilo. Naj se strah, zatrle preracunljivost politiki še tako prepiramo, in se neomajno podale na slovenski narod in Republi-pot borbe in sodelovanja pri ka Slovenija bosta preživela nastanku nove države, vse te tudi v bodoce,« je še pouda- Zbrane je nagovoril tudi župan Matej Slapar. / Foto: Jasna Paladin družine danes ponosno no-sijo svoje ime. Ceprav se zdi, da zgodovino danes po­zabljamo mnogo hitreje, kot smo jo kadarkoli, bo vendar­le to za vedno ostalo zapisa-no, ne samo na tablah, am-pak tudi v srcih.« Nadaljeval je, da po tridese­tih letih samostojne države z njo ne moremo biti pov­sem zadovoljni. »Nastale so nove delitve, poleg tistih, ki smo jih imeli že v preteklo­sti. Ocitno nam je Sloven-cem dano v zibelko, da se delimo pri vseh vprašanjih, celo pri kolesarstvu smo se. Tako seveda ni nic cudnega, da se skuša delitve prenesti tudi na obdobje slovenske osamosvojitve. To pa je naša velika naloga, da se borimo s tem.« Poudaril je, da glav­na skrb danes nista le koro­navirus in slaba gospodar-ska situacija, ampak se bori-mo tudi s poskusi predruga-cenja družbe. »Sovražni go-vor, zanicevanje, poniževa­nje v javnosti, vecni spori, ril Šarec in zakljucil, da »biti osamosvojitelj ne da niko­mur alibija, da bi v dobi sa­mostojne države pocel kakšne cudne rabote. To ni opravicilo. Tudi ce si sou-stvarjal državo, se moraš za­vedati, da je treba spoštovati pravni red Republike Slove­nije.« Zakljucil je z mislijo, da je demokracija bistvo vsega. »V Sloveniji danes še lahko poslušamo razlicna mnenja. Naša glavna naloga je, da jih bomo lahko tudi v prihodnje. Le kjer se sliši razlicna mnenja, tudi tistih, ki morda v tistem hipu niso najbolj zaželeni, le tam je prava demokracija. Vsi do-godki pred tridesetimi leti in ob osamosvojitvi so pote­kali prav zato, da bi dobili demokracijo in svobodne volitve.« Ob prisotnosti zastavonoš so v kulturnem programu na­stopili ucenci Podružnicne šole Zgornji Tuhinj, Ljudski pevci Tuhinjske doline in clani Schaka kvinteta. Brezplacni internet na javnih mestih Kamnik – Obcina Kamnik je na podlagi uspešne prijave na poziv Evropske komisije za dodelitev nepovratnih sredstev za spodbujanje internetne povezljivosti v lokalnih skupno­stih prejela 15 tisoc evrov. S tem denarjem so v okolici glav­nih središc javnega življenja uredili brezplacni širokopasov­ni internetni dostop z oznako WiFi4EU. Omrežje, ki te dni deluje testno, bo popolnoma aktivno predvidoma v nasled­njem mesecu in bo na vseh lokacijah ustrezno oznace-no. Lokacije so naslednje: Samostan Mekinje, Stadion prija­teljstva Mekinje, zunanje površine Doma kulture Kamnik (glavni vhod), bazen Pod skalco, Avtobusna postaja Ka­mnik, zunanja površina Zdravstvenega doma Kamnik (glav­ni vhod) in zunanja površina Gimnazije in srednje šole Ru-dolfa Maistra Kamnik (glavni vhod). Sicer pa v obcini že deluje brezžicno WiFi internetno omrežje na lokaciji mestne­ga središca (Free Kamnik HotSpot) in v obcinski stavbi (Ob­cina Kamnik Gostje). J. P. Javni zavod išce novega direktorja Kamnik – Svet Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik je objavil javni razpis za prosto delovno mesto direktorja ozi­roma direktorice omenjenega zavoda. Razpis bo odprt do vkljucno ponedeljka, 26. oktobra. Izbrani kandidat bo ime­novan za mandatno obdobje štirih let, po poteku mandata pa je lahko ponovno imenovan. Med drugim je zahtevana univerzitetna ali najmanj visoka strokovna izobrazba, naj­manj tri leta delovnih izkušenj na vodilnem položaju in zna­nje vsaj dveh tujih jezikov, kandidati pa morajo predložiti tudi program dela za mandatno obdobje ter vizijo razvoja turizma, športa in kulture v obcini Kamnik ter organizacij­sko strukturo Zavoda. Celotna dokumentacija skupaj s po­goji prijave je objavljena na spletni strani Zavoda za turi­zem, šport in kulturo Kamnik. J. P. Stražni stolp je bil osvetljen zeleno Kamnik – Stražni stolp na Malem gradu je bil v torek, 6. oktobra, zvecer osvetljen v zeleni barvi, s cimer se je Obcina Kamnik pridružila pobudi Zveze Soncek in zaznamovala svetovni dan cerebralne paralize. Z akcijo Pusti svoj pecat želijo v Zvezi Soncek širše predstaviti to možgansko okvaro, spregovoriti o njej in se zavzemati za takšno skupnost, ki jo bo sprejemala brez predsodkov. J. P. Policijska postaja dobiva nov vhod Kamnik – Izbrani izvajalec, podjetje VG Vrankar, je konec sep­tembra zacel urejati nov vhod v stavbo Policijske postaje Ka­mnik. Ta bo namenjen strankam, uredili pa ga bodo s strani parkirišca, za kar so morali najprej porušiti obstojece stopni­ce. Uredili bodo tudi klancino za invalide ter namestili nadstre­šek. Dela bodo predvidoma koncana do konca oktobra. J. P. Obvezna uporaba mask na kamniški tržnici Kamnik – Obcina obvešca, da je od sobote, 19. oktobra, pa vse do preklica na kamniški živilski tržnici obvezna uporaba zašcitnih mask – tako za prodajalce kot kupce. Za varnost in red v tržnem prostoru bodo skrbeli prostovoljci in redarska služba. J. P. OBVESTILO Obcina Kamnik vse obcane obvešca, da je na uradni spletni strani Obcine Kamnik www.kamnik.si in na oglasni deski Ob­cine Kamnik objavljen JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Obrazci so na voljo na obcinski spletni strani in v sprejemno--informacijski pisarni Obcine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, soba, št. 1/pritlicje. Vloge z vsemi prilogami in dokazilom o placani upravni taksi morajo prosilci oddati v casu od 22. 9. 2020 do vkljucno 14. 10. 2020 s priporoceno pošiljko na naslov: Obcina Kamnik, Glavni Foto: Jasna Paladin Predsednik Obmocnega združenja veteranov vojne za Organizator Manevrske strukture narodne zašcite v obcini Slovenijo Kamnik - Komenda mag. Zvonko Cvek Boris Zakrajšek / Foto: Jasna Paladin www.kamnik.si trg 24, 1240 Kamnik – s pripisom »razpis neprofitna stanova­nja«. Vlogo s prilogami lahko prosilci oddajo tudi osebno v zaprti ovojnici s pripisom »razpis neprofitna stanovanja« na levi prvi strani in naslovom »Obcina Kamnik« na desni prvi strani in »imenom in priimkom, naslovom prosilca« na zadnji strani ovojnice v sprejemno-informacijski pisarni Obcine Ka­ mnik v casu uradnih ur. Obcinske novice, mnenja Prejeli smo Goloseki so bili in bodo Ker so se na obmocju Kam­niške Bistrice pojavili obsež­nejši goloseki, je bilo postavlje-no vprašanje obcinski upravi, ki je tudi clanica Mešcanske korporacije Kamnik (MKK), zakaj je prišlo do tega pojava in kakšen je vpliv obcine na gospodarjenja z gozdovi v skladu s smernicami in direk­tivami o Naturi 2000. Tudi sam si zastavljam vprašanje, zakaj v vseh letih, odkar se ukvarjam z delovanjem MKK, ni nikogar zanimalo, kako se izkorišca gozd s strani konce­sionarjev, pa ceprav je tudi prej prihajalo do golosekov. Ne bom ponavljal odgovora na dosedanjo secnjo, ki jo opra­vlja MKK v bistriških gozdo­vih. To je že storil predsednik MKK Dušan Mesner. Odgo­vor je bil predstavljen v 10. le­tošnji številki Kamnican-ke. Upam, da so bili na ta nacin realno prikazani konkretni odgovori na dolocena vpraša­nja in pripombe, ki se nanaša­jo na secnjo v gozdovih Kam­niške Bistrice s strani MKK. Vendar je treba pogledati, kaj pripelje do povecane secnje na dolocenem obmocju gozda, ki ima velikokrat za posledico tudi naveden golosek. Iz teh razlogov bi navedel nekatera dejstva, ki so aktualna v slo­venskih gozdovih in veljajo tudi za MKK, in sicer: ujme, podlubniki, vetrolomi in žled; nega oz. nepravocasno cišce­nje in pogozdovanje v skladu z napotki ZGS; povecana sec­nja zaradi vecjega financnega dohodka (razvidno tudi v pri­meru secnje koncesionarjev v gozdovih Kamniške Bistrice, ko so dobili informacijo, da se vraca podržavljena lastnina clanom MKK) itd. Zanesljivo ima nepravilna secnja v gozdovih tudi posledi­ce, na katere je opozoril Rok Kralj v clanku 5. junija 2020, glede na evropsko direktivo Nature 2000. Vendar bi opo­zoril tudi na problem, da pre­obsežno krcenje gozdov za­nesljivo poveca nevarnost ero­zije in da povecuje razdiralno moc hudournikov, kar je veli­ko hujše, kot pa samo pogled na golosek. Zato je prav, da se opozarja na posledice, ki na­stanejo zaradi naštetih vzro­kov, z namenom, da se pravo-casno išcejo najbolj optimalne rešitve. Preprican sem, da se sedanja nacrtna secnja v gozdovih MKK izvaja v okviru Gozdno gospodarskega nacrta enote Kamniška Bistrica 2019– 2028, ki ga izvaja s strani MKK gozdarski strokovnjak mag. Dušan Bombac, kar po­sledicno pomeni, da so se zace­le pocasi vzpostavljati pri MKK razmere za nacrtno in dolgorocno delo v gozdovih. Kajti prav dolgorocnost nacr­tovanja, nacelo trajnosti in sonaravnosti so temeljna dolo-cila gozdarstva, ki se v praksi s strani MKK uresnicujejo. V letu 2008 pri pripravi pro-storskega nacrta Obcine Ka­mnik je Skupšcina clanov MKK sprejela naslednje pripo-rocilo: »Kamniška Bistrica kot ena izmed cudovitih dolin v Kamniških Alpah se bo mora-la v bodocnosti razglasiti (v okviru predlaganega krajin­skega parka) za kulturni spo­menik lokalnega pomena z namenom, da se ohranijo nje­ne kulturno-zgodovinske, ar­heološke, etnološke, umetno­stno-arhitekturne in krajinske vrednote za naše potomce.« Iz tega priporocila je razvidno, da clani MKK spoštujejo dedi-šcino, ki so jo podedovali od svojih prednikov – mešcanov mesta Kamnik. Milan Deisinger, clan MKK Mnenje obcinske svetnice Za kvalitetno okolje in neokrnjeno naravo Alenka Jevšnik, svetnica LMŠ Kamnik je mesto z bogato zgo­dovino in tradicijo. Je mesto, ki ponuja kvalitetne možnosti bi-vanja. Zato moramo vsi skupaj stremeti k temu, da življenje v mestu Kamnik ostane kvalite­tno, kajti prostor je omejena dobrina. Zato je naša dolžnost in tudi naloga, da omogocamo takšno politiko in prostorsko nacrtovanje, ki bo vplivalo na boljše bivalno okolje. Zato smo bili svetniki LMŠ proti predlo­gu župana o spremembah zazidalnega (lokacijskega) na-crta B12 Bakovnik in B7 Kovi­narska – zahodni del, ki je na tem delu predvideval dva nova trgovska centra z vecjim števi­lom zunanjih parkirišc. Nalo­ga obcinske politike in nas, sve­tnikov, je zagotoviti ucinkovito upravljanje prostora in okolja, kar pa umešcenost dveh novih trgovskih centrov v tem delu ob­cine Kamnik zagotovo ni. Poseganje v prostor pa se kaže tudi na drugem delu obcine Kamnik. »Dolina Kamniške Bistrice je kraj za pohodnike, kolesarje, kraj za ljubitelje na-rave in miru. Dolina Kam­niške Bistrice je dobila ime po istoimenski reki, ki je v celot­nem toku dolga 33 kilometrov in se izliva v reko Savo. Reka velja za eno najcistejših v Slo­veniji, najbolj carobni pa so prav tisti prvi odseki z vrsto na­ravnih znamenitosti,« piše na spletni strani obcine. Vendar pa je ta »carobnost« v zadnjih letih vse bolj okrnjena, saj je v dolini, ki je del evropske­ga omrežja posebnih varstve­nih obmocij Natura 2000, vse vec posek oziroma golosekov (vkljucno z nepospravljenimi vejami), ki kazijo in ogrožajo ta kamniški biser: v Koncu pro-ti Kokrškemu sedlu, v bližini Spominskega parka, prav tako v dolini Kamniške Bele. Na Ko­pišcih pa je agrarna skupnost Mešcanska korporacija Ka­mnik (MKK) zgradila veliko deponijo za les, za katero ni jasno, ali sploh ima vsa dovolje­nja. Svetnike LMŠ zanima, kako bo Obcina Kamnik kot clanica MKK vplivala na to, da bo gos-podarjenje z gozdovi tako, kot mora biti. Vprašanje je tudi, kako bo Obcina Kamnik vpli­vala na to, da gozdovi v dolini Kamniške Bistrice ne bodo pre­pušceni pocasnemu propadu in negospodarnemu ravnanju, ki ni skladno z evropskimi smer­nicami in direktivami o Naturi 2000. Ob tem se postavlja vpra­šanje, ali Obcina Kamnik ob takem delovanju MKK dolino Kamniške Bistrice še lahko pro-movira kot carobni kraj. Za razpravo o tem, kaj vse se s poseganjem v obcutljivo oko­lje in secnjo dreves dogaja na Veliki planini, pa bi bil potre­ben nov zapis. V LMŠ odlocno nasprotujemo takim posegom v naravo in bomo naredili vse, da se to ne bo vec dogajalo. Mnenje obcinske svetnice Varnost? Varnost. Ivanka Ucakar, svetnica NSi Posebno leto je, nepredvidljivo, zahteva prilagoditve – tudi v obcinskem proracunu. V prejšnji objavi, januarja, ki sem jo pisala po sprejetju pro-racuna, sem z zadovoljstvom poudarila prenovo malograj­skega stolpa in postavitev kipa mamuta. A korona je preme­šala proracun in mamut se je zacasno poslovil. Morda kdo pomisli, da je s prenovo stolpa enako, saj se nic ne dogaja – pa ni tako. Sredstva so v pro-racunu zagotovljena tudi po rebalansih. Tecejo pa postopki pocasneje, saj Zavod za varstvo kulturne dedišcine iz Kranja postavlja dodatne po­goje. Zaradi varnosti? Zaradi estetike? Rešitev se bo po usklajevanjih zagotovo našla, pomembno je, da bo stolp, simbol kamniške varnosti v preteklosti, napolnjen z novi-mi vsebinami, da bo v funkciji pospeševanja turizma. V KS Kamnik – center pa že razmi­šljamo naprej – o vsebinah, ki bi napolnile rov pod gradom, išcemo rešitve za še eno lokaci­jo vhoda. Za varnost obisko­valcev in za varno prihodnost kamniškega turizma. Varne (šolske) poti so tudi ena od mojih prioritet in s tem v zvezi plocniki, kolesarske poti, ne nazadnje parkirišca. V sep­tembru, ko nas dnevi mobilno­sti spomnijo na zdravju in okolju bolj varne nacine poto­vanj, sem ugotovila, da nova resnicnost ni zaustavila dela na tem segmentu. Na 12. seji smo svetniki soglas-no potrdili: predinvesticijsko zasnovo in investicijski pro­gram za projekt Regionalna kolesarska povezava Kamnik– Mengeš–Trzin–Ljubljana in investicijski program za Pro-jekt kolesarska povezava Ka­mnik–Godic. Projekta se bosta financirala s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, državnega proracuna in iz obcinskih pro-racunov. Predvidoma bosta obe povezavi izvedeni do leta 2022, s tem se bodo zmanjšali prometni zastoji in povecala prometna varnost. V proracunu 2020 in z reba­lansi smo zagotovili sredstva za že dokoncane projekte: se­maforizacijo križišca v Šmar­ci, izgradnjo plocnika v Srednji vasi in plocnika Markovo–Vir ter za predvidoma v mesecu dni izvedeno celovito prenovo križišca v Stahovici. Za bolj varna potovanja vseh obcanov. Zadovoljna sem, da je zacelo delovati vozlišce P+R (parki-raj in se presedi) Kamnik– Graben. Investicijo je izvedla Obcina Kamnik, sofinancira­na je s sredstvi Kohezijskega sklada ter s sredstvi ministr­stva za infrastrukturo. Omo­goca parkiranje osebnih vozil, polnjenje elektricnih, parkira­nje koles, nakup vozovnic za javni promet. Od šeste zjutraj do šeste zvecer lahko parkirajo potniki, od šeste zvecer do šeste zjutraj pa ostali uporabniki – dobrodošlo in varno predvsem za okoliške prebivalce. Gradnja nove OŠ Frana Albrehta 19.000 evrov za igrišce na Gozdu Nenadna menjava direktorja? le, s.p., z letom 2017 mocno povecalo prihodke, na racun poslovanja z druž­ katerim bi se vkljucili v projekt nacrte IDP, IDZ, DGD, PZI in Prostofer, ki ga vodi zasebni pridobiti novo gradbeno dovo­ bo Velika planina. V letu 2017 zavod in že deluje v nekaterih ljenje za gradnjo in rekonstruk­ 33.352,20 EUR, v letu 2018 17.310 obcinah po Sloveniji. Projekt cijo OŠ FA, kar casovno pome­ EUR, v letu 2019 53.739,62 EUR in v sicer podpiramo, vendar smo v ni nova tri leta, financno pa še letu 2020 7.612,80 EUR, skupaj torej okoli 700.000 EUR dodatnih svetniški skupini LMŠ mnenja, 112.014,62 EUR. sredstev. Poleg tega bi bilo tre­ da je projekt premalo premiš­ Porocilo za leto 2018, ki smo ga z ne­ba na novo umestiti tudi nacrto­ kajkratno zamudo obravnavali šele septembra 2019, je bilo skoraj identic­ ljen in preuranjen. Zato smo pripravili amandma, s katerim no porocilom iz preteklih let, najbolj pa vano skupno igrišce OŠ FA in smo sredstva za nakup vozila OŠ TB, to je zdaj umešceno na nas je zmotil naslednji zapis: »Treba bo namenili za izgradnjo športne­delu, kjer je obstojeca stavba razmisliti, ali v družbo lahko privabimo ga igrišca na Gozdu, župana OŠ FA. zunanjega partnerja, ki bi s svežim ka­Iz navedenih razlogov sedanja pa pozvali, naj do konca leta pitalom omogocil družbi nadaljnji ra­obcinska uprava najhitrejšo re­ pripravi analizo potreb po pre­ zvoj, ki ne bi bil na plecih davkoplace­šitev do same gradnje vidi v vozih starejših oseb, pripravi valcev oz. obcanov obcine Kamnik.« Konec septembra je med lokalnimi no­ Projekt gradnje nove osnovne nadaljevanju zastavljenega pro­V casu županovanja Marjana ustrezen dokument, kjer bo Ali si to lahko razlagamo kot željo priva­ vicami nekaj prostora našla tudi menja­šole je bil od samega zacetka jekta in ga namerava s spre­Šarca je v Obcini Kamnik zaži­jasno napisano, kdo je do pre­va direktorja družbe Velika planina, tizacije kamniškega ponosa? zacrtan zelo ambiciozno. Tudi Takrat smo verjeli, da nam bo g. Kve­ membo nacrtov PZI racionalizi­velo kar nekaj dobrih projektov, vozov upravicen in kdo bo izva­d.o.o. Poraja se mi vprašanje, ali je ta der brez težav podal logicno razlago še dvanajst let od izvedbe nate­ki razbremenijo stisko tistih, ki zamenjava res nenadna ali je bilo le rati do te mere, da bo financno jalec programa. Mnenja smo, navedenih tock in tako brez sence caja lahko nacrt Osnovne šole se zaradi razlicnih težav težko vprašanje casa? Svetniška skupina vzdržen za zmožnosti Obcine da je to lahko tudi kakšno od dvoma opravicil zaupanje takratne Frana Albrehta (OŠ FA) šteje­spopadajo z vsakodnevnimi LSU je že pred dobrim letom dvomila v Kamnik. Racionalizacija ne bo številnih društev, ki delujejo v skupšcine, nadzornega sveta in ne na­ dobro poslovanje družbe. Nadzorne­ mo med najmodernejše zasno­bremeni. Med vecjimi so zago­ bistveno vplivala na izobraže­naši obcini. Sredstva za nakup zadnje župana, saj so mu takrat man­ NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LISTE MARJANA ŠARCA mu odboru Obcine Kamnik smo pos­ ve OŠ v Sloveniji. Casa, da bi bistveno posegali v zasnovo nacrtovane gradnje OŠ, preprosto ni vec. Financno najbolj ugodna gradnja bi vse­ kakor bila rekonstrukcija obsto­ tovo Dnevni center Štacjon, dat podaljšali še za dve leti in pol. Žal primernega vozila valni proces in pogoje zanj, saj zadeva spremembo predvide­ nih materialov in opustitev reši­ tev, ki ne vplivajo na izobraže­ valni proces. za prevoz redovali ugotovitve, ki smo jih prejeli razdelilnica toplih obrokov in temu ni bilo tako, zato tudi pozdravlja­ starejših oseb naj se zagotovijo od obcana, ki se je poglobil v delova­ Dnevni center za gibalno ovira­ mo njegovo razrešitev. Upamo, da bo v proracunu za prihodnje leto. nje družbe. Naj naštejem le dva prime­prisotnost obcinskih svetnikov v skup­ ne. Vsak projekt je bil dobro ra poslovanja s podjetji, ki vzbudita Igor Žavbi premišljen in nacrtovan, v iz­ vedbo pa so bili vedno vkljuce­ pozornost. V letu 2018 je po podatkih Vodja svetniške skupine odgovore na naša vprašanja in da se v prihodnje take anomalije ne bodo vec dogajale. Karmen Kaplja Erarja podjetje Velika planina, d.o.o., podjetju Alpha Center Mojca Arh, s.p., nakazalo 64.866,03 EUR za placilo blaga. V letu 2017 je imelo podjetje 55,5 tisoc EUR prihodkov, v letu 2018 pa posledicno 106,1 tisoc EUR. Ena­ ko je tudi podjetje TGM Marjan Strmo­ LMŠ Dr. Janez Rifel, obcinski svetnik OBCINA KAMNIK, GLVNI TRG 24, KAMNIK jece OŠ z izgradnjo prizidka, vendar je za takšno rešitev treba na tudi lokalna društva in usta­ nove. Z zadnjim rebalansom (že cetrtim v letošnjem letu) je župan želel zagotoviti sredstva za nakup elektricnega vozila, s NSi Kamnik spremeniti UN K9 – Šole, izves­ ti nov natecaj za izbiro arhitek­ turne rešitve na ZAPS, izdelati Aktualno Prejeli smo Problem vodovodnega zajetja Iverje Na problem oskrbe Kamnica­nov s pitno vodo smo kam­niški jamarji opozarjali že vrsto let. V vec kot štiridesetle­tnem obdobju našega razisko­vanja podzemlja Kamniško-Savinjskih Alp smo se z vodo pogosto srecevali v marsikate­ri jami. V glavnem so bile vode pitne in so nas prijetno odžejale, sem in tja pa so nas z vonjem odvracale od pitja, kar je kazalo na neko zuna­nje onesnaženje, ki je prešlo v podzemni prostor. Od takrat sta se naše zani­manje in tudi zaskrbljenost banko z vsemi potrebnimi opozorili. J. P. le, da se kakršno koli onesna­ževanje s fekalnimi in gospo­dinjskimi odpadnimi vodami v sredogorju in visokogorju Kamniško-Savinjskih Alp zelo hitro odraža v podze­mnih vodah, ki pogosto napa­jajo vodohrane in zajetja za pitno vodo. V javnih obcilih, strokovnih revijah in raznih zakljucnih porocilih in elaboratih smo la-icni in strokovni javnosti predstavili realno stanje pod-zemnih voda v kamniški in sosednjih obcinah in opozar­jali na resnost te problematike. Neljubi dogodek, ki se je pri­petil v preteklih dneh v zvezi z moteno oskrbo s pitno vodo iz vodovodnega zajetja Iverje v Stahovici, je delno tudi pos­ledica neupoštevanja naših opozoril. Zajetje Iverje v Sta-hovici se napaja iz Kamniške Bistrice. Vanjo se stekajo šte­vilni potoki z obeh pobocij Težave na vodnem zajetju Iverje V sredo, 23. septembra, je na vodovodnem sistemu Iverje prišlo do nenadnega zmanjšanja izdatnosti vodnega vira in spremembe odvzema vode iz vodovodnega sistema. Jasna Paladin Stahovica – Ob vseh ukre­pih, ki sta jih v povezavi s tem izrednim dogodkom iz­vedla koncesionar Komu­nalno podjetje Kamnik in Obcinski štab Civilne zašci­te Kamnik, je 23. septembra zvecer prišlo do kriticnega pomanjkanja vode za oskr­bo prebivalcev in drugih uporabnikov vode v vodo­vodnem sistemu Kamnik. Zato je Obcinski štab Civil-ne zašcite skupaj s Komu­nalnim podjetjem Kamnik velike uporabnike (javne za­vode, vecja podjetja v obcini Kamnik, trgovine ter druge organizacije) in obcane na spletni strani obcine obves­til o redukciji porabe vode oziroma nujni racionalni porabi pitne vode ter o pot-rebnem prekuhavanju, saj v danih razmerah niso mogli zagotoviti ustrezne kakovo­sti in kolicine vode. Dvigniti je bilo treba vodostaj reke Vse razpoložljive ekipe Ko­munalnega podjetja Kamnik Obcinski štab Civilne zašcite je skupaj s Komunalnim podjetjem Kamnik velike uporabnike in obcane obvestil o nujni racionalni porabi pitne vode ter o potrebnem prekuhavanju. so na terenu nemudoma za-cele izvajati nujne gradbene in tehnicne ukrepe za zago­tovitev oskrbe s pitno vodo iz omenjenega zajetja Iverje (cišcenje zamuljenosti rec-nega korita in dvig vodostaja Kamniške Bistrice). Hitra intervencija – predvsem dvig nivoja reke – je bila uspešna, saj so meritve že dopoldne naslednjega dne pokazale, da je nivo vode v drenažnem sistemu vodovodnega siste-ma ustrezen, kar omogoca nemoteno oskrbo vodovo­dnega sistema obcin Ka­mnik in Komenda. Aktualno Tuji novinarji o trnicu in Veliki planini Jasna Paladin Velika planina – Krave in pastirji so v zacetku sep­tembra zapustili Veliko pla­nino, so ji pa zato veliko po­zornost namenjali mediji, predvsem tuji. Kot nam je sporocila Nina Irt iz Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, so na pobudo Slovenske turi­sticne organizacije v repor­tažnem slogu ustvarili zgod­bo o trnicu, ki je prva in ena od osmih kulinaricnih zgodb, ki bodo predstavljene na nacionalnem gastronom­skem portalu Taste Slove­nia, ki so ga vzpostavili juni­ja letos. Dokumentarni film za italijansko televizijo Prispevek o trnicu je na Ve­liki planini septembra po­snel tudi novinar Johannes Pleschberger, ki pripravlja prispevke za televizijski hiši Euronews in CGTN. Sredi septembra se je nekaj dni na planini mudila tudi novinarska in snemalna eki-pa italijanske državne televi­zijske hiše RAI 3, ki je sne­mala material za dokumen­tarno oddajo, ki bo prikazo­vala življenje pastirjev na Veliki planini in izdelavo trnica. V scenarij so vkljucili še predstavitev izdelave lat-vice v ateljeju Narobe svet na Šutni, predstavitev lokal­ne kmetije Pr' Gabršk iz Ce­šnjic v Tuhinju, kjer tudi iz­delujejo trnice, in rezbarko Anico Ahcin, ki izdeluje ti­picne lesene pisave z razlic­nimi ornamenti za rocno okraševanje sira trnica. Veliko planino je poleti obi-skala tudi nemška novinar­ka Anita Arneitz, ki je napi­sala reportažno zgodbo o pastirjih in njihovem življe­nju na planini za casopis Themendienst Reise. POSLANSKA PISARNA MARJANA ŠARCA Vabljeni, da s poslancem Državnega zbora RS in predsednikom stranke LMŠ Marjanom Šarcem izmenjate poglede, mnenja in izzive, s katerimi se srecujete. Vrata poslanske pisarne so odprta VSAK DRUGI PONEDELJEK V MESECU MED 17. IN 18. URO v prostorih Obcine Kamnik (Glavni trg 24) v 1. nadstropju. Obcanke in obcane prosimo, da se za srecanje predhodno narocijo na e-naslov: info@strankalms.si. Mladi zganjajo hrup in unicujejo ograje S takšno pritožbo so se na javnost in obcino obrnili ogorceni stanovalci blokov na Kranjski cesti, ki jih mineva potrpljenje. Nekaj je otroška igra, drugo pa vandalizem in necloveško tuljenje, pravijo. Jasna Paladin Kamnik – Stanovalci so v svojem javnem pismu med drugim zapisali, da so zmožni tolerirati marsikaj, a da so razmere postale nev­zdržne. Starši naj bi svojim otrokom dovolili vse – neclo­veško tuljenje, metanje žog v avtomobile, unicevanje og-raj, poslušanje glasne glasbe iz zvocnikov (tudi po 22. uri oziroma ponoci), divjanje s kolesi in rolkami po klanci­ni … Ne gre vec le za igro, ampak vprašanje varnosti, opozarjajo predvsem starej­ši stanovalci. Menijo, da bi morali pred bloki namestiti znake za prepoved uporabe zvocni­kov, hitrostne ovire (t. i. le-Igrišce med Ljubljansko in Kranjsko cesto ni edino v obcini, kjer prihaja do vandalizma in žece policaje), ki bi prepreci-neprimernega vedenja predvsem mladih. / Foto: Jasna Paladin le divjanje, in zapornico za avte na klancini. zma na igrišcih, ki so zapr-nanaša bolj na dejavnost Zato so toliko pomembnejši tega tipa, kot je na primer razlicnih subjektov) pa tudi vzgoja, opozorila na dolgi igrišce na Ljubljanski cesti, v pristojnosti inšpektorjev rok in medsebojno razume- Vandalizem se pojavlja ki se odklepa nekje med 7. za varstvo okolja. vanje. »Dandanes se otroci na vseh igrišcih in 9. uro ter zapira med 22. Policisti lahko napišejo ka-le še redko igrajo pred bloki Ker gre za otroško igrišce, in 23. uro, pozimi pa še ne-zen vsem, ki med 22. in 6. ali na igrišcih, saj vecino ki je v obcinski lasti, smo se koliko prej. Vec kot vplivati uro motijo mir in pocitek s prostega casa preživijo na po vprašanja, kako sprem-na starše z razlicnimi pozi-hrupom, pri cemer pa ne racunalnikih. Seveda je kri­ljajo omenjeno problemati-vi ne moremo. Skrb vzbuja-gre za nujne intervencijske canje pod oknom lahko tudi ko in kako jo nameravajo joce pa je, da smo sodelavci ali vzdrževalne posege. Prav motece, zato stanovalcem rešiti, obrnili tudi na obci-Zavoda deležni tudi groženj tako je po zakonu o javnem predlagamo, da se pogovori-no in Zavod za turizem, s strani staršev oz. starejših redu in miru kaznovana jo s starši teh otrok, jim šport in kulturo, ki igrišce uporabnikov igrišc, ko jih uporaba televizijskega ali predstavijo situacijo in jih upravlja. »Vrata na južni na nepravilnosti opozarja-radijskega sprejemnika, prosijo, da svoje otroke umi­strani igrišca so bila ob mo,« pravijo na Zavodu za drugega akusticnega apara-rijo. S pogovorom je mogo­gradnji kolesarske steze na turizem, šport in kulturo. ta ali akusticne naprave ali ce rešiti marsikateri pro-tem delu nekaj casa preven-glasbila, ki moti mir ali po-blem, kot pravi pregovor: tivno zaprta. To lahko stori-citek ljudi in ni posledica Lepa beseda lepo mesto naj- Lepa beseda lepo mesto mo ponovno, a verjetno to dovoljene dejavnosti. A po-de. V primeru, da pa kdo na najde? ne bo rešilo omenjene pro-stopki se ne smejo voditi nedovoljen nacin med 22. in blematike. Kar se tice uni-Nadzor nad hrupom je v proti otrokom (mlajšim od 6. uro moti mir in pocitek s cenih ograj, smo jih že okviru Zakona o javnem 14 let), kar preprosto pome-hrupom, obvestite policiste, popravili, a nemogoce je redu in miru v pristojnosti ni, da glede na veljavno za-ki bodo na kraju ugotovili zajeziti vandalizem, ki se policije, v okviru Uredbe o konodajo igra otrok v dnev-dejansko stanje in ustrezno pojavlja na vseh igrišcih. mejnih vrednostih kazalcev nem casu – cetudi ti kricijo ukrepali,« so nam odgovori-Opažamo, da je vec vandali-hrupa v okolju (ta se sicer – ni prepovedana. li na obcini. Nagrada za najboljšega serviserja vozil znamke Citroën leta 2019! LISTA MARJANA ŠARCA, BISTRIŠKA CESTA 10 A, KAMNIK SERVISI CITROËN ZANESLJIVO SKRBNI Vec o splošnih pogojih clanstva v klubu zvestobe MyCITROËN plus ali MyCITROËN za podjetja in pripadajocih ugodnostih vam je na voljo na www.citroen.si. Slika je simbolicna. Citroën si pridržuje pravico do napak v vsebini in ponudbi. Kultura Rodovnik o Nežna poezija grajskih vrtnarjih Na gradu Zaprice je Peter Rojc s Hudega z v grobem svetu razstavo in predavanjem predstavil izsledke raziskav o svojih prednikih, med katerimi je bilo kar enajst vrtnarjev. Nina Osredkar je letos uresnicila dolgoletno željo in izdala svojo tretjo pesniško zbirko, ki nosi naslov Utrinki. Konec septembra jo je predstavila v Mekinjskem samostanu. Jasna Paladin Kamnik – Sivolasa in nadvse prijazna gospa Nina Osred­kar se je z mnogimi Kamni-cani srecala v šolskih klo­peh, saj je bila dolgoletna in zelo priljubljena uciteljica slovenšcine na Osnovni šoli Toma Brejca, a mnogi jo poznajo in cenijo tudi po njeni topli in nežni poeziji. »Gospa Nina Osredkar sodi med posebne ljudi – med tiste, ki danes v tem težkem in grobem svetu ustvarjajo nežne, ženske pesmi. Mar-sikdaj je kriticna, a v svoji poeziji nikoli ne 'vpije', ne povzdiguje glasu in ne upo­rablja velikih besed, ki bi kaj terjale. V njeni poeziji se zrcali obcutljiva duša zrele ženske. Glavne teme so na­rava, ljubezen, osamljenost, njeni najbližji, odnosi med ljudmi in do ljudi,« je pesni-co predstavila dr. Marjeta Humar, ki je napisala tudi predgovor v knjigi. Opozori-la je tudi na zanimivo na­slovnico knjige, ki jo krasi podoba Venere, rimske bo­ginje lepote, kot jo je upodo­bila Maja Sajovic Verbole. »Ta podoba Venere me je mocno presenetila, saj je z njo povezan tudi moj prvi spomin na gospo Nino. Nis­va se poznali. Zbližali sva se veliko kasneje, že v poznih srednjih letih. Vedela sem, da uci v Kamniku. Še kot šo­larka sem jo srecala pred Lepi, mocni in ujeti V Galeriji Pogled se s konceptualno razstavo fotografij z naslovom Ujeti v globalnem svetu obujali na vaških in družin­ predstavlja vecmedijska umetnica Katja Bogataj. Igor Kavcic Kamnik – Umetnica mlajše generacije Katja Bogataj, ki živi in ustvarja na drugem koncu Gorenjske v Žireh, je leta 2015 na Akademiji za likovno umetnost in obliko­vanje Ljubljani diplomirala iz kiparstva. Poleg klasicne­ga kiparstva, kjer se loteva oblikovanja kovinskih skulptur z varjenjem, so v središcu njene ustvarjalne pozornosti še fotografija, vi-deoinstalacije, intermedij­ske postavitve, kostumogra­fija in ples. Tokrat se pred­stavlja s sklopom osmih fo­tografij velikega formata, ki so sicer del širšega umetni­škega projekta, v katerem se je ukvarjala z moškim in ženskim nacinom bojevanja v globalnem svetu in z ne­zmožnostjo osvoboditve iz nekega, lahko bi rekli vnap­rej predpisanega sistema. Osrednja lika na fotografi­jah sta moški in ženski akt, ki se skušata prebiti iz klet­ke, ki jo predstavlja varjena mreža; ven iz spon, ki ju ve­žejo in jima jemljejo svobo-do. Njun boj spremljamo skozi sekvence na posame­znih fotografijah. »Mehkej­ša svetloba zaznamuje podo-be ženske, ostrejša, na­tancnejša pa podobo moške­ga. Zdi se, kot da skuša avto­rica prikazati vecjo moc, od­locnejšo voljo za spopad pri moškem in nekakšno milino in umirjenost pri enakem boju ženske,« je k razstavi zapisala kustosinja Saša Bu­can. »Na koncu je rezultat enak – oba se uklonjeno soo-cita in sprijaznita z dejstvom, da pobeg ni mogoc, da clo­veštvo samo nima vec moci, da bi obvladalo sistemsko rušenje vseh vrednot – mre­ža je ne le zaprtost, iz katere želimo, ampak tudi kokon, v katerem sprijaznjeno caka-mo na cudež.« Ce avtorica na eni strani prikazuje lepoto cloveškega telesa, na drugi sporoca, da je clovek Ujet v globalni sis-tem ona & on, kot je naslo­vila sicer širšo serijo 22 fo­ šolo, kjer je ucila, bila je bosa in z dolgimi, valujoci-mi svetlimi lasmi. Ta podo­ba nežne lepote mi je ostala v spominu za vse življenje. Z njo je povezano tudi moje dojemanje Ninine poezije.« Nina Osredkar je bila rojena v Mariboru, v Kamniku pa živi vse od leta 1953. Od leta 1954 je najprej šest let pou-cevala na osnovni šoli v Stra­njah, nato pa vse do upoko­jitve na Osnovni šoli Toma Brejca. Njena prva pesniška zbirka Ostane le ruša je izšla že leta 1978. Drugo zbirko z naslo­vom Odmevi je izdala leta 1989. Objavljala je tudi drugje, tudi v Kamniškem zborniku, a na izid svoje tretje zbirke Utrinki je caka-la vrsto let. V njej je zbranih 49 pesmi, vecinoma še ne­objavljenih. Na predstavitvi v Mekinjskem samostanu, ki jo je pripravila s pomocjo Knjižnice Franceta Balanti-ca Kamnik, sta jih zbranim predstavili Irena Osredkar Ackovic in Marta Grkman Repolusk, predvsem pa je avtorico z interpretacijo nje­nih pesmi iz druge zbirke navdušil Tone Fticar, za ka­terega pravi, da mu najraje prepusti branje svojih del, saj to vselej opravi odlicno. Nežen kot njene pesmi je bil tudi glasbeni program, za katerega sta poskrbela pevka Neža Grkman in kitarist Anže Babnik. tografij. »Ob estetiki zdra­vih in negovanih teles sem želela idealizirati lepoto go-lega moškega in ženske, hkrati pa skozi njuno giba­nje pokazati na razlicnost dojemanja ujetosti v mre­ži,« poudarja Katja Bogataj, ki rešitev iz ujetosti v glo­balnem svetu polaga na vsa­kega posameznika: »Imej Jasna Paladin Kamnik – Peter Rojc iz vasi Hudo pri Radomljah je vr­tnar, ljubiteljski fotograf, strasten planinec in popot­nik, zadnja leta pa tudi nav­dušen rodoslovec, tudi clan Slovenskega rodoslovnega društva. Sredi septembra je na muzejskem veceru na gradu Zaprice povedal vrsto zanimivosti o svoji rodbini in izdelavi družin­skega drevesa. »V škatli za cajne piškote smo doma hranili kup sta­rih družinskih fotografij in za vecino nihce doma vec ni vedel, kdo vse je na njih. Mama je še koga poznala, pa stara teta, potem pa se je pocasi že nehalo. Ko so bili viri še živi, ni bilo nobenega casa za takšna poizvedova­nja, taki žal pac smo. Zgod-be o prednikih smo nekdaj skih srecanjih in nekaj se jih je ohranilo do danes, pred­vsem o tistih, ki so šli v Ameriko ali na fronto; a ce želiš k fotografijam dodati verodostojne opise, to zahte­va bistveno vec dela in casa,« je v uvodu povedal Peter Rojc in nadaljeval, da ni do-volj le prepoznati kakšnega od prednikov, bistveno ga je umestiti v družinsko drevo – le tako lahko vemo, kdo smo. Zacne se s pogovori z najstarejšimi sorodniki, pre­biranjem starih razglednic, fotografij in drugih doku­mentov, ki se skrivajo v sta­rih domacih omarah, nada­ljuje pa s podatki z nagrob­nikov in drugimi dokumen-ti, ki jih hranijo predvsem župnije in Nadškofijski ar­ moc odpušcanja, sodeluje z hiv, a tu se je že treba »spo­pasti« z nemšcino in pa go-tico, ki marsikomu povzroci težave. Po drugi strani pa številne poti danes olajšajo družabna omrežja ter sve­tovni splet in racunalniški programi za prepoznavo ob-razov. Družinsko drevo ved-no zacnemo graditi pri sebi – kdo so naši starši, pa stari starši po obeh straneh in tako naprej. Njegove ugotovitve so zelo zanimive, saj je med svojimi predniki našel slikarja in rezbarja, vojaka na fronti, iskalca opalov, igralca, foto­grafa … Predvsem pa je bilo med njimi kar enajst vrtnar­jev. »Sam vrtnar nisem le po poklicu in po srcu, ampak, kot vse kaže, tudi po usodi,« ugotavlja Peter Rojec, ki ima ta poklic zares v krvi. Njego-vi predniki so bili vrtnarji na gradu Miramar pri Trstu, v Novem Celju, v mestni vr­tnariji pod gradom Zaprice v Kamniku, pri Souvanovih v Volcjem Potoku in dru-god, zato je tudi svojo razi­skavo naslovil kar O graj­skih vrtnarjih – iz arhiva družine Rojc s Hudega pri Radomljah. Kot je še povedal ob zakljuc­ku predstavitve svojega dela, bi za nekaj stotakov izdelavo rodovnika oz. družinskega drevesa lahko narocil pri ka­kšnem strokovnjaku, saj je to pri nas že zelo razvita dejav­nost, a to se nikakor ne more primerjati – tu so si rodoslov­ci enotni – z veseljem, ko ka­terega od prednikov v starih dokumentih odkrijemo sami. Njegove ugotovitve so še vedno na ogled na panojih v atriju gradu Zaprice. drugimi, dokoncaj, kar si se namenil.« Kiparka, na tok- Razstava na prostem Foto kluba Kamnik ratni razstavi tudi fotografi­nja, seveda gledalcu dopuš- Kamnik – Od srede, 14. oktobra, bo od 19. ure dalje na zidu ca, da v razstavljenih foto- ob Kreativni cetrti Barutana (Fužine 10) na ogled razstava grafijah poišce svojo lastno na prostem clanov Foto kluba Kamnik. Na razstavi, ki so jo zgodbo. »Zato gre, umet­ naslovili f/192, bodo clani kluba razstavili velikoformatne nost je namrec široko odpr­ fotografije z motivi Kamnika, ki so jih posneli s kamero luk­ ta za vsakogar,« že dodaja njicarko (camera obscura) na crno-bel film. Razstava bo na Bogatajeva. ogled do konca leta. A. Se. Zanimivosti Spomini in zgodbe iz centra Krajani Krajevne skupnosti Kamnik – center so se skozi spomine in zgodbe tokrat seznanili z zgodovino nekdanje kamniške soseske Podgora. Aleš Senožetnik Kamnik – Vsakoletno sreca­nje so zaceli pod starim hrastom ob gostilni Pod ska-lo, kjer sta Miha Resnik in Nuša Lisjak zbranim podala marsikatero zanimivost in anekdoto znane kamniške gostilne, med drugim tudi to, da so zaradi dobre vode v tamkajšnjem napajališcu konji vcasih kar sami zavili pred gostilno, voznike, ki so pregloboko pogledali v koza-rec, pa nato sami odpeljali domov. Miro Fornazaric je pripove­doval o svojih spominih na sosesko Podgora, ki se je vila pod pobocjem Starega gradu od Pod skale do Nove­ga trga, dokler je niso zaradi širitve ceste podrli. Udeleženci sprehoda so si ogledali še Podgorškovo hišo, o vecstoletni zgodovini katere jim je pripovedoval Blaž Podgoršek. Pred spro-šcenim druženjem v gostil­ni Pri Cesarju pa jih je Janez Repanšek seznanil še z zgo­dovino nekdanjega gasilske­ga doma, ki je nekdaj delo-val na mestu, kjer je danes kamniška tržnica. Krajani KS Kamnik – center se sicer že šesto leto zapored redno dobivajo na sep­tembrskih druženjih, zadnji dve leti pa so program zaci­nili s sprehodom po mestnih soseskah. Tako so lani spoz­navali Šutno in Glavni trg, letos pa so se skozi spomine in zgodbe domacinov pobližje seznanili z danes že skoraj pozabljeno sosesko Podgora in drugimi po­membnimi stavbami na za­hodnem delu njihove kra­jevne skupnosti. Udeležence sprehoda je na­govoril tudi podžupan Bog-dan Pogacar, ki je poudaril predvsem pomen prireditve za ohranjene stika med kra­jani in vezi, ki jo preko vod­stva krajevne skupnosti tvo­rijo z obcinsko upravo. Ob­cina Kamnik je sicer v lan­skem in letošnjem letu na obmocju centra Kamnika uredila t. i. P+R parkirišce ob železniški postaji na Grabnu, javno razsvetljavo na Levstikovi ulici ter del cestišca na Franciškanskem trgu in prehod proti Mais­trovi ulici. Predsednica KS Kamnik – center Ivanka Ucakar nam je spregovorila tudi o že­ljah, ki jih imajo krajani. »Predvsem se nam zdi po­membna prenova ceste in ostale infrastrukture na ob-mocju Grabna, od železni­ške proge do križišca ob gostilni Pri Cesarju, s ci-mer bi to obmocje celovito uredili. Poleg tega je še precej drugih manjših pre­dlogov. Za zdaj zgolj želja, ki bo morda izpolnjena v prihodnjem mandatu, pa ostaja ureditev sprehajalne poti, morda tudi s postavi­tvijo naprav za vadbo na prostem, od Zapric do Mi-lega vrha, kjer je nekoc že bila kamniška trim steza. Mislim, da bi bila to po­membna pridobitev za vse generacije,« je sklenila Ucakarjeva. Policijska kronika Intervencija Policisti so v Volcjem Potoku imeli intervencijo, ker je prišlo do spora zaradi razdelitve skupnega premoženja, kar je raz­burilo nekdanjega partnerja, ki je udaril prijaviteljico. Na kraju je bil kršitelju izdan placilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Spor med sosedi Policisti so v Kamniku imeli intervencijo, ker je sosed raz­grajal po hodniku, vpil in v steno odrinil prijaviteljico. Sledi zbiranje obvestil, kršitelju pa bo izdan placilni nalog po za­konu o javnem redu in miru. Najdeno kolo Na Cankarjevi cesti v Kamniku je bilo najdeno kolo znamke B'Twin crne barve, model RockRider 520. Obcana, ki pogre­ša omenjeno kolo, prosimo, da se zglasi na policijski posta­ji Kamnik in ga z dokumenti prevzame. Prepoved približevanja Policisti so bili obvešceni o nasilju v družini, kjer se je krši­telj do svoje zunajzakonske partnerice vedel nasilno, z njo grdo ravnal, nanjo vpil, jo žalil, v preteklosti pa jo je veckrat fizicno napadel, s tem ravnanjem pa jo je spravljal v podre­jeni položaj. Osumljencu je bila odrejena prepoved približe­vanja do oškodovanke. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Delovna nesreca Pri obnavljanju strehe na objektu v Kamniku je delavec op-ravljal dela na strehi, pri tem pa stopil na salonitno plošco, ki se je pod njegovo težo zlomila. Delavec je padel skozi salonitno plošco, vendar je ob uporabi ustrezne varovalne opreme za delo na višini obvisel tik pod streho, na katero je nato splezal sam. Zaradi sunka je dobil lahke telesne po­škodbe. Sledi porocilo na okrožno državno tožilstvo. Zaužitev rdece mušnice Policisti so skupaj z dežurno ekipo nujne medicinske in helikopterske pomoci nudili pomoc pri prevozu zakoncev na zdravljenje v UKC Ljubljana. Zakonca sta namerno zau­žila popeceno rdeco mušnico, ki jo je obcan našel pred koco. Kakšne so bile poleg slabosti in bruhanja posledice zaužitja, ni znano. Sledi porocilo na okrožno državno tožil­stvo v Ljubljani. Tatvina vozila Neznani storilec je na parkirišcu na Tunjiški cesti izvršil tat-vino osebnega vozila znamke Renault Megan bele barve reg. št. LJ017-NU in ga odpeljal neznano kam ter tako oškodoval lastnico. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Tatvina denarnice V Golicah na bencinskem servisu je neznanec izkoristil ne­pazljivost obcanke, ki je pustila denarnico z vsebino na stre-hi vozila, in jo odtujil. Sledijo pregled videoposnetkov, zbi­ranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno sodišce. Tatvina denarja Obcan nas je obvestil o tatvini denarja iz odklenjenega to-vornega vozila. Storilec je pristopil do vozila in iz denarnice, ki je bila v predalu, odtujil vecji znesek denarja. Na podlagi pridobljenih posnetkov na kraju dejanja in njihovem pregle­du so policisti storilca prepoznali, denar pa je bil na podlagi zapisnika o zasegu zasežen in vrnjen oškodovancu. Zoper znanega storilca sledi kazenska ovadba na pristojno držav-no tožilstvo. Nelegalno lovljenje ptic Policista sta z zbiranjem obvestil prišla do informacije, da se na obmocju Duplice izvaja nelegalno lovljenje ptic. Na kraju samem je bil pri dejanju ujet obcan, ki je nelegalno lovil ptice z obrockanjem (nacin lova). Prav tako je bil naj-den prostor, kjer je hranil ulovljene zašcitene vrste ptic, ki so jih nato spustili v naravno okolje. Zoper storilca sledi kazen-ska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Povozil srno Obcan je policiste obvestil, da je v Podgorju povozil srno in poškodoval vozilo. Voznik je izpolnjeval vse pogoje za vo­žnjo v cestnem prometu. Na kraju je bilo izdano obvestilo o odstopu od ogleda prometne nesrece. Zanimivosti Rada je telovadila Dobitnica priznanja Društva Šola zdravja, ki ga podeljujejo zaslužnim clanom, je tudi Marija Podjed, ena od zacetnic skupine, ki vsako jutro telovadi v Keršmancevem parku v Kamniku. Jasna Paladin Kamnik – Danes 74-letno Marinko Podjed so za jutra­njo vadbo v Šoli zdravja že pred desetimi leti navdušili znanci iz domžalske skupi­ne, s katerimi so se pogosto srecevali na sv. Primožu nad Kamnikom. Tako je s hcerjo Veroniko najprej zacela v Domžalah, nato pa sta za vadbo izbrali Keršmancev park. Vse odtlej je jutranja telo­vadba njena stalnica: »Prvo leto je le dvakrat tako deže­valo, da nismo mogli telova­diti, marvec smo se le spre­hajali po parku. Res so bile mrzle zime, bilo je tudi do minus 14 stopinj Celzija, sneg nam je segal do kolen, vendar smo radi prihajali in telovadili,« pravi Marinka Podjed, ki je prepricana, da so prav zato ostali zdravi in odporni in da tovrstno dru­ženje tudi vse druge udele­žence napolni z energijo in dobro voljo za ves dan. Ma-rinka je leta 2012 pomagala pri nastajanju skupine v Podgorju, ki prav tako še vedno deluje, pet let kasneje pa je ustanovila še skupino, ki se na jutranji telovadbi sestaja pri Eko Resortu v Godicu. Ceprav zaradi zdra­vstvenih težav ne more vec redno telovaditi, pa vseeno ostaja v stiku s skupinami, Nataša Pivec Sela pri Kamniku – Lilijana Gerbec in Danica Misja sta v štirih dneh opravili kar 138 kilometrov dolgo romarsko Jakobovo pot. Zaceli sta v Ljubljani, pri cerkvi sv. Jako­ba, in jo zakljucili v Trstu. Vreme je bilo na njuni stra­ni, saj je kljub zacetnemu dežju ves cas sijalo sonce. Na poti sta se znašli s po­mocjo številnih oznak, ško­ljk in pušcic, ki so po nju­nem mnenju oznacene do-volj pogosto, in zato nista nikoli zašli, ceprav sta po tej poti hodili prvic. Pot vodi predvsem po gozdu in trav­nikih, kar na sami poti še dodatno spodbudi samore­fleksijo in pomiritev. Na sre-co nista imeli težav z žulji, ki lahko zelo bolece zagreni­jo pot. Pri sami organizaciji sta pazili, da sta vedno prip­ravili nahrbtnik s hrano in pijaco za cel dan, saj na poti ni mogoce racunati na to, da jo bosta lahko kupili. Srecali sta bolj malo ljudi, vendar so bili ti zelo gostoljubni in ena izmed pohodnic ju je povabila k sebi domov. Na sami poti sta žige nabirali v svojo beležko in seveda sta med potjo že nacrtovali nju-no drugo pot, ki jo namera­vata opraviti, gorenjsko Ja­kobovo pot. V mislih in na-crtih pa imata tudi francoski del Camina, kar pa je pred­vsem povezano z epidemio­loško sliko v Evropi in pri nas. ki jih je pomagala ustanovi-ti. Priznanja Šole zdravja se je razveselila, ob tem pa po­vedala: »Najvecje priznanje je, ko se zjutraj peljem mimo skupin Šole zdravja in vidim, da naši clani še vedno pridno telovadijo.« Peš po Jakobovi poti Na zacetku septembra sta se na primorsko Jakobovo pot, iz Ljubljane do Trsta, odpravili dve clanici Športnega in kulturnega društva Sela, ki se sicer zelo redno udeležujeta naših pohodov blizu in dalec. Nikoli ni prepozno, da se odpraviš na pot, in ne glede na to, kako dolga je ta pot, se vedno zacne s prvim kora­kom. Verjamemo, da bosta pohodnici Lilijana in Danica spodbudili koga od nas in nas navdihnili za korake in poti, ki so pred nami. Samo ustaviti se moramo, si pris­luhniti in slišati tisto, kar morda že dolgo krici v nas. Šport Najboljši kadet na jadrnici Kamnican Žan Ogrizek, clan Jadralnega kluba Olimpic iz Izole, sicer pa sedmošolec OŠ Toma Brejca, je postal državni prvak med kadeti na odprtem državnem prvenstvu v razredu optimist. Tina Ogrizek Kamnik – Državno prven­stvo je potekalo od 18. do 20. septembra. Tekmovalo je 154 mladih jadralcev in ja­dralk iz treh držav. Prvi dan so bile na morju zahtevne razmere z burjo med 15 in 20 vozli ter z do en meter visokimi valovi. Drugi dan se je burja nekoliko umirila in veter je dosegel do deset vozlov. Zadnji dan so bili tekmovalci v pricakovanju maestrala, ki pa ni hotel za­ pihati. Zaradi slabih razmer so se organizatorji odlocili, da državno prvenstvo zaklju- cijo. Jadralci so vse skupaj Foto: Tina Ogrizek odpluli sedem plovov. Državno prvenstvo je bilo Žan Ogrizek z zlato medaljo hkrati kriterijska regata za sestavo reprezentance za evropsko prvenstvo v razre­du optimist, ki bo potekalo oktobra letos. Žan Ogrizek je bil po treh kriterijskih rega­tah uvršcen na 16. mesto med optimisti, kar mu že za­gotavlja nastop na evrop­skem prvenstvu. Z zadnjo kriterijsko regato se je uvrstil še nekaj mest višje in je hkrati najvišje uvršcen kadet. Uspešni na zadnji enduro tekmi Na Kamplc enduro, najstarejši enduro dirki v Sloveniji in hkrati zadnji letošnji prireditvi pod okriljem SloEndura, so gorski kolesarji kamniškega Calcit Bike Teama imeli dva predstavnika. Kristijan Erjavec Kamnik – Udeležba je bila po mocnem deževju in hkratni EWS dirki v Italiji tudi sicer skromnejša po udeležbi v starejših katego­rijah, a na dan dirke je vre-me tekmovalcem služilo. 'Trejli' v cudovitem okolišu so ponujali vse, od vecino-ma blatnih in mastnih ste­zic do skoraj suhe in kamni­te podlage. Tri hitrostne preizkušnje so se letos vozi­le visoko izpod Predmeje, zadnji dve pa sta nas pripe­ljali nazaj v športni park Pale v Ajdovšcini. Peter Vovk je zasedel tretje mesto v kategoriji U19, pred njim sta bila dva Avstrijca. Ambrož Vovk je bil cetrti v kategoriji U17. »Proge so bile zelo blatne in spolzke. Zaradi razmer sem se odlocil voziti bolj umirje-no, da bi se izognil padcem in zdrsom s proge. Kljub temu sem imel nekaj težav v tretji in cetrti etapi. Koncal sem na tretjem mestu, s ci-mer sem zadovoljen,« je po­vedal Peter, Ambrož pa: »Na tekmi v Ajdovšcini smo ime­li daljše etape in mladinci smo tokrat odvozili vseh pet prog. Skupen cas je nanesel vec kot 20 minut. Bilo je blatno in drsece in v danih razmerah sem odvozil po najboljših moceh, kar je za­dostovalo za cetrto mesto. Sem zadovoljen.« Plavalci na Veroniki V soboto, 26. septembra, je na kamniškem letnem olimpijskem bazenu potekal že 19. Mednarodni plavalni miting Veronika 2020, ki je bil letos združen z 8. razvojnim pokalom Slovenije. Helena Kocar Kamnik – Zaradi letošnjih covid-19 razmer tekmovalna sezona poteka po spreme­njenem urniku in tako smo tekmovanje namesto konec junija morali izvesti v sep­tembru, v skladu z navodili NIJZ. To je bila zadnja tek-ma v zunanjem bazenu in ena izmed zadnjih možnos-ti za izboljšanje osebnih re-zultatov ter doseganje norm za uvrstitev na državno pr-venstvo. Ceprav smo upali, da bomo lovili še zadnje soncne žarke, nam vreme ni bilo naklonjeno. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 135 plavalcev iz enajstih slo-Plavalni miting Veronika je letos prišel na vrsto konec septembra / Foto: Jane Jankovski venskih klubov. V hladnih razmerah so bili vsi udele-V svojih kategorijah so meda-prosto, 1. mesto 100 m pros-(1. mesto 200 m hrbtno, 2. ženci tekmovanja zmagoval-lje v 100-metrskih discipli-to), Maja Manijlovic (1. mesto mesto 200 m mešano), Žiga ci, saj so z dobrimi rezultati nah in v 50-metrskih finalih 100 m prosto, 2. mesto 100 Keržic Rakar (2. mesto 200 dokazali, da za plavalce ni slabega vremena. Pred zacetkom tekmovanja sta zbrane tekmovalce in goste pozdravila predsedni-ca Plavalnega kluba Kamnik Anita Berlisk in podžupan Sandi Uršic. Za odlicja in dobre rezultate se je na tekmovanju potego­valo tudi 36 domacih plaval­cev (17 deklic in 19 deckov) iz štirih tekmovalnih selek­cij, pod vodstvom trenerjev Emila Tahirovica, Mihe Po-tocnika in Lare Seretin. Naj­mlajši so se borili za dobre osebne rezultate in norme za državna prvenstva, izku­šenejši so stopali na stopnic­ke. V skupnem seštevku obeh tekmovanj so kam­niški plavalci osvojili 68 odlicij: 22 zlatih, 22 srebr­nih in 24 bronastih. ter v disciplinah razvojnega pokala Slovenije dosegli nas­lednji kamniški plavalci: Ana Avbelj (1. mesto 100 m hrbtno, 3. mesto 100 m prsno, 3. mesto 100 m pros-to, 2. mesto 50 m prsno, 2. mesto 50 m hrbtno, 3. mesto 50 m prosto), Eva Bende (1. mesto 100 m hrbtno, 1. mes-to 100 m prsno, 1. mesto 50 m hrbtno, 2. mesto 50 m del-fin, 2. mesto 50 m prsno, 3. mesto 50 m prosto), Taja Kle-men (1. mesto 50 m delfin, 1. mesto 100 m hrbtno, 1. mes-to 200 m prosto), Lara Klop-cic (3. mesto 100 m prsno), Anna Losieva (3. mesto 100 m prsno, 3. mesto 50 m prsno, 3. mesto 50 m hrbtno), Ivana Lukan (2. mesto 100 m prsno, 1. mesto 50 m prsno, 3. mesto 50 m prsno), Marja Macek Sitar (1. mesto 50 m m hrbtno, 1. mesto 50 m prosto, 2. mesto 50 m hrbtno), Laura Podgoršek (3. mesto 100 m hrbtno, 3. mes-to 50 m hrbtno), Živa Prašni­kar (3. mesto 50 m prsno), Taja Vejnovic (1. mesto 100 m prsno, 2. mesto 100 m del-fin, 2. mesto 100 m prosto, 3. mesto 100 m hrbtno, 1. mes-to 50 m prsno, 2. mesto 50 m hrbtno, 2. mesto 50 m pros-to, 3. mesto 50 m delfin), Maja Vezenkova (2. mesto 100 m hrbtno, 3. mesto 100 m prsno, 3. mesto 100 m del-fin, 3. mesto 100 m prosto, 1. mesto 50 m delfin, 3. mesto 50 m hrbtno), Iza Videc (1. mesto 100 m prsno, 2. mesto 50 m prsno, 2. mesto 800 m prosto, 3. mesto 200 m hrbtno), Nina Vrhovnik (2. mesto 50 m delfin, 3. mesto 200 m prosto), Nik Peterlin m prosto, 3. mesto 50 m del-fin), Gašper Stele (1. mesto 100 m hrbtno, 2. mesto 100 m delfin, 3. mesto 100 m prosto, 1. mesto 50 m hrbtno, 2. mesto 50 m delfin, 3. mes-to 50 m prosto), Tevž Štupar (3. mesto 200 m hrbtno) in Rok Vejnovic (1. mesto 100 m prosto, 1. mesto 50 m hrbtno, 1. mesto 50 m hrbtno, 2. mesto 50 m delfin, 2. mes-to 100 m hrbtno, 2. mesto 200 m prosto). Ceprav v spremenjenih raz­merah je bila izvedba mitin­ga uspešna, za kar gre zah­vala staršem plavalcev kam­niškega kluba, ki so se vec tednov trudili s pripravami na dogodek in na samem tekmovanju poskrbeli, da je vse potekalo gladko in v veli­ko zadovoljstvo vseh udele­žencev. Odlicna igra kegljacic Calcita Kegljacice Calcita že prevzemajo pricakovano prvo mesto na lestvici in so glavne kandidatke za premierni naslov državnih prvakinj. Noemi Živkovic s 636 podrtimi keglji za rekordno zmago. Leon Pirman kegljala. V cetrtem kolu so doma premagala še ekipo Kamnik – Že po tretjem kolu Remoplast iz Radelj ob Dra­imajo dve tocki prednosti vi s 6 : 2 in 3300 podrtimi pred konkurenco. Tokrat so keglji. Tokrat so bile odlicne po dveh zmagah na doma- Tadeja Kokalj (584 podrtih cem kegljišcu blestele tudi kegljev), Klara Koprivec na gostovanju. Domaco eki- (575) in Tea Repnik (560). po Bresta so v tretjem kolu Medtem ko nas dekleta raz­premagale z rezultatom 6 : veseljujejo, pa smo toliko 2 in klubskim rekordom vec kot odlicnih 3510 podrtih bolj preseneceni nad slabimi igrami naših fantov. Po dveh nepricakovanih porazih doma so zabeležili še tretji poraz, tokrat na gostovanju pri novincu v ligi iz Trbovelj. Foto: KK Calcit Kamnik kegljev. Cisto vsa dekleta so Uspešni na EP v odbojki na mivki kegljala odlicno in zmaga tudi za trenutek ni bila vpra- Kamnik – Miha Okorn, ki že igra za drugo clansko ekipo šljiva. Najboljša med našimi Calcita Volleyja, je sredi septembra v turškem Izmirju branil barve slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu v pa je bila Noemi Živkovic z Prva ženska ekipa Kegljaškega kluba Calcit Kamnik neverjetnimi 636 podrtimi odbojki na mivki do 18 let. Skupaj z Braslovcanom Luko keglji. Vsi kegljaci dobro go, a moramo biti iskreni in veste, kaj pomeni na cišce-nik (595), Tadeja Kokalj ljev). Že samo podatek, da je omeniti zelo slabo ekipo Og- Marovtom, s katerim sta bila letos državna prvaka v katego­ riji do 16 in 18 let, sta tekmovanje koncala na petem mestu. nje podreti v 15 metih 88 in (579), Tia Schatz (574), Ire-bilo moštveno povprecje rajce iz Ljubljane in zmago z Teden dni za njima sta v Izmirju igrali še Zala Špoljaric in potem še 71 kegljev. Odlicno na Koprivc (569) in Klara ekipe 587 podrtih kegljev, rezultatom 5 : 3 in skromni- Lana Žužek, ki sta v konkurenci do 22 let osvojili deveto je igrala vsa ekipa; Tea Rep-Koprivec (557 podrtih keg-pove, kako dobro so dekleta mi 3331 podrtimi keglji. mesto. M. Š. Šport Poljakinje zadnja ovira pred ligo prvakinj Odbojkarice in odbojkarji Calcita Volleyja so zelo dobro vstopili v novo sezono, v kateri imajo oboji visoke cilje. Po štirih odigranih krogih Sportklub prve odbojkarske lige sta obe ekipi še brez poraza in na prvem mestu. Miha Štamcar Kamnik – Aktualne državne prvakinje bodo v sredo, 14. oktobra, ob 20. uri, igrale od-locilno tekmo za uvrstitev v letošnjo ligo prvakinj. Njihov nasprotnik bo poljska ekipa LKS Commercecon Lodž. Prva tekma je bila na sporedu že v torek. Varovanke Aljoše Jemca, ki je v letošnji sezoni prevzel vo­denje prve clanske ekipe, so v domacem prvenstvu s tekmo manj edina ekipa, ki ima ma-ksimalno število tock. Po uvodni zmagi nad ekipo SIP Šempeter v gosteh so v gos-teh premagale še Luko Ko-per, doma pa so bile boljše od moštva ATK Grosuplje. Za njimi so tudi že prve tekme v kvalifikacijah za uvrstitev v ligo prvakinj. No, ce smo iskreni, torkova na Poljskem, kajti zaradi vec pozitivnih te­stov na covid-19 v ekipi za­grebške Mladosti sta obe tek-mi prvega kroga odpovedani, tako da so bile slovenske pr-vakinje neposredno uvršcene v drugi krog kvalifikacij. »Žal mi je, da se pomembni dvoboji odlocajo na takšen nacin, ampak na žalost je pac tako, kot je. Že na zacetku se-zone smo vedeli, da se bo to lahko dogajalo. Na žalost je bila vceraj Mladost, jutri bomo lahko mi. Vsem skupaj je težko in ni prav, da se stva­ri na takšen nacin odlocajo,« je razplet prvega kroga kvali­fikacij komentiral Jemec, ki se zaveda, da so v drugem krogu Poljakinje v prednosti. »Poljska ženska klubska od­bojka, tako kot moška, sodi v sam evropski vrh. Ceprav je bila tudi prva tekma po­membna, se bo vse vendarle odlocalo v Kamniku. Tudi mi imamo svoje nacrte,« se s svojimi varovankami ne pre­daja Jemec. Trikrat s tri proti dve Kamnicani na svoj prvi evropski nastop še cakajo, zato pa so že zaceli tekmova­nje v srednjeevropski ligi. V ženski konkurenci ga letos ne bo, slovenski podprvaki pa so v do zdaj svoji edini tekmi premagali Merkur Maribor s 3 : 2. Tekma je ve­ljala tudi za državno prven­stvo, tako kot bo tista 17. ok­tobra, ko se bodo v dvorani Tivoli pomerili z ACH Vol-leyjem. Vendar pa tekma v Mariboru za Calcit Volley ni bila edina, ki se je koncala v petem nizu. Že v uvodnem krogu so kamniški odbojkar­ji doma premagali Hišo na kolesih Triglav s 3 : 2, z ena­kim rezultatom pa so minu-lo soboto slavili v Hocah. Edina tekma, ki se je koncala prej kot v petih nizih, je bila tista v tretjem krogu, ko so na kolena spravili Salonit Anhovo. Ta zmaga je bila še toliko pomembnejša tudi zato, ker so Kanalci krog pred tem presenetili aktual­nega državnega prvaka ACH Volley. »Nisem najbolj zadovoljen z našimi igrami. Dejstvo je, da bo potrebnega še nekaj casa, da se ekipa uigra, vseeno pa si ne bi smeli dovoliti takšnih nihanj. Ce naredim skupek vseh štirih tekem, mi znamo igrati dobro odbojko, vecji del tekme jo tudi igramo, vendar pridejo doloceni trenutki, ko nehamo igrati. Preprosto ne zaupamo samim sebi, da lah­ko naredimo nekaj vec. In to je tista težava, ki jo bo treba popraviti. Na treningih delu­jemo bolje in to bomo morali prenesti na tekme,« je pred sobotnim gostovanjem Pan-vite Pomgrada, ki jo vodi Kamnican Aleš Hribar, dejal Gregor Jeroncic, trener kam­niških odbojkarjev. Tjaša slavila tudi na Bledu Polnoletnost je v organizaciji Triatlonskega kluba Trisport docakal Triglav triatlon Bled. Kljub naporom, da bi v Slovenijo pripeljali svetovno znani Challenge Family in dogajanje razpotegnili na tri dni, je Miru Kregarju z ekipo uspelo izvesti »le« sobotno prireditev. Nataša Planko Kamnik – V dopoldanskem casu so triatlonci lahko tek­movali v super sprintu, sprintu in triatlonu za vsa­kogar, najmlajši pa so se po­merili v akvatlonu. Tako so na svoj racun prišli otroci, mladostniki in rekreativci. V popoldanskem casu pa so svoje moci preizkusili atleti, ki so nekoliko bolj vzdržljivi. Zanje je bilo organizirano tekmovanje v akvabiku (1,5 km plavanja, 40 km kolesar­jenja) in v standard triatlonu (1,5 km plavanja, 40 km ko­lesarjenja, 10 km teka). V obeh preizkušnjah je pote­kalo državno prvenstvo. Kamnicani smo ponosno zrli na zmagovalni oder, saj je absolutna zmagovalka v olimpijskem triatlonu pos­tala Tjaša Vrtacic (TK Tris-port Kamnik) pred Simono Dolinar Majdic (TK Inles Riko Ribnica) in Nežo Poga-car (TK Utrip). Tako kot ženski podium so tudi mo-škega krojili mladi triatlon­ ci. Državni prvak je pos­tal Klemen Bojanc (ŠK Tria­tlon lajf) pred Markom Mandicem (TK Utrip) in Ja­nom Škrjancem (TK Tris-port Kamnik). Triatlonski klub Trisport Kamnik je odprl letošnjo tri­atlonsko sezono z Ambrož duatlonom Komenda. Na Bledu je bila izvedeno prvo triatlonsko tekmovanje v od­prti vodi, istocasno pa sploh prva prireditev na pokoron­skem Bledu, za kar so blej-ski turisticni delavci še pose-bej veseli. Vsi, tako tekmovalci kot or-ganizatorji, srcno upa-mo, da nam uspe dokoncati to že tako mocno okrnjeno triatlonsko sezono. In ce nam že letos ni šlo cisto nic po planih, da se vsaj do dru­gega leta zadeve postavijo na stare tirnice. Tretji med dirkalno elito Simon Jezeršek iz Kamnika je v letošnjem državnem prvenstvu v kartingu zasedel skupno tretje mesto v elitnem razredu KZ2. Jasna Paladin Kamnik – Simon Jezeršek s kartingom tekmuje že osmo leto in za njim je še ena odlicna sezona. V dr­žavnem prvenstvu v kartin­gu je zasedel skupno tretje mesto v elitnem razredu KZ2. Po lanskem odlicnem uspehu v pokalnem prven­stvu, v katerem je osvojil naslov prvaka v razredu 125 shifter, se je odlocil, da le­tos nastopi v najelitnejši konkurenci kartinga – v dr­žavnem prvenstvu kartinga kategorije KZ2. »V tej kategoriji nastopamo z najhitrejšimi dirkalniki, ki imajo namešcene dvotak­tne motorje s prostornino 125 kubicnih metrov in še­stimi prestavami. Njihova sicer 'skromna' prostornina razvije neverjetnih 35 kW (50 konjskih sil), kar omo­goca, da prek sekvencnega menjalnika dirkalniki dose-gajo hitrosti do 140 km/h na sicer zelo kratkih ravni­nah,« nam je car nove tek­movalne kategorije opisal 39-letnik, sicer clan kluba iz Gameljn, ki ga je s sve-tom kartinga seznanil dobri prijatelj, že pokojni Janez Dolenc. »Po neljubem do-godku sem resno razmi­šljal, da zakljucim s tem športom, saj sem izgubil zelo mocnega clana ekipe, brez katerega si dirk eno­stavno nisem predsta­vljal. Po enem letu odmora od dirk je nakljucje hotelo, da sva se spoznala z Damja­nom Nadfalušijem, ki je ravno tako do ušes zalju­bljen v karting in je prav tako pogrešal nekoga, s ka- Sobota in nedelja, 10. in 11. oktober 2020, Glavni trg v Kamniku Predprijave do srede, 7. 10. 2020. Prijave na dan dogodka niso možne. Pretecimo ga! www.visitkamnik.com  www.gorenjska-mojplanet.si terim bi sodeloval. Z njego­vo pomocjo sem si kupil zelo dober dirkalnik iz Itali­je in to mi je poleg njegove­ga znanja in natancnosti vlilo nove volje in energije za dirkanje,« pravi Jezer­šek. Sezona, ki jo je kronal z us-pehom kariere, je koncana, z veliko motivacije pa že gleda v prihodnje leto, ko si rezultat želi ponoviti. Peter Krajnc se seli v Padovo Ana Pirc Novak Kamnik – Sabljaški klub Ka­mnik od zacetka septembra ter z nekaterimi prilagodit­vami živi in dela naprej. Prav tako tudi znova žanje uspehe, postavlja mejnike in dviga standarde v sloven-skem prostoru. Oktobra lani smo veliko slišali o kamni­škem sabljacu Petru Krajn-cu, ki se je uvrstil med dvaj-set finalistov na tekmovanju Slovenski mladi upi. Za od-licno lansko sezono, super rezultate, elan, vztrajnost in trdo delo je bil zasluženo nagrajen. Petra so sprejeli v italijanski klub CUS v Pado-vi, kjer bo del tekmovalne ekipe v sezoni 2020/21. V njegovem domacem klubu so zelo veseli, da se je pre­poznal njegov potencial. To prav gotovo dokazuje tudi izjava iz italijanskega kluba: »Peter se kljub mladosti lah­ko pohvali s kar nekaj meda­ljami in udeležbami na po­membnih tekmovanjih, kot sta evropsko in svetovno pr-venstvo v kategorijah U17 in U20. Prepricani smo, da je njegova izbira trenirati v na­šem društvu in selitev v Pa-dovo v tem težkem zgodo­vinskem trenutku pri 17 le­tih le še dodaten znak, kakšna je njegova odlocnost za doseganje ciljev.« Kljub zacasnemu slovesu enega clana SK Kamnik že uri nove mlade nadobudneže. Od najmanjših do najvecjih ter od najmlajših do najsta­rejših, vsi se veselijo nove sezone. ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK, GLAVNI TRG 2, KAMNIK Zanimivosti Možje svetega Jožefa V Kamniku so se konec septembra prvic po daljši odsotnosti zaradi pandemije covida-19 zbrali clani duhovnega gibanja Možje sv. Jožefa iz kamniške dekanije. Jožef Pavlic Kamnik – Strah pred to bo­leznijo, upraviceni in ne­upraviceni izostanki, so na­redili svoje, tako da je žu­pnijske prostore »zasedlo« le šest clanov duhovnega gi­banja s koordinatorjem mag. Janezom Kuncem na celu. Kljub temu je bilo sre-canje živahno, zavzeto in v duhu metode dela Mož sv. Jožefa. K temu jih je spod­budila tudi mocno pereca vodilna misel srecanja – Po-gum in odlocnost sredi zmede. Z besedo »zmeda« je mišljeno vse, kar se je v Sloveniji in po svetu nagrmadilo v obdobju koro­navirusa. Udeleženci srecanja so nanj pogledali z osebnega in dru­žinskega, predvsem pa ver­skega vidika. Ugotavljali so, kako so pandemijo sprejeli in odgovorili nanjo najprej sami, nato znotraj družine, potem župnije, obcine, slo­venskih in drugih meja, kjer so bili na dopustu. Vsi so bili mnenja, da je zanje po­menila precejšen zalogaj v smislu gmotne preskrbe družine, strahu, kaj vse utegne povzrociti, nato spri­jaznjenja z obstojecim sta­njem ter iskanja izhoda iz njega. Pri tem jim je veliko pomagala trdna vera, pove­zanost družinskih clanov in trezen pogled na to, da se clovek preizkušnjam ne more izogniti, laže pa jih ob-vlada in premaga, ce je trden v sebi, ima ob sebi mocnega zakonskega partnerja ter se zaveda, kot preizkušani Job v berilu, da je vse od Boga. Cas obilja, pa tudi cas po­manjkanja, cas podaritve, pa tudi cas odtegovanja, cas mi-losti in cas osame, samote. Vse to je lahko blagoslovlje­ni cas, ce clovek pravilno sprejema stvari in dogodke ter nanje gleda z zdravo mero razuma, kriticnosti do vsega, kar se danes dogaja na politicnem prizorišcu, in prebujenosti, ko je treba reci in narediti, kar je mož dol­žan. To je: postaviti se za prave vrednote, cilje in poti do njih. To je tudi naloga Mož sv. Jožefa. Udeleženci srecanja so skle­nili, da bodo v prihodnje še trdneje povezani v molitvi, pomoci drug drugem z nas­ veti in tudi sicer, najprej pa bratski izmenjavi mnenj in sprejemanju drug drugega takšnih, kakršni so. Odprti drug do drugega in vse, kar leži komu na srcu in duši. V svoje vrste vabijo tudi nove clane. Prihodnjic se bodo srecali 26. oktobra ob 18.30 v prostorih župnišca na Šutni v Kamniku – ob upoštevanju varnostnih ukrepov zaradi covida-19. Srecanje športnikov in medijskih osebnosti V torek, 15. septembra, je na nogometnem igrišcu na Duplici potekalo 16. srecanje športnikov in medijskih osebnosti Slovenije, ki ga je organiziralo Društvo Dogodek Kamnik. Jasna Paladin Duplica – Pobudnik in orga­nizator srecanja je bil tudi letos Jože Arko, z dogodkom pa so udeleženci želeli poka­zati spoštljiv odnos do seda­njih in predvsem nekdanjih vrhunskih športnikov ter njihovih dosežkov. Znano pa je tudi, da šport krepi vrednote, kot so ekipni duh, prijateljstvo, spoštovanje nasprotnika in pravil, delov­ne navade, red in disciplina. Udeležba je bila tudi letos zelo dobra, tudi župan Ma-tej Slapar in podžupan San­di Uršic sta prišla navijat, pa še vrsta drugih bolj ali manj znanih osebnosti iz politic­nih, glasbenih in športnih sfer. Športniki in medijske osebe so bili razdeljeni v dve sku­pini. Ekipo A, katere selek-tor je bil Jože Arko, so ses­ tavljali:  Andrej Lani - šek,  Amir Karic,  Almir S ul e jm e no v ic , N o vi - ca Gavrilovic, mag. Matej Tonin, Aco Franc Šu­štar, Jure Stopar, Tone Zak-rajšek in Janez Kršinar. Ekipo B, katere selektor je bil Tomaž Strgar, pa so ses­tavljali: Tomaž Strgar, Mir-nes Šišic, Gregor Ži-dan, Nani Matjašic, Darko Domadenik, Klemen Bau­er, Matej Kregar, Žiga Rav­nikar, Sandi Uršic in Gre­gor Kregar. Sojenje nogometne tekme je potekalo pod budnim oce­som Janeza Burnika, za za­bavni program pa je poskr­bel Franc Pestotnik - Podok­nicar. Zmagala je ekipa B, in sicer z rezultatom 6 proti 3, ceprav so si bili zbrani enotni, da rezultat tokrat ni igral glavne vloge, pac pa ve­selo druženje in obcutek, da športniki tudi po koncani tekmovalni poti niso pozab­ljeni. V Supernovi Qlandia Kamnik se bo dogajalo. Prihaja namrec KUL VITRINA ZA 500 EVROV! V Supernovi Qlandia Kamnik bo Radio Ekspres med 1. in 15. 10. 2020 izpeljal nagradno igro »Kul vitrina«. Sredi nakupoval­nega centra je postavljena vitrina, v kateri so izdelki dolocenih trgovin Supernove Qlandia Kamnik. Poslušalci Radia Ekspres in obiskovalci Supernove Qlandia Kamnik morajo do centa natancno ugotoviti vsoto vseh izdelkov v vitrini. Prijave vsak dan med 14. in 18. uro v Supernovi Qlandia Ka­mnik ali preko spletne strani www.radioekspres.si 16. 10. in 17. 10. – Razstava gob – Gobarsko mikološko društvo Ljubljana Pripravljamo gobarsko razstavo samoniklih gliv Slovenije s strokovnimi nazivi, z razvršcanji vrst gliv in dolocanjem užitno­sti gob iz narave ali gojenih gob. Razstavo gob postavljajo naši clani mikologi­determinatorji, ki so prisotni tudi na sami razstavi, z razlagami o vrsti in užit­nosti gob s poudarkom o varstvu narave. Obiskovalci lahko prinašajo sveže nabrane gobe z raznimi vprašanji in našimi pojasnili. 24. 10. ob 11. uri – Škratek prijateljcek Velika slikarska delavnica in razstava slik. Otroci bodo pod mentorstvom animatorjev slikali na velika platna: majhni slikarji – velika umetnost! 30. 10. ob 17. uri – Noc carovnic Naši otroci so naši najvecji umetniki: Izdelava carobne buce, priprava carobnega napoja … Ljubezen poganja svet Stahovica – Trenutno na televiziji spremljamo cetrto sezono oddaje Ljubezen po domace, vendar so na Pop TV pred ca-som že napovedali peto. Od sredine letošnjega septembra pa lahko takoj po Ljubezni po domace spremljate še krajšo oddajo Ljubezen po domace na kavcu, kjer komentiranja oddaje, ki ste jo tisti nedeljski vecer spremljali, ne manjka. V vlogah komentatorjev pa sodelujejo obrazi iz prejšnje se-zone oddaje. Kamnicani v cetrti sezoni sicer nimajo svojega predstavnika, ga bodo pa zato imeli v peti – vsaj za zdaj tako kaže. Franci Kemperl ima 47 let in prihaja iz Stahovice. V oddajo so ga prijavili prijatelji prostovoljni gasilci. Pravi, da ima vse, le resna punca mu manjka. Taka, ki bo imela rada hribe. Pa družino bi si tudi rad še ustvaril. Franci se ukvarja s kmetijstvom in gozdarstvom. Odkar je prevzel kmetijo, ima sicer manj casa, a za sprošcanje ga vedno najde. Tako da obišce tudi toplice in se odpravi na morje. A. B. SUPENOVA Q KAM D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 2, LJUBLJANA Zanimivosti Razgledov se nikoli ne navelica Julia Slapnik je odrašcala v Šmarci pri Kamniku. Spomni se, kako je že v osnovni šoli izjavila, da bo nekoc imela službo na Veliki planini. Danes jo najdete v Sladkem kotu na poti od Zelenega roba proti planšariji. Tik pod najvišjo tocko Gradišca, pravi Julia, s cudovitim razgledom na Kamniško-Savinjske Alpe. Alenka Brun Tujcev ni bilo veliko Letos je bilo prisotnost covi-Kamnik – Julia Slapnik že da-19 cutiti tudi na Veliki od mladih nog obiskuje Ve­planini, ugotavlja Julia: liko planino, saj imajo na »Prejšnja leta je bilo ogrom-Zelenem robu sorodniki no tujih turistov – Franco­koco. Tako je na Veliki pla­zov, Nemcev, Špancev tudi nini preživela skorajda vse Izraelcev. Letos je bilo zara- šolske pocitnice. Po koncani di koronasituacije teh manj oziroma skoraj nic. So jih pa zamenjali slovenski turisti, tako med tednom kot ob gimnaziji v Ljubljani je najprej diplomirala na zdra­ vstveni fakulteti in se kasne­ je vpisala na magistrski štu­dij dietetike. Že v casu študi­ja je delala na Veliki planini kot nadzornica in reševalka na smucišcu, sedaj oddaja gorske koce in je lastnica Sladkega kota. Razloži: »S partnerjem Mi-hom oddajava gorske koce in skupaj vodiva podjetje Al­pine Resorts – Unique Expe­rience/Edinstveno doživet­je. Ideja za Sladki kot pa se je rodila, ko sva po nekem nakljucju prišla do zakljuc­ka, da bi bilo treba na Veliki planini popestriti ponud­bo.« Sladki kot Prvo leto je Sladki kot ponu­jal toceni sladoled, palacin­ke in limonado – takrat sta tudi izbrala ime zanj. Potem se je ponudba Sladkega kota dopolnjevala po obcutku, glede na povpraševanje. »Poudarek je res na sladkih jedeh, vseeno pa si lahko ljudje privošcijo tudi planin-ski hot dog z razlicnimi klo­pravi Julia. Scasoma je na njunem meniju pijac svoj prostor našlo tudi domace toceno pivo Menin'c. »Drži-mo se nacel hitre in prijazne postrežbe, kvalitetne pripra­ve ter skrbimo, da nikoli ni-cesar ne zmanjka, še poseb-no ne sladic za najmlajše,« nadaljuje. Sladki kot združuje vse ge­neracije in poteši želje raz­licnih skupin ljudi. Odprti dobro sprejeli. Osredotoceni je bolj na poletno sezono, ko so julija, avgusta in sep­tembra odprti vsak dan; ok­tobra, ko zakljucujejo, pa lovijo lepe konce tedna. Ker pa Miha in Julia oddajata koce, se Julia zadržuje na Veliki planini prakticno vse leto: poleti vsak dan, pozimi odvisno od gostov. Koce pa potrebujejo tudi vzdrževa­nje, treba je pripraviti drva koncu tedna.« Rada ima naravo Velika planina je cudovita v vseh letnih casih, še za ko­nec poudari Slapnikova. »Poleti se na Veliki planini kar naprej nekaj godi. Priso­tni so pastirji s kravami, tu­risti, nenehno je kaj novega. Jeseni pride megla in plani­na se umiri. Izjemno lepi so soncni jesenski dnevi, ko narava menja barve in gre k pocitku. Zima je moj naj­ljubši letni cas, pomlad pa s cvetenjem rož in toplimi soncnimi žarki prinaša nove zacetke.« Boljše službe, kot jo ima tre­nutno Julia, si ne predsta­vlja, zato tudi ostaja na Veli­ki planini – v naravi, na sve­žem zraku ter z dnevno no-vimi izzivi. Tudi razgledov se ne navelica, saj niso niko­li enaki, za kar pa »poskrbi­jo« letni casi in vreme. »Dejansko se je moja osnov­nošolska 'prerokba' uresni- Razstava gob v kamniški Supernovi Duplica – Trgovski center Supernova vabi na tradicionalno razstavo gob, ki jo bodo tudi letos pripravili clani Go-barskega mikološkega društva Ljubljana. Na ogled bo v petek in soboto, 16. in 17. oktobra, od 8. do 21. ure. Ogle-dati si bo mogoce samonikle glive Slovenije s strokovnimi nazivi, z razvršcanji vrst gliv in dolocanjem užitnosti gob iz narave. Na razstavi bodo prisotni clani društva, ki bodo obiskovalcem lahko ponudili tudi razlago o posameznih vrstah gob s poudarkom na varstvu narave. Na razstavo lahko tako prinesete sveže nabrane gobe in se na razstav­ljavce obrnete s konkretnimi vprašanji. J. P. V Snoviku znova savnanje Snovik – V Termah Snovik je od cetrtka, 1. oktobra, znova možen obisk savn. Zaradi preventivnih ukrepov prepreceva­nja širjenja morebitnih virusov bosta obratovali finska in ledena savna, turška parna savna ostaja zaprta. J. P. Kamniški sudoku basami in omakami, krom-so že tretjo sezono, obisko-in tako je na planini tudi v cila,« se še zamišljeno na­pircek in pišcancje trakce,« valci Velike planine so ga casu, ko obiskovalcev ni. smehne. v lBela @volkuljaBela Zgradili bomo masažne salone, Pa tudi cesto. In dovolj parkirišc za Nabavili bomo najnaprednejšo teh­welness središca, zdravilne gaje, vse. Nacrtujemo pa tudi gradnjo nologijo, s katero bomo projicirali Neukrocena narava, pra­energetske tocke in golf igrišca. avtopralnice. Vse za popoln oddih! hologramske podobe živali. Uživali vite. Brez skrbi! Naravo bomo Vse leze in gomazi. boste v neokrnjeni naravi, brez da ukrotili da bo kaj. Letovišce bomo namrec kma lu razširili. Investicija bo ustvarila Povsod okoli letovišca je neukrocena narava! bi vas motile živali in rastline. nova delovna mesta. Samo za vas! Dostopnost do naravnih Priložnost dobrin je naša prioriteta. za start-upe. Med drevesi pa bomo postavili Da pa ne bi pili vodo iz pip Drevesa bomo posekali in jih nado­ mestili s plasticnimi, ki so cenejša dirkališce za štirikolesnike, da ne kot zveri, smo za vas pripravili Ojej. Ne le da jih nismo pregnali, za vzdrževanje in bolj varna za bodo divjali po divjini. posebno ponudbo ... še poslabšali smo vso rec. Mogoce sssse bomo morali otroke, ki se igrajo pod njimi. Tako prilagoditi življenju z ljudmi. da naj vas ne skrbi narava. Tako kot ssse je podgana. Varnost na Nove rekreacijske prvem mestu. površine v naši obcini. Se nadaljuje. Prireditve, zahvale Prireditve v oktobru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v oktobru? ter tudi v elektronskem mesecni­ku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obraz-ca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO IN ŠPORT KAMNIK Sobota, 10. oktobra, ob 9.30 in nedelja, 11. oktobra, ob 17. uri, mestno jedro 12. Veronikin tek Za ucence in dijake bo tekmovanje potekalo v soboto, 10. oktobra, za odrasle pa v nedeljo, 11. oktobra. Startne številke bo možno dvigniti na TIC-u od petka, 9. oktobra, ali pa jih boste lahko dobili eno uro pred tekmo na posebno oznaceni tocki. Na prireditvenem prostoru bo obvezno nositi masko. Masko lahko snamete le pet minut pred samim startom v startnem koridorju. DOM KULTURE KAMNIK Petek, 9. oktobra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Letni koncert MePZ Odmev Vstop prost! Obvezen prevzem brezplacnih vstopnic. Sobota, 10. oktobra, ob 19.30, Velika dvorana DKK KUOD Bayani: Raks Bayani z gosti Vstopnina: 10 evrov Cetrtek, 15. oktobra, ob 17. uri in 18.30, Velika dvorana DKK Vitkar zavod in KDPM: Cirkus na mesec Cirkuška predstava, samo za abonente Abonmaja Kam'ncek Torek, 20. oktobra, ob 19.30, Velika dvorana DKK Glasba z okusom: Mia Žnidaric in Steve Klink Cena vstopnice: 10 evrov Sreda, 21. oktobra, ob 17. in 20. uri, Velika dvorana DKK Mestno gledališce Ptuj: Lunapark Kuga Samo za abonente Maistrovega abonmaja Cetrtek, 22. oktobra, ob 17. uri in 18.30, Velika dvorana DKK Vitkar zavod in KDPM: Cirkus na mesec Samo za abonente Abonmaja Kam'ncek KNJIŽNICA FRANCETA BALANTICA KAMNIK Torek, 13. oktobra, ob 18. uri, Samostan Mekinje Predstavitev knjige Jakoba J. Kende Transverzala Potopisni roman Transverzala je svojevrstno nadaljevanje veckrat nagrajene uspešnice Apalaška pot. Avtor s svojim slikovitim in hu­mornim nacinom pisanja prikazuje 1200 km dolgo pot po sloven-skem planinskem svetu, ki jo je prehodil skupaj s svojima otrokoma in prijatelji. Sreda, 14. oktobra, ob 17.30, dvorana Knjižnice Franceta Balantica Kamnik Pravljicne urice Pravljicne urice so namenjene otrokom od dopolnjenega 4. leta sta­rosti dalje. Pravljicne urice se zacnejo v tednu otroka in se bodo izva­jale vsako sredo ob isti uri. Vodila jih bo Helena Sterle. Sreda, 14. oktobra, ob 17.30, dvorana v Kulturnem domu Motnik Pravljicne urice Pravljicne urice so namenjene otrokom od dopolnjenega 4. leta sta­rosti dalje. Pravljicne urice se zacnejo v tednu otroka in se bodo izva­jale vsako sredo ob isti uri. Vodile jih bodo pravljicarke ME4. MEDOBCINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 14. oktobra, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Josip Germ Gostujoca razstava Dolenjskega muzeja Novo mesto, ki jo je pripra­vila kustosinja Katarina Dajcman. To je pregledna razstava slikarja Josipa Germa, predstavnika realisticnega nacina slikanja, ki je v svojih slikah stremel k cim vecji tehnicni popolnosti in pri tem ostal temat­sko tradicionalen. Cetrtek, 15. oktobra, ob 18. uri, grad Zaprice Ddr. Verena Vidrih Perko: Arheologi – žlickarji ali ustvarjalci sodobnega sveta Predavateljica bo osvetlila razvoj arheologije kot stroke in osvetlila njen pomen in mesto v sodobnem svetu. Dotaknila pa se bo tudi zlorab stroke za razlicne politicne, rasisticne in druge namene. Sreda, 21. oktobra, ob 18. uri, grad Zaprice Koroški plebiscit 1920: vceraj, danes, jutri Ob stoti obletnici plebiscita na Koroškem (10. oktobra 1920) potekajo razlicne prireditve, dogodki, kulturno in politicno obarvani. K temu spominu na pomemben cas v slovenski preteklosti dodajamo pogo-vor ob okrogli mizi z naslovom Koroški plebiscit 1920: vceraj, danes, jutri. V sodelovanju z Društvom general Maister Kamnik. ARBORETUM VOLCJI POTOK Nedelja, 18. oktobra, ob 8.30, Arboretum Volcji Potok Ornitološki sprehod Ornitologinja Alenka Bradac iz DOPPS-a vam bo povedala vec o živ­ljenju in navadah ptic, ki jih boste opazili v parku. Priporocamo, da s seboj prinesete daljnogled, da jih boste lahko opazili cim vec. Placa se vstopnina v park. Vodenje sprehoda je brezplacno. Prijave niso potrebne. MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Petek, 9. oktobra, ob 20. uri, MC Kotlovnica Shadow Universe, post rock poslastica ZAVOD ORELI Ponedeljek, 19. oktobra, ob 17. uri do 23. oktobra, KIKštarter Medgeneracijsko osnovno racunalniško izobraževanje za starejše obcane Kamnika Izobraževanje je brezplacno. Prijave sprejemamo do zasedbe razpo­ložljivih mest na 040 693 088 ali martina.ozimek@guest.arnes.si. DRUŠTVO KLJUC ŽIVLJENJA Torek, 13. oktobra, ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantica Kamnik Kolo ustvarjalnosti Ustvarjalne delavnice so namenjene otrokom od 5. do 12. leta staros-ti. V svet ustvarjanja z glino, volno, voskom, barvami in še marsicim jih, vodi jih Rosana Kleindienst. Dodatne informacije na 040 838 570 ali na rosanaart@yahoo.com. Delavnica bo tudi 20. oktobra. ODBOJKARSKI KLUB CALCIT VOLLEY Sobota, 10. oktobra, ob 20. uri, ŠD Kamnik Odbojka: Calcit Volley [m] : Panvita Pomgrad Vstopnina: otroci do 15. leta: brezplacno; odrasli: 5 evrov; dijaki, štu­denti, upokojenci: 2,5 evra Sobota, 17. oktobra, ob 20. uri, ŠD Kamnik Odbojka – Calcit Volley [ž] : Ankaran Vstopnina: otroci do 15. leta: brezplacno; odrasli: 5 evrov; dijaki, štu­denti, upokojenci: 2,5 evra Torek, 20. oktobra, ob 17:30, ŠD Kamnik Odbojka – Calcit Volley [ž] : OD Krim Vstopnina: otroci do 15. leta: brezplacno; odrasli: 5 evrov; dijaki, štu­denti, upokojenci: 2,5 evra ZAHVALA Cudno, res cudno, kako prazno se zdi, ko te vec ni! V 90. letu se je od nas tiho poslovil dragi oce, stric, svak, tast in dedek Franc Jerman st. iz Volcjega Potoka, 1931–2020 Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Sorodnikom, sosedom, prijateljem, sode­lavcem in znancem hvala za izrecena in pisna sožalja ter za darovane svece, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni obred, Komunalnemu podjetju Kamnik, pevcem kvarteta Krt za ganljivo petje ter trobentacu. Prav tako hvala vnuku Gabru za poslovilni govor. Pogrešali ga bomo, a dela nje­govih pridnih rok bodo ohranjena. Ostal bo v naših srcih in v spominih z nami živel naprej. Vsi njegovi September 2020 Plavanje v bazenih s termalno vodo Finska in ledena savna Masaže in Kneipp tretmaji Dnevni animacijski programi (vodna telovadba, Kneipp oblivi, delavnice za odrasle in otroke, rojstnodnevne zabave ...) Pestra izbira kosil v restavraciji Potocka Odpiralni cas bazenov: vsak dan od 8:00 do 21:00; sreda, petek, sobota in nedelja nocno kopanje do 22:00. Odpiralni cas savn: vsak dan od 11:00 Informacije in rezervacije Wellness programov: 08 08 123 | 01 83 44 100 | info@terme-snovik.si | www.terme-snovik.si Glavni pokrovitelj dogodkov Modrih novic 2020 Terme Snovik termesnovik Zahvale JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. ODPADNE VODE: 041 326 256 Cankarjeva 11, 1241 Kamnik VZDRŽEVANJE OBCINSKIH CEST: 031 625 524 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti jezadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK ZAHVALA Solza, žalost, bolecina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki mocno boli. (T.Pavcek) Zapustila nas je žena, mami in babica Ljudmila Kadunc iz Zg. Tuhinja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrecene besede sožalja. Posebna hvala g. župniku Nikolaju Štolcerju, ge. Marinki Mošnik za custven govor, pevcem, trobentacu, sosedom in Komu­nalnemu podjetju Kamnik za opravljeno pogrebno slo­vesnost. Prav tako hvala za vso podarjeno cvetje in svece. Hvala vsem, ki ste našo drago Ljudmilo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Cudno, kako prazen je svet, ko umre en sam clovek. (Dante) V 93. letu se je od nas poslovil Filip Šimenc iz Godica Ob boleci izgubi najinega oceta se iskreno zahvaljujeva vsem in vsakemu posebej za izrecena sožalja, tolažilne besede, podarjeno cvetje, svece in denarne prispevke. Zahvaljujeva se DSO Taber iz Cerkelj na Gorenjskem. Zahvala g. župniku Pavlu Piberniku in Komunalnemu podjetju Kamnik za lepo opravljen pogrebni obred. Hva­la vsem, ki ste se poslovili od najinega oceta in ga pospre­mili na zadnjo pot. Žalujoci: hcerka Brigita in sin Miro z družino ZAHVALA V nebu nad vrhovi je mir in med lesovi že nikjer diha vec ni, žgolenje ptic je zaspalo. (Goethe) Po kratki, hudi bolezni se je od nas poslovil naš dragi mož, ati in ata Franc Zavasnik iz Šmartna 44, 1946–2020 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prija­teljem, znancem in sodelavcem za izrecena sožalja, po­darjene svece in cvetje, darove za svete maše in cerkev. Hvala gospodu župniku Ediju Strouhalu, kvartetu Krt in izvajalcu Tišine za lep pogrebni obred. Hvala tudi našim sosedom, ki so nam stali ob strani, in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi September 2020 ZAHVALA Kadar te objame žalost, spomni se vesele Pavle. (Pavla P.) Objela nas je žalost. Za vedno je zaspala naša draga mami, babi in tašca Pavla Pungercar Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za so­cutno izrecena sožalja, za cvetje in svece. Hvala vsem, ki se s prijazno mislijo spominjate naše nekdaj vesele Pavle. Žalujoci njeni: Joži z Jožetom, Mitja in Vanja z Adijem ZAHVALA Sporocamo žalostno vest, da nas je 10. septembra 2020 za vedno zapustil Stane Pecek roj. 12. 4. 1930 Od našega dragega atija smo se 16. septembra 2020 po­slovili v ožjem družinskem krogu na kamniških Žalah. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in nam iz­rekli sožalje. Zahvaljujemo se osebju DEOS­a Gornji Grad za oskrbo, nego in lajšanje bolecin. Pogrešali ga bomo. Njegovi: žena Kika ter Barbara, Tomaž in Jana z družinami ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vecno ostal. Zapustila nas je mama, babica in prababica Pavla Uršic iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrecene besede sožalja. Posebna hvala g. župniku Luki Demšarju, pevcem, trobentacu in Komu­nalnemu podjetju Kamnik za opravljeno pogrebno slo­vesnost. Hvala vsem, ki ste našo drago Pavlo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ni te na dvorišcu, ni te v hiši, tvo­jega glasu se vec ne sliši. Tvoje sledi ostale so povsod, od dela tvojih pri­dnih rok. Zato ne bomo te pozabili, za vedno te v srcu bomo ohranili. V 67. letu starosti je odšel mož, oce in deda Janez Mravlje Hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prija­teljem, ki ste nam ob dnevih bolecine pomagali, darovali cvetje in svece ter z nami socustvovali. Hvala gasilcem PGD Sela, pevcem in gospodu župniku Ediju Strouha­lu za lepo pogrebno mašo. Hvala tudi pogrebni službi Pogrebnik. Vsi njegovi ZAHVALA Zdaj ne trpiš vec, dragi. Zdaj pocivaš. Kajne, sedaj te nic vec ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te vec med nami ni. V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi Branko Resnik iz Trobelnega pri Kamniku Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrecena sožalja, darovano cvetje in svece. Hvala LD Sela za organizacijo pogrebne slovesnosti, PGD Sela, župniku, praporšca­kom, lovskim rogistom, kvartetu Grm, govornikom za izrecene besede slovesa ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Zapel je zvon, tebi v slovo ... Poln bolecin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina. V 67. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil Janez Štrajhar iz Rožicnega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate­ljem, znancem in gasilcem za vsa izrecena sožalja, daro­vano cvetje, svece ter ostale darove. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Ediju Strouhalu, za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku Franciju Vrankarju, pevcem in troben­tacu. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospre­mili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi September 2020 Rekord v Grintovcih Kamnican Sebastjan Zarnik je v trinajstih urah in dveh minutah premagal traso Grintovci extrem in s tem postavil novo rekordno znamko. Maja Bertoncelj Kamnik – Grintovci extrem je zahtevna preizkušnja, ka­tere idejne oce je Jure Grm­šek - Cveto. Nanjo se je po­dal leta 2008, do pred krat- Na Grintovec, Stol in Triglav v enem dnevu Z željo stati na najvišjih vrhovih treh glavnih gorskih skupin v Sloveniji nas je pet tekaških prijateljev v petek, 18. septembra, malo pred peto uro popoldne zacelo pustolovšcino, ki nas je iz Kamniške Bistrice pripeljala na vrh Triglava. kim je bil njen rekorder Klemen Triler, ki jo je leta 2014 premagal v 13 urah in 45 minutah. Sredi sep­tembra pa je nov mejnik postavil Sebastjan Zarnik. Rekordni cas je 13 ur in 2 minuti. »Že od samega zacetka je vse potekalo po nacrtu. Spremljevalci, ki sem jih razdelil na dolocene odseke, so odlicno opravili svoj del naloge, tako da glede logisti­ke ni bilo težav. Manjšo kri­zo sem imel le pri vzponu na Skuto, vendar sem se na vrhu dobro hidriral. Zadnji del s Kalškega grebena je 'le-telo', kot da za seboj ne bi imel že skoraj pol dneva teka in hoje. S casom sem zelo zadovoljen, ceprav sem potihoma upal, da bo šlo pod 13 urami,« je povedal Sebastjan Zarnik. Foto: Matej Mato Hribar Grintovci extrem vkljucuje vse vrhove Grintovcev, 14 dvatisocakov, kar pomeni 6296 metrov vzpona na 57,5-kilometrski razdalji. Start in cilj te krožne trase je na parkirišcu pri Calcitu v Stahovici, naprej pa si na trasi sledijo: Sveti Primož, Velika planina, Planina Dol, Konj, Korošica, Ojstrica, Planjava, Kamniško sedlo, Brana, Turska gora, Koroška Rinka, Kranjska Rinka, Sku­ta, Štruca, Dolgi hrbet, Grin-tovec, Jezerska Kocna, Kokr­ška Kocna, Kokrško sedlo, Kalška gora, Kalški greben, Vrh Korena, Kriška planina in Kamniški vrh. Kot je pou­daril Zarnik, mu brez prija­teljev in družine izziv ne bi uspel: »Njihova podpora in pomoc mi pomenita ogrom-no. Pomagali so Sebastjan Kosec, Nejc Uršic, Franci Volkar, Matej Mato Hribar, Klemen Janša, Gregor Mla­kar, Denis Sitar, Jernej Pikl, Nataša Kosec, Tanja Nose, Karin Dobovšek in Maja Do-bovšek Zarnik.« Tadej Trobevšek Kamnik – Boštjan Erjavšek - Beli, Dušan Globocnik - So-udi, Primož Lavric, Matjaž Šerkezi - Šerki in Tadej Tro­bevšek smo premagali 105 kilometrov dolgo pot, opra­vili s 7500 metri višinske razlike in v manj kot enem dnevu stali na Grintovcu, Stolu in Triglavu. Ideja 3V ni naša; leta 2009 so se Urban Golob in njego-vi trije prijatelji prvic podali na to pot. V 31 urah jim je uspelo priti do Kredarice, moci za Triglav niso imeli vec. Naša želja je bila, da smo po Grintovcu in Stolu na Triglavu prej kot v 24 urah, na pot pa smo se odpravili samozadostno, kar pomeni, da si pijaco, hrano in ostalo nosimo sami. Dobili smo se pri Marjanu v Kamniški Bistrici, popili dvojno dozo kave in stekli proti Kokrškemu sedlu. Do tam v megli, ki je na poti na Grintovec pocasi izginila. Pod sedlom je imel Beli klic: »Kje pa si?« »Pod Kokrškim sedlom.« »Kam pa greš?« »Na Triglav.« »Zakaj greš pa potem proti sedlu?!« Svet pod nami je bil kot na dlani, ko nas je na vrhu cakal sonc­ni zahod, sonce se je poslo­vilo ravno za Triglavom in nam pokazalo, kam smo na­menjeni. Sledil je tehnicno zahtevni del poti cez Mlinar­sko sedlo do Ceške koce, kjer nas je prijazna oskrbni-ca pogostila s skodelami vro-ce juhe. Ko je izvedela, kam se podajamo, se je le zasme­jala in zamahnila z roko, ko smo jo vprašali, koliko smo dolžni. Hvala, Carmen. Po tehnicnem je sledil orienta­cijsko zahtevni del. Poti od Jezerskega do Podljubelja je veliko, nobena pa ni prav dobro uhojena. Sploh pono-ci, ko je vsaka krava crna in se vse poti zdijo enake. Ne-kajkrat smo popravljali svo­jo izbiro, hodili po trnju, koprivah, cez podrto drevje, iskali satelite in markacije in koncno našli stezo do Medvodja in Jelendola. Cez hrib smo jo urezali proti Po-dljubelju in spoznali, kakšno blatno pot lahko za seboj pustijo gozdarski stro­ji, za razliko od vedno krivih gorskih kolesarjev. Od Po-dljubelja do tunela je šlo kar po glavni cesti, do Zelenice pa spet v breg. Matjaž se je že prej z oskrbnikom GUC Zelenica dogovoril za lonec juhe in 'štrudelj', ki sta nas lacne cakala v koci. Hvala, oskrbnik Stanko, za vec kot samo dobro voljo. Ura je bila okoli cetrte zjutraj, ko smo si na indukcijski plošci greli juho in si za kratek cas oddahnili. A pot je cakala, cas pa je tekel. Do Stola je šlo lepo in sonce nas je ponovno pozdravilo tik pod vrhom. Drugi vrh. Sledil je dolg spust v dolino. Najzgodnejši planinci so se že vzpenjali na karavanške­ga ocaka in nas malo zacu­deno gledali. »Vi pa gotovo niste današnji?« »Ne, mi smo pa še od vceraj.« Cas smo zaceli šteti že v urah in na Valvazorjevem domu smo se spraševali, ali nam bo uspelo priti na naš cilj v devetih urah. Po jutranji ka­vici smo se spustili do Zavr­šnice, naprej proti Žirovnici in do vasi Breg, kjer smo bili ob preckanju Save na naši najnižji tocki. Od tu je šlo vse samo še navzgor. Cudno se nam je zdelo edino to, da so naši nahrbtniki s sendvici in energetskimi plošcicami cedalje lažji, naše noge pa cedalje težje. V Zgornjih Gorjah smo od Mojce, Tine-ta in Tristana dobili edino zunanjo pomoc v obliki spodbude, tople juhe in kave. In zadnji del se je lah­ko zacel. Pot skozi Radovno je enolic­na, pa še asfaltirana povrhu, ravna, rahlo navzgor. Kra­sna za ubijanje duha. Vsi smo bili že naceti, kilometri in 'višinci' so že naredili svoje. Na koncu se pot odce-pi proti Krmi in tu se zak­ljucni del šele dobro zacne. Tu smo se kot ekipa razšli. Nekako je bil vsak zase, s svojim tempom, vsak zase je grizel, tekel bolj z glavo kot nogami in se prepriceval, da sedaj res ni vredno obupati, da je samo še malo. Vsak je zase preracunaval, koliko se mora še povzpeti, koliko casa je še ostalo, je sploh varno, da gre na vrh? Kljub izcrpanosti, krcem in gneci na poti na vrh, s cimer smo se vsi po malem ukvarjali, nam je štirim uspelo do Aljaževega stolpa priti v manj kot 24 urah. Edino Matjažu se je ura ustavila nekaj minut kasneje, a je že napovedal popravni izpit. Seveda se je bilo treba še varno spustiti v dolino in verjemite, da spust nobene-mu ni bil v užitek. Kaj reci po strnjenih vtisih? Utrujenost mine, izkušnja ostane. Noro in nepozabno, vredno vsakega kilometra za trening, vredno neprespane noci, vredno utrujenosti naslednji dan. Da smo se sploh podali na takšno pot, prestali vse ovire na poti, da smo vse skupaj odnesli prakticno brez poškodb (praske od trnja in opekline od kopriv ne štejejo) in v enem kosu, je danost. Po-membna pa je predvsem od­locitev, da poskusiš še kaj vec, ce gre dlje in višje. In hvaležnost za trdnost, ki jo s tem pridobiš. Vztrajati v tež­kih okolišcinah in ne obupa-ti. S temi spoznanji in izku­šnjami je vsakdanjik lažji.