Beseda urednice Drage bralke in bralci, ISSN 1580-3554 Foto: ADR Glasilo občine Markovci Leto 22, številka 2, maj 2022 Tudi letos so člani Pihalne godbe Markovci s prvomajsko budnico razveselili občane po vseh vaseh naše občine. Županov nagovor ob občinskem prazniku Spoštovane občanke, spoštovani občani, prepričan sem, da imamo letos več razlogov za praznovanje. Prvi je ta, da smo že dva občinska praznika praznovali le na spletu, kar se nikakor ne more primerjati s praznovanjem v živo, drugi je ta, da pogledamo kaj smo storili v preteklosti in se zazremo z načrti v prihodnost in tretji, da nazdravimo, se poveselimo, pogovorimo, se nekateri vsaj enkrat na leto srečamo, zato sem vesel in srečen obenem, da smo to v soboto, 23. aprila 2022, res storili. Ob tem se na tem mestu zahvaljujem domačim društvom, ki so poskrbela za pripravo in postrežbo hrane (Društvo podeželskih žena Občine Markovci, Športno društvo Bukovci, Turistično društvo Markovci, Vaški odbor Stojnci, PGD Nova vas pri Markovcih in Kulturno društvo Bukovci ter PGD Markovci, ki so zagotovili redarstvo na prireditvi). Vesel sem in ponosen na vse dosežke naše občine, saj ti vplivajo na kakovost našega življenja. Prepričan sem, da se trudimo prisluhniti željam vas občank in občanov in jih tudi poskušamo uresničiti po najboljših močeh. Naši cilji so usmerjeni v dobrobit vseh naših ljudi in v čim bolj enakomeren razvoj vseh vasi naše občine. Res lepo je pogledati po naših vaseh, v katerih smo že v več kot 90 % obnovili javno razsvetljavo in potratna 200-300 w svetila javne razsvetljave nadomestili z varčnimi 30-35 w LED svetilkami, tistih nekaj, ki jih je še ostalo, pa jih bomo v kratkem. Že nekaj časa nazaj smo postavili polnilno postajo za električne avtomobile, na kateri je polnjenje še vedno brezplačno, v prihodnosti pa jih bomo namestili še več, po ostalih vaseh. Že od leta 2018 v Športnem parku Zabovci deluje postajališče za avtodome s 7 parkirnimi mesti. Lani smo postavilo sanitarni prostor z wc-ji in tuši ter prostorom za pomivanje posode, namestili pa smo tudi zapornico, saj bodo avtodomarji v bodoče morali plačati 12 eur za dan postanka v našem postajališču za avtodome. V neposredni bližini ribnika v Zabovcih smo zgradili pomptrack oziroma adrenalinsko stezo in fitnes na prostem. Fitnes na prostem je postavljen tudi v Novi vasi in Bukovcih, letos pa so predvideni še v ostalih vaseh naše občine, zgradili pa bomo tudi dve adrenalinski stezi (Prvenci, Stojnci, Bukovci ...). V neposredni bližini PZA si je mogoče sposoditi tudi električna kolesa, zato vas vabim, da jih preizkusite tudi vi. Izboljšali smo varnost z izgradnjo dveh krožišč na cesti Ptuj–Zavrč, ki sta opremljeni v skladu z našim bogatim pustnim izročilom. Z dokončanjem kanalizacije v Novi vasi smo dokončali s kanalizacijskim sistemom in smo ena redkih občin, ki je dokončala ta projekt po ozemlju celotne občine. Tudi križišče v Zabovcih je velika pridobitev k prometni varnosti v naši občini. Po zagotovilih DRSI se bo letos zgradilo tudi novo križišče v Strelcih, obnovil se bo most čez kanal na glavni cesti Spuhlja-Borl, ki bo opremljen tudi z manjkajočim delom kolesarske poti, da ne bo treba kolesarjem pri prečkanju kanala voziti po cestišču ali pločniku. Glede na veliko število sprehajalcev, kolesarjev, rolkarjev, še posebej zdaj, ko so toplejši dnevi, je bila in je naša usmeritev v gradnjo kolesarskih poti zelo na mestu. Zgrajenih jih je že skoraj 20 km, imamo pa že podpisano pogodbo z DRSI za gradnjo kolesarske steze Stojnci–Borl, s čimer bo celotna trasa ceste opremljena s kolesarsko povezavo. Po mojem mnenju imamo eno najlepših ali celo najlepše pokopališče z vežico daleč okoli, ki ga bomo v naslednjih letih še izboljšali. Veliko vlagamo tudi v cestno infrastrukturo in skrbimo, da so naše občinske ceste in javne poti ter poljske ceste v dobrem stanju, za kar bomo skrbeli tudi v prihodnje. Letos je za to predvidenih več kot pol miljona evrov. Vsi smo lahko ponosni na našo obrtno cono, v kateri je zaposlenih več kot 500 ljudi in je lani doživela že 4. fazo širitve z devetimi parcelami in možnostjo zaposlitve za dodatnih 150–200 ljudi. V načrtu je že peta faza širitve. V naši občini zelo dobro skrbimo tudi za šport, kulturo, gasilstvo, dobrodelnost, saj ni nobene vasi, ki ne bi obdobju praznovanja občinskega praznika pritiče tudi občinski časopis, v katerega smo skušali zaobjeti vse pomembne vsebine, ki so se v naših vaseh dogajale vse od fašenka naprej. V ospredje postavljamo praznik naše občine, ki je letos že 23. zapovrstjo. Ponosni smo na razvoj na vseh področjih in si želimo, da pot skupaj peljemo uspešno tudi v bodoče. Ob aktualnem delu društev in organizacij tudi tokrat ponujamo nagradno križanko, pišemo o dobrodelnosti, ki so jo naši občani izkazali območju Ukrajine, poročamo o uspehih mladih glasbenic ter predstavljamo dopolnilno delo LeSedmica. To je le nekaj izmed vseh vsebin. Vabljeni k branju! PRIREDITVENIK za maj in junij: – četrtek, 12. maj 2022: predstavitev joge obraza in nege kože z naravno kozmetiko Papallona (predava Mateja Gabrovec, ki razvija lastno blagovno znamko naravne kozmetike) (organizator: OORK in župnijska Karitas) – petek, 13. maj 2022: 3. mladinski ples, ZAF center Markovci (organizator: FD Markovci) – četrtek, 19. maja ob 19. uri, petek, 20. maja ob 19. uri, nedelja, 22. maja ob 18. uri: komedija Poštar Jakec, župnijsko dvorišče (izvaja: gledališka skupina KUD Markovski zvon) – nedelja, 29. maj: slovesnost prvega svetega obhajila, cerkve sv. Marka ob 10. uri – četrtek, 16. junij 2022: predavanje Zdravilne rastline za mladost, vitalnost, dvig imunskega sistema (predava Vesna Forštnerič Lesjak) (organizator: OORK in župnijska Karitas) – sobota, 18., in nedelja, 19. junij: mednarodni Baronov tabor, grad Muretinci –n  edelja, 19. junij, ob 19. uri: letni koncert Moškega pevskega zbora Markovci VLJUDNO VABLJENI! Alenka Domanjko Rožanc, urednica imela športnega parka, dvorane oziroma prostora za druženje, otroških igral (tudi na več mestih). Na našem področju so trije ribniki, ki ponujajo idilični prostor za sprostitev in izpolnjevanje ribiške žilice. Čez našo občino teče reka Drava, zato smo priskrbeli tri nove čolne za rafting s pripadajočo opremo, ki se nahajajo v gasilskem domu v Markovcih in si jih lahko sposodi vsak. Smo področje z izjemno bogato kulturno dediščino, šegami, navadami in običaji, kar tudi pazljivo negujemo, zato smo v mansardnih prostorih občinske stavbe, poleg že nekaj let postavljene razstave naših pustnih likov, uredili tudi avdio vizualizacijo fašenka v Markovcih, kjer si lahko obiskovalec virtualno nadene korantovo opravo in tudi ”zruži” (seveda le virtualno). Pridite ”probat”. V okviru naše občinske uprave deluje tudi režijski obrat, za katerega v obrtni coni gradimo nove prostore, saj so dosedanji prostori v starem GD v Novi vasi veliko premali. Zelo pomembna pridobitev v naši občini je pred kratkim odprta lekarna, za katero smo si prizadevali kar nekaj let in je zelo dobro sprejeta med občankami in občani, saj je izredno oiskana. V kratkem bomo obnovili občinsko stavbo z novo fasado in s tem polepšali občinsko središče. Zazrti pa smo tudi v prihodnost. V naslednjem letu ali dveh nameravamo ob kanalu zgraditi povezovalno cesto od glavne ceste do zapornic, ki jo bodo uporabljali tisti, ki se vozijo proti Vidmu in nazaj, ter s tem razbremenili promet v Novi vasi. Čaka nas tudi gradnja Doma starejših občanov, za katerega tečejo postopki za pridobitev koncesije. V načrtu je večstanovanjsko naselje v Markovcih, za katerega so postopki pred sklepno fazo, in nekaj več stanovanjskih objektov, dva v Borovcih in najmanj dva v Bukovcih. Še letos bomo začeli z ureditvijo Športnega parka v Markovcih in v naslednjem letu nadaljevali z ureditvijo prostora med novim objektom ŠD Markovci in poslovno stanovanjskim objektom podjetja MCK. Letos je predvidena tudi adaptacija GD v Borovcih in zamenjava strešne kritine na GD v Bukovcih in še več manjših projektov. Naj ob koncu mojega prispevka povem, da bom v jeseni kandidiral za nov mandat, saj sem prepričan, da je treba začeto dokončati, zaključim pa z Majhno zgodbo o dobroti človeštva: ”Vsake toliko v življenju naletimo na tiste vrste zgodbo, ki je preveč sentimentalna, da bi sploh bila resnična. Kar je žalostno. Ne samo, ker na take zgodbe naletimo redko, temveč, ker je naše zau- AKTUALNI JAVNI RAZPISI OBČINE MARKOVCI panje v dobro človeštva zelo okrnjeno, da jih dojamemo kvečjemu kot dokaz cinizma na tem svetu, zato je novinarka tudi oklevala, ali bi to kratko zgodbo delila z bralci, saj preveč klišejsko ogreje srce, a se je odločila, da v sebi poišče tistega naivnega otroka, ki verjame, da je tudi v bedi in sivini tega sveta še prostor za iskrene lepe zgodbe in jo objavi. Zgodba govori o ženski, ki vodi zavetišče za revne in osirotele otroke v Savarju, v predmestju Dhake. Večino njenega časa, tudi prostega časa in denarja, nameni skrbi, da imajo otroci streho nad glavo, polne želodčke, možnost izobrazbe in kolikor se le da srečno otroštvo. Zaradi revščine, ki prepreda Bangladeš, še posebej Dhako, so ulice polne beračev, ki dneve preživljajo med izpušnimi plini kaotičnega prometa, z v prošnje iztegnjenimi rokami, upadlimi lici in žalostnimi pogledi, brez vsakršnega upanja v prihodnost. Vsem žal ne more pomagati, zato ta ženska večkrat vztrajnim beračem razloži, da že skrbi za 50 otrok in da je to žal glede na njene zmožnosti dovolj. Enkrat sta jo v prometu Dhake ustavila mati s povitimi rokami in v razcapanih oblačilih ter deček, droben, zaradi podhranjenosti nedoločljive starosti, kakršni so tukajšnji otroci z ulice. Vztrajno sta jo prosila za denar, a ju je žal morala zavrniti ter jima razložiti zgodbo o njenih 50 otrocih, ki so od nje odvisni. Mati in otrok tako odideta dalje, ko se čez nekaj trenutkov deček vrne. V dlaneh stiska drobiž. Iztegne drobceno ročico in ji ponudi tistih nekaj ubožnih par. Za vaše otroke, da ne bodo lačni, ji pojasni v bengalščini.” Čestitam vam ob 23. občinskem prazniku. Milan Gabrovec, prof. vaš župan KER SMEH NI GREH Objavljamo osnovne informacije trenutno aktualnih javnih razpisov Občine Markovci. Besedila razpisov, priloge in celotno dokumentacijo najdete na spletni strani Občine Markovci: www.markovci.si. JAVNI RAZPIS ZA IZBOR KULTURNIH PROJEKTOV SOFINANCIRANJE OPREME KULTURNIH DRUŠTEV na območju občine markovci v letu 2022 Predmet razpisa je izbor kulturnih projektov za opremo kulturnih društev na območju občine Markovci za leto 2022. Na razpis se lahko prijavijo društva, registrirana za kulturno dejavnost in s sedežem v občini Markovci, ki so v letu tega javnega razpisa pridobila sredstva iz javnega razpisa za kulturno dejavnost. Več v besedilu razpisa. Rok oddaje: 31. 5. 2022 JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE POMOČI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2022 Občina Markovci objavlja javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja malega gospodarstva, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis in sicer za naslednja ukrepa: - sofinanciranje materialnih investicij in - sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Markovci za leto 2022 v višini 70.000,00 EUR, na proračunski postavki 1402101 Državne – občinske pomoči v gospodarstvu. Od skupnega zneska je 10.000,00 EUR namenjenih izključno ureditvi prostorov za namen prenočevanja. V kolikor za naveden namen ne bo prispela nobena prijava ali pa sredstva ostanejo neporabljena, se sredstva, namenjena ureditvi prostorov 2| za namen prenočevanja oz. neporabljena sredstva, sorazmerno razdelijo med ostale prijavitelje. Posamezni upravičenec ne more prejeti več kot 10.000,00 EUR po tem razpisu. Več v besedilu razpisa. Rok oddaje: 30. 9. 2022 JAVNI RAZPIS O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2022 Občina Markovci objavlja javni razpis za dodelitev nepovratnih denarnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja na območju Občine Markovci v skladu s Pravilnikom, za naslednje ukrepe: – UKREP A: Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo – UKREP B: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij – UKREP C: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore na področju predelave in trženja, ter nekmetijskih dejavnosti na podeželju, – UKREP Č: Naložbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Markovci za leto 2022 na proračunski postavki 1102201 Državne – občinske pomoči v kmetijstvu v skupni višini 30.000,00 EUR. Višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, je sorazmerna in odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali pogoje tega razpisa. Več v besedilu razpisa. Rok oddaje: 28. 10. 2022 Avtor: Marko Kunčnik Oglašujte v Listu iz Markovcev! Spoštovani bralci in oglaševalci, vaš oglas lahko doseže vsako gospodinjstvo v občini Markovci. Naročila in informacije dobite na e-naslovu: markovski.list@gmail.com. V ceniku še vedno velja: 1 + 1 GRATIS, kar pomeni, da prvi oglas plačate, drugega, ki je objavljen v naslednji zaporedni številki glasila, pa dobite ZASTONJ. Vabljeni k sodelovanju! Uredniški odbor CENIK OGLASNEGA PROSTORA - zadnja stran ovitka 250,00 EUR - 1/1 notranja stran 180,00 EUR - 2/3 notranje strani 110,00 EUR - 1/2 notranje strani 80,00 EUR - 1/3 notranje strani 60,00 EUR - 1/4 notranje strani - vizitka 40,00 EUR 20,00 EUR Velikost (v mm) 267 x 386 270 x 378 170 x 378 133 x 378 (pokončno) ali ležeče 270 x 190 170 x 190 ali 95 x 378 ali 201,5 x 140 133 x 190 ali 270 x 90 87 x 50 Št. 2, maj 2022 23. praznik naše občine V soboto, 23. aprila, je v večnamenski dvorani v Markovcih bila osrednja občinska prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga praznujemo že 23. zapovrstjo. Kot običajno so markovsko nebo pred pričetkom prireditve preleteli zmaji Zmajarskega kluba Lastovka iz Prvencev. Osrednjemu nagovoru župana Milana Gabrovca, ki je izpostavil pomembnost razvijanja naše občine na več področjih, je sledila podelitev občinskih priznanj, plaket in pohval posameznikom, ki so se izkazali s svojo predanostjo delu na raznolikih področjih. Letošnji prejemniki so bili Društvo Baron, ki v tem letu slavi 10. jubilej, ljudska pevka Angela Liponik, Marjan Hameršak, gasilec in športnik, ter Nevenka Božičko, ki je nakvačkala občinski grb. Kulturni utrinek osrednji prireditvi je dodala Pihalna godba Markovci, prisluhnili in nasmejali pa smo se tudi slovenskemu igralcu in komedijantu Matjažu Javšniku. Ob zaključku uradnega dela so bili vsi prisotni pogoščeni, za kar so poskrbeli vaški odbori ter aktivi vaških žena, kasneje pa so se lahko tudi zavrteli ob zvokih ansambla Vagabundi. Hvala tudi gasilcem, ki so tekom prireditve skrbeli za varnost. ADR Št. 2, maj 2022 |3 Letošnji občinski nagrajenci Prejemnik pohvale Občine Markovci ob okroglem jubileju: Kulturno-umetniško društvo Baron Predlagatelj: Kulturno-umetniško društvo Baron Kulturno umetniško društvo Baron v letu 2022 praznuje 10. obletnico delovanja društva. Zgodbo je začel pisati predsednik društva Janez Golc, ki je kot 12. princ ptujskega kurentovanja v letu 2011 žele1 ohraniti idejo, ki se je počasi pričela realizirati 16. 1. 2012, ko je bilo društvo ustanovljeno. Vse od takrat v društvu Baron pišejo različne zgodbe. Kot srednjeveška skupina so se pričeli udeleževati različnih prireditev po Sloveniji in izven nje. Organizirali so že več lastnih prireditev in srednjeveških taborov ter v goste povabili več podobno udejstvujočih skupin in društev. Pričeli so z izvajanjem srednjeveških učnih delavnic za osnovnošolce in kot prvo gostili Osnovno šolo Markovci. Skozi svoje svoje delavnice so uspeli popeljati že 9 tisoč osnovnošolcev. Prav tako prirejajo otroške grajske delavnice, otroška grajska rajanja, delavnice za starostnike, srednjeveške večerje in razne zabave. Izdelujejo najrazličnejše izdelke iz recikliranih in naravnih materialov. S pustno sekcijo v društvu so aktivni tudi v »cejti fašenka«, saj se trudijo ohranjati ljudsko izročilo. Spadajo v zvezo kurentovih/korantovih društev. Z likom koranta in njegovim obredjem so vpisani v Unescovo nesnovno kulturno dediščino, prav tako pa ohranjajo lik piceka. So člani Avstrijsko-slovenske-štajerske viteške zveze. 4| Društvo danes šteje 42 članov. Vse od ustanovitve gradijo na blagovni znamki Baron, ki izhaja iz 12. princa ptujskega Kurentovanja. V zadnjem letu so se aktivno pripravljali na 10. jubilej in nadgradili celostno grafično podobo, izdelali nov logotip in vzpostavili spletno stran. Vse to bo predstavljeno na praznovanju 10. obletnice delovanja, ki jo bodo obeležili 18. in 19. junija z Baronovim taborom. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi zbornik društva. Prejemnica plakete Občine Markovci: Angela Liponik Predlagatelji: Folklorno društvo “Anton-Jože Štrafela” Markovci, vaški odbor Markovci, Etnološko društvo Markovci Angela Liponik je cenjena članica naše lokalne skupnosti. Njena rojstna vas so Zabovci, a se je priženila v Markovce, kjer živi še danes. Kot otrok je rada prepevala. Pesem je spremljala vsa kmečka opravila na polju in ob zimskih večerih: skubljenje perja, prebiranje fižola in luščenje koščic. Leta 1978 se je razveselila povabila legendarne Terezije Maroh, ustanoviteljice sekcije Ljudskih pevk Folklornega društva in ljudske pesnice, ravno tako doma iz Zabovcev, da bi se pridružila Zabovskim pevkam. Angela ima čudovito barvo ljudskega prvega glasu, kar je dandanes že res redkost in to skupini daje posebno razpoznavno značilen zvok. Angela je kot mati samohranilka dveh sinov, saj je ovdovela, ko sta bila še v osnovni in srednji šoli, našla čas za vaje in nastope doma in v tujini. Pe- sem in druženje s pevkami ji je dajalo moč, da je lažje premagovala vsakdanje družinske skrbi. Zaradi slabega zdravja Terezije Maroh je leta 1997 prevzela vodenje sekcije. Nalogo je vzela odgovorno in zavzeto, ravno tako kot pred njo Terezija. Skupaj z ostalimi sekcijami folklornega društva so se Ljudske pevke udeleževale nastopov, revij, gostovanj, doma in v tujini. Gostovale so po vsej Sloveniji, republikah nekdanje skupne države, Avstriji in Italiji in tako glas naše dežele ponesle daleč naokrog. Za doprinos k ohranjanju ljudske pesmi z našega okolja so prejele številna priznanja in zahvale. Tako so leta 1999 prejele posebno priznanje Zveze kulturnih društev Ptuj, leta 2000 priznanje Andragoškega centra za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja in to je Angeli še posebej ljubo, leta 2008 pa so postale prejemnice zlate Gallusove značke Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Leta 2016 je Angela skupaj s pokojno Otilijo Kukovec prejela zlato Maroltovo značko in postala častna članica Folklornega društva “Anton-Jože Štrafela” Markovci. V vseh letih aktivnega delovanja se je zavzemala, da se ljudska pesem tudi pisno in zvočno ohrani. Tako so Ljudske pevke leta 2000 izdale strokovno podprto pesmarico s 25 pesmimi, opremljenimi z besedili in notnim zapisom z naslovorn Pesmi z Iukarske dežele. Pesmarici pripada tudi zvočni album. Leta 2008 so ob 35-letnici delovanja izdale drugi zvočni album z 20 pesmimi, leta 2016 pa spet izdale pesmarico in zvočni album z naslovorn Pesmi korantove dežele. Ta vsebuje 20 pesmi iz našega domačega okolja. Angela Liponik se je vsa leta trudila, da je sekcija ostala aktivna, saj so prvotne pevke umrle in uspelo ji je, kar je najpomembeneje, da je pritegnila mlajše pevke, ki nadaljujejo poslanstvo ohranjanja naše kulturne dediščine. Naslednje leto (2023) sekcija Ljudskih pevk praznuje petdeset let delovanja in vsekakor je Angela Liponik najbolj zaslužna, da je uspela nadaljevati zastavljeno delo Terezije Maroh. Njeno aktivno udejstvovanje pa se ne nanaša samo na glasbeno izročilo. Prav tako je nepogrešljiva članica vaške skupnosti. S svojim znanjem in trudom pripomore marsikje, naj si bo pri izdelovanju papirnatih rož v predpustnem času in na drugih vaških prireditvah; še vedno je aktivna članica sekcije Grabljice Etnološkega društva Markovci, ki ohranja nekdanje plesne koreografije. Vsi trije predlagatelji smo enotnega mnenja, da je delo Angele Liponik hvalevredno in si za svoj doprinos na več ravneh družbenega življenja zasluži prejeti plaketo Občine Markovci. Prejemnik plakete Občine Markovci: Marjan Hameršak Predlagatelji: PGD Bukovci, ŠD Bukovci, KD Bukovci Marjan Hameršak je že kot mladenič bil aktiven v družbenem življenju. Bil je aktiven v gasilstvu in nogometu vse do trenutka, ko mu je to preprečila bolezen. Kasneje se je posvečal vodenju društev v Bukovcih. V gasilske vrste je kot mlad fant Št. 2, maj 2022 stopil leta 1972. Postal je član pionirske ekipe, ki je veliko nastopala doma in v tujini. Z veliko vdanostjo in zagnanostjo do dela gasilca je svojo pot nadaljeval v ekipi članov A in nato še danes v ekipi članov B. Izobraževal se je za gasilca, za nižjega gasilskega častnika, gasilskega častnika in leta 2004 za višjega gasilskega častnika. Opravil je tudi tečaj za člana višjih poveljstev in tečaj za predavatelja. Kot mentor in desetar ekip je bil udeleženec državnega tekmovanja. V društvu je bil in je še vedno cenjen operativni gasilec, ki svoje znanje prenaša na mlajše rodove. Ker je vsako funkcijo, ki jo je opravljal, naredil z odliko, mu je bila leta 2000 zaupana funkcija tajnika društva. Zraven naštetega je bil tudi član NO gasilske zveze Ptuj, predsednik komisije za delo z mladimi, član predsedstva, predsednik komisije za zgodovino OGZ Ptuj. Več let je opravljal naloge predsednika komisije B na društvenih, občinskih in regijskih tekmovanjih. Že od malih nog se je rad podal tudi za žogo. Ob gasilstvu je vedno našel čas tudi za nogometno igrišče. Pred dobrim desetletjem je postal član upravnega odbora, trenutno pa opravlja funkcijo predsednika nadzornega odbora. Brez njega bukovsko igrišče ne bi bilo takšno, kot je. Športni park je po njegovi zaslugi vselej urejen. Marjan skrbi, da je igrišče vedno pripravljeno, pokošeno in da je vse pripravljeno za igralce in gledalce. Kot predstavnik članske ekipe je prisoten na vseh tekmah in trenin- gih, kjer se skupaj z igralci veseli zmag ter se sooča z grenkobo porazov. Nogometno igrišče je njegov drugi dom. Marjan Hameršak je tudi dolgoletni član KD Bukovci, kjer je član upravnega odbora in zelo aktiven na vseh področjih, še posebej pri skupino za pripravo praženega krompirja. Ne mine društevni dogodek, na katerem ne bi bil udeležen. S svojo predanostjo veliko pripomore za boljši jutri društva, vasi, občine in skupnosti kot celote. Županova pohvala Nevenki Božičko Nevenka Božičko iz Stojncev se je v preteklem letu pridružila vsesloven- ski akciji Slovenija kvačka, v okviru katere se je združilo 212 kvačkaric, ki so nakvačkale grbe slovenskih občin tudi za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Tako je nastal tudi grb Občine Markovci. Gospa Nevenka, ki plete že od svojega 10. leta, ga je kvačkala kar 120 ur. Končni izdelek tehta 1.191 gramov, zanj pa je porabila kar 25 klopk volne. Ker je za to natančno delo morala biti zbrana, je kvačkala v glavnem ob večerih, ko so domači že spali, da je imela mir. Tako Božičkova kot tudi mi na Občini Markovci smo na njen izdelek ponosni, saj upodablja grb, ki odslej krasi občinsko sejno dvorano. Za njen trud ji izrekamo iskreno zahvalo. Markova nedelja Po dveh letih smo zopet smeli praznovati naš farni praznik, Markovo, kot smo ga vajeni. Vreme, tipično aprilsko, ni pokvarilo prijetnega vzdušja, ki ob tovrstnih praznikih napolni vse občane in farane. Obe nedeljski sveti maši sta bili slo- Št. 2, maj 2022 vesni. Med nas je prišel naš rojak, Novovaščan Marko Veršič, ki službuje kot stolni župnik v stolnici sv. Janeza Krstnika v Mariboru. Pred dvema letoma smo praznovali njegovo 20. obletnico nove maše, ki se je še zmeraj z veseljem spominjamo. Ker ni bilo priložnosti, da mu čestitamo tudi za to, je bila letošnja Markova nedelja kot nalašč za to. Z besedami in duhovno mislijo nas je spodbudil, da bomo lažje premagovali ovire našega vsakdana. Župnik Marko, hvala vam! Ob somaševanju domačega župnika Janeza Maučeca so obe sveti |5 maši, rano in pozno, s petjem obogatili cerkveni pevski zbori: jutranjiki ter otroški in odrasli cerkveni pevski zbor. Za orgle sta sedla Ernest Kokot in Mitja Kostanjevec. Dogajanje pred cerkvijo, občino in kasneje na župnijskem dvorišču so ponovno obogatila domača društva: Pihalna godba Markovci, Folklorno društvo Markovci, ki se je predstavilo s plesom plesne skupine ter kopjašev. Ob stojnicah in lectarjih se je dogajanje prestavilo na župnijsko dvorišče, kjer župnija vsako leto poskrbi za okrepčilo vseh farank in faranov. Za to je zaslužna ekipa kuharjev in pripravljavcev, ki že od ranega jutra pridno skrbi, da je opol- dne markovski lonec, ki je zdaj na Markovem postal že tradicionalna pogostitev, topel in pripravljen za okusiti. Ob tem je potrebno pripraviti vse mize in klopi, pa postaviti šotore, a z dobro voljo ni nič težko. Možem so pomagale še podeželske žene, ki so pripravile sladke dobrote, dobro kapljico so prispevali vinogradniki naše fare, potrebno je le še zadovoljstvo na obrazu. Hvala vsem, ki vsako leto poskrbite, da nam je za Markovo lepo. Ob zvokih harmonikarskega orkestra Modras se je prijetno druženje nadaljevalo v popoldan. Naj bo še dolgo tako! ADR Foto: NR, ADR V Stojncih pletli kito iz bateka in žingla V Stojncih so se na pobudo predstavnikov ŽPS uspele zbrati žene in dekleta, ki so iz bateka ali žingrla spletle kito, ki je krasila daritveni oltar ter ambon v farni cerkvi na Markovo nedeljo. MARKOVSKI PISKER Sestavine Markovskega piskra: • tri vrste mesa: govedina, svinjina in divjačina • čebula – lük • česen • korenček • gomolj zelene • krompir • ješprenj • gobice • paradižnikov koncentrat • sol, poper, vegeta, lovorov list, majaron, šetraj, mleta kumina, peteršilj, luštrek, ostra moka. Postopek priprave je enak kot pri golažu. Najprej prepražimo lük, nato dodamo del sesekljanega korenčka in gomolj zelene ter česen. Ko česen zadiši, dodamo meso (najboljše vsako vrsto posebej) in ga dušimo. Posebej skuhamo na kocke narezani krompir in preostalo korenje, prav tako ješprenj. Ko je meso že skoraj pripravljeno, zalijemo z vodo, dodamo začimbe po okusu ter primešamo kuhani krompir, korenček in ješprenj. Vse skupaj malo pokuhamo, primešamo malo ostre moke za zgostitev in kompaktnost jedi, počakamo, da zavre in tako je markovski pisker pripravljen. Želimo vam dober tek! Organizacijski odbor markovega piskra Foto: ADR 6| Št. 2, maj 2022 Zmajarski klub bogatejši za novo klubsko letalo Zmajarski klub »Lastovka« je v nedeljo 24. aprila 2022, popoldan na vzletišču v Prvencih izvedel dan odprtih vrat njihovega kluba in svečanost ob novi veliki pridobitvi, krst klubskega letala I.C.P. Savannah XL. Uvodnemu nagovoru predsednika kluba Srečka Čuša je sledila predstavitev karakteristik ultra lahkega letala, zbrane je nagovoril župan Milan Gabrovec, sledil še je blagoslov in krst letala, ki ga je opravil župnik Jože Pasičnjek iz Zavrča. Prvenske letalce so na slavnostni dan počastili z obiskom mnogi prijatelji, predstavniki aeroklubov Prlek, Mavrica, Sršen, prišli so številni Prvenčani, ki podpirajo tovrstno dejavnost v domači vasi in ostali prijatelji ter simpatizerji. Člani so ponosni na novo pridobitev, za kar se imajo med drugim zahvaliti tudi Občini Markovci. Z letalom bodo odslej skrbeli za promocijo in prepoznavnost naše občine pri razvoju turizma, saj bodo obiskovalcem oz. turistom lahko ponudili panoramski polet, kjer si bodo lahko ogledali lepote naše občine s ptičje perspektive. Seveda povabilo velja tudi za domačine. Vabljeni, da z našimi letalci poletite nad markovsko nebo! ADR Foto: ADR V pripravah na tekmovanja V začetku pevske sezone 2021/2022 smo člani Komornega zbora Glasis upali in se hkrati zavedali, da je po skoraj dvoletnem zatišju in onemogočenem ustvarjanju pred nami pestra in bogata pevska sezona. Vse, kar je bilo planirano v letih 2020 in 2021, se je prestavilo v 2022. Uvrstili smo se na mednarodno Fleischmannovo tekmovanje na Irskem, ki bo konec meseca aprila, in na državno tekmovanje Naša pesem v Mariboru, ki bo konec meseca maja. Kaj hitro smo zagrizli v delo, ekipa je ostala enaka, še bolj povezana, še bolj motivirana. Tako nam je v decembru uspelo dvakrat napolniti veliko koncertno dvorano Dominikanskega samostana na Ptuju, kjer smo izvedli dva božično-novoletna koncerta, takoj v začetku leta 2022 pa smo se začeli aktivno pripravljati na prej omenjena tekmovanja. Vmes smo nastopili na spletni prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v organizaciji Osnovne šole Markovci, kjer smo se predstavili z eno skladbo. V marcu smo s prvim predtekmovalnim koncertom nastopili v Prevaljah, v petek 22. aprila pa v goste povabili naše prijatelje MePZ Musica Viva Kranj Primskovo Kranj in v cerkvi sv. Marka v sklopu prireditev ob občinskem prazniku občine Markovci priredili drugi predtekmovalni koncert. Ves naš čas in energija sta torej usmerjena v odhod na Irsko in na mesec maj, ko načrtujemo še kakšen koncert in državno tekmovanje. Vmes bomo zapeli še na kakšni poroki, za mesec junija pa smo prejeli povabilo za samostojni koncert v Prepoljah. Pred našim potovanjem na sever Evrope je naše razpoloženje odlično, dobre volje je na pretek, naša uglašenost pa brezhibna. Bodite v mislih z nami in nam pošiljajte pozitivno energijo. Gotovo nam bo prišla prav. Martina Horvat Št. 2, maj 2022 Foto: GZ |7 MARKOTON #ŠESTKA Poročilo o izvedbi 6. Markotona Na letošnjem Markotonu, ki smo ga organizirali po dvoletnem korona postu, smo uvedli novost in sicer »Otroški Markoton« za osnovnošolce od prvega do šestega razreda OŠ Markovci. Udeležba je že prvo leto presegla vsa naša pričakovanja, saj se je na tek prijavilo okrog 80 učencev. Toliko zadovoljnih nasmehov v cilju nam je dalo veliko dodatne motivacije, da z otroškimi teki nadaljujemo tudi v prihodnje. S prijavami na Markoton smo začeli dobra dva meseca pred izvedbo. Vsekakor smo bili z odzivom izredno zadovoljni, saj je že v predprijavah potrdilo svojo udeležbo okrog 550 tekačev, ki so si zadali cilj preteči eno izmed ponujenih razdalj po naših vaseh. Letos smo bili tudi dobrodelni. Skupaj z društvom E.M.I. smo pripravljali dobrodelne palačinke, katerih celoten izkupiček je namenjen za pomoč otrokom z rakom in otrokom z drugimi redkimi boleznimi. Skupaj smo zbrali 8| kar 477€. Hvala vsem, ki ste podprli dobrodelnost. Tudi tokrat smo se organizacijsko dobro pripravili na množico ljudi, ki se je navkljub dežju v zgodnjih jutranjih urah zgrinjala v Športni park Bukovci. Sodeč po odzivih, je bila prireditev zelo dobro izpeljana. Za vse to se seveda zahvaljujemo vsem, ki ste se prireditve udeležili, pa ne glede na to ali ste tekli, usmerjali tekače ob progi, točili vodo vsem žejnim, dajali vzpodbudne besede tistim, ki so bili pri kraju svojih moči ali jih bodrili z glasnim navijanjem. Hvala tudi vsem sponzorjem, donatorjem in predvsem lokalni skupnosti, ki takšen projekt podpira. Vsi skupaj tvorimo delčke celote in hkrati dokazujemo, da s složnostjo ni omejitev. Hvala vam za vse pričarane nasmehe na licih tekačev, za solze sreče, stiske rok in iskrene objeme. Vse to je Markoton ! Gorazd Mlinarič Št. 2, maj 2022 Otvoritev lekarne v Markovcih Na pepelnično sredo, 2. marca, je v Markovcih bila po več letih prizadevanj uradno predana lekarna, ki je še ena izmed poslovnih enot podjetja Lekarne Ptuj. Miroslav Mihalič, direktor Lekarn Ptuj, je v nagovoru izrazil veselje ob novi pridobitvi, prav tako pa župan Milan Gabrovec. Lekarna se nahaja v središču Markovcev, v večstanovanjskem objektu, in ima pomembno lokacijo med Ptujem in Zavrčem, kamor lahko odslej lahko pridejo bližje do zdravil ne le naši občani, temveč tudi drugi okoliški prebivalci. ADR Foto: ADR Tiskovna konferenca o aktivnostih gradnje Doma upokojencev Markovci V sredo, 6. aprila, je župan občine Markovci v sejni sobi občinske stavbe sklical tiskovno konferenco na temo aktivnosti gradnje doma starejših občanov Markovci. Ob županu sta bila v ospredju še odvetnik Sandi Vukovič in direktor podjetja Žiher hiše, Silvo Sok. Konferenci so prisostvovali domači svetniki ter mediji. Župan je razložil nastalo situacijo, ki jo je podkrepil in z dejstvi obrazložil še Vukovič. Občina Markovci je zoper Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vložilo tožbo, saj so prepričani, da so bili ogoljufani oz. da so pristojni spregledali del vloge, ki je bila poslana. Potencialni investitor, podjetje Team-ko iz Male vasi v občini Gorišnica, ki je bilo ustanovljeno septembra lanskega leta, na razpisu ni dobil koncesije za izvajanje institucionalnega varstva. V letošnjem letu je podjetje MOGG servis, trgovina in storitve, d.o.o. kupilo podjetje Team-ko. Omenjeno podjetje v polnem deležu obvladuje podjetje MOGG projekti, čigar direktor je Uroš Černivec. Slednji naj bi bil tudi novi potencialni investitor, je na konferenci povedal župan. Kako bodo zadeve potekale v prihodnje in kako se bo projekt časovno odvijal, ni znano. »Prepričani smo, da bomo tožbo zlahka dobili, saj verjamemo v načelo enakosti pred zakonom,« je še dodal Gabrovec. ADR Št. 2, maj 2022 Foto: ADR |9 Občani darovali za Ukrajino Vojno stanje, ki se dogaja v Ukrajini, spremljamo vsak dan preko medijev. Ljudje smo čustveno pretreseni, saj se zavedamo, da dogajanje ni tako daleč stran. Spremljamo tragedije ljudi, mladih in starejših in seveda želimo po svojih najboljših močeh pomagati na kakršenkoli način. Tudi v naši občini živi in dela nekaj ukrajinskih žensk, ki so bile v akciji pomoči svojim sorodnikom in državljanom. Med njimi je tudi Natalija Sidyelova, ki je prosila župana občine Markovci za pomoč. Župan Milan Gabrovec se je takoj odzval in aktiviral poveljnika Civilne zaščite Janka Fišingerja, ki je k sodelovanju povabil Občinsko organizacijo Rdečega križa in župnijsko Karitas. Skupni sestanek je doprinesel urnik zbiranja pomoči v marcu. Dogovorili so se za štiri termine v dveh tednih. Zbirni center je bil v župnišču oz. župnijski dvorani, ki jo je župnik Janez Maučec brez oklevanja dal na razpolago, občina pa je poskrbela, da je vsako gospodinjstvo prejelo obvestilo o humanitarni akciji. Odziv občanov je bil več kot odličen, saj se zbralo približno 1000 kg različnih prehranskih izdelkov v obliki konzervirane hrane, moke, testenih, mleka v prahu, otroške hrane, pitne vode …, izdelki za osebno higieno, sanitetni materiali, pleničke za otroke … in še odeje, koce, spalne vreče … ter različna oblačila. Prostovoljci Karitasa, Rdečega križa in Civilne zaščite občine Markovci so bili prijetno presenečeni nad darovanjem naših občanov. Med donatorji so bili mladi in starejši in tudi fašenske skupine, ki so zbrane prostovoljne prispevke namenile za ukrajinski narod. Prostovoljci so nato darove razporedili po vsebini, jih označili in jih pripravili za transport, ki je bil dogovorjen s strani Perutnine Ptuj. Natalija Sidyelova se je zadolžila, da zbrano blago prispe z božjo pomočjo do ukrajinskih ljudi, ki to resnično potrebujejo. Bila je presenečena nad dobrosrčnostjo občanov in bila izredno hvaležna. Zahvalila se je našim občanom, županu Milanu Gabrovcu, poveljniku Civilne zaščite Janku Fišingerju, župniku Janezu Maučecu, predsednici OORK Valeriji Šmigoc, voditeljici župnijske Karitas Marinki Kostanjevec in ostalim prostovoljcem, brez katerih ne bi bilo možno izpeljati zbiranja. To so bili: Trezika Horvat, Ivanka Plohl, Jerica Golob, Zdenka Zver, Valerija Šmigoc, Nejc Verlak, Lizika Šmigoc, Tatjana Šimenko, Franc Prelog, Foto: arhiv Marija Prelog, Marinka Kostanjevec ter Janko Fišinger. Znova se je potrdilo, da so prostovoljci različnih društev in organizacij pomemben člen v naši družbi. Hrana, ki prihaja iz sredstev EU, je namenjena izrecno našim občanom in je trenutno na voljo. Vsi, ki jo potrebujejo, se morajo obrniti na svoje vaške poverjenike in jim bo pomoč zagotovljena. Vsi omenjeni v tem poročilu so se prostovoljno angažirali ter tako pomagali ljudem iz Ukrajine. Vojna je zlo, ki nam preti in ne bomo dopustili, da trpijo nič krivi ljudje. Hvala vsem občanom občine Markovci za pomoč. Marija Prelog Janko Fišinger Predstavitev dopolnine dejavnosti LeSedmica “To delam z veseljem, ne kot boj za obstanek” V tokratni številki Lista iz Markovcev predstavljamo zanimivo dopolnilno delo Brigite Vrtačnik iz Nove vasi pri Markovcih, ki nosi ime LeSedmica. Z gospo Brigito smo se pogovarjali o ideji, načinu dela ter o zanimanju za tovrstne izdelke. Gospa Brigita, povedali ste nam, da je LeSedmica le dopolnilno delo ob redni zaposlitvi. Zakaj ste se odločili zanj? Brigita Vrtačnik: “Po poklicu sem diplomirana ekonomistka. Delala sem v svojem poklicu nekje do pred dveh let in pol, potem pa se je moje življenje obrnilo v drugo smer. Pustila sem službo in se v polni meri posvetila družini.” tiho zorela in čakala nekje ob poti, saj nisem imela zamisli, na kakšen način se tega lotiti. Pred dobrima dvema letoma pa so se drobne ideje začele počasi udejanjati. Iz lesa sem s pomočjo izposojenega CNC laserja izrezala lesene božične okraske za darila, smrečice in drugo dekoracijo ter uhane. Ker sem želela izdelke, ki so bili domačim všeč, ponuditi tudi drugim, sem odprla osebno dopolnilno delo, ki mi omogoča, da svojo ponudbo predstavim širše. To mojo leseno zgodbo sem poimenovala leSedmica (les v kombinaciji s sedmerico naših pravljičnih junakov). Izdelke si lahko ogledate tudi na Facebooku (LeSedmica) in Instagramu (lesedmica). Kdaj je to bilo? Kako dolgo lahko kupci pri vas kupujemo lesene izdelke? Brigita Vrtačnik: “Že nekaj let je v meni rasla želja po ustvarjanju drobnih dekorativnih izdelkov in nakita, a je le Katere izdelke ponuja LeSedmica? Brigita Vrtačnik: “Izdelujem razne drobne lesene sezonske izdelke in dekoracijo (ob vseh svetih, božiču in novem letu, fašenku, dnevu žena, ob 10 | Foto: osebni arhiv Št. 2, maj 2022 rada izdelujem za otroke, saj imam pri tem neposredne domače odjemalce. :) Naj gre za kakšno igro ali didaktični pripomoček, najmlajši se izdelanega vedno razveselijo, še posebej, kadar ga sami dokončno sestavijo in pobarvajo. Med izdelki omenjam še razne obeske za ključe, magnetke vseh vrst, knjižne kazalke, kuhinjske pripomočke (deske, lopatke, podstavke), stensko dekoracijo (križe, tablice z mislimi, ure, slike…), dekorativne lučke, gravirane predpražnike … očetovskem/materinskem prazniku, veliki noči, motivi vseh letnih časov). Udejanjam ideje strank ob osebnih praznikih (rojstni dnevi, okrogle obletnice), zakramentih (krst, obhajilo, birma, poroka) ter drugih življenjskih dogodkih in situacijah. Tukaj omenjam tudi trendovske lesene napise za na torto ali cvetlični dekor (toperje), unikatne škatlice raznih oblik in velikosti, gravirane fotografije in druge personalizirane zamisli. Poleg nakita za male in velike dame (uhani, verižice, prstani, naglavni obroči, lasne sponke …) izdelam tudi fantovske/moške metuljčke (na sponko ali klasične, z elastiko okrog vratu) v klasični ali bolj moderni izvedbi. Zelo Št. 2, maj 2022 Povejte nam, kdaj ukradete čas za izdelovanje. Brigita Vrtačnik: “Pobrskam po spletu in ko najdem kaj zanimivega, to tudi izdelam ali pa videno nadgradim v kaj svojega. Veliko namigov mi dajo domači, predvsem za kakšna darila sorodnikom. Idej je ogromno, časa za njihovo realizacijo pa, žal, včasih zmanjka. Največkrat se lotim ustvarjanja dopoldan, ko sem sama doma, po potrebi pa se tudi kakšen večer zavleče v noč. Kadar je kakšna zadeva v večjem obsegu, mi priskočijo na pomoč tudi mož in otroci. Kaj je najpomembneje pri opravljanju vašega dela? Ali ob svojem dopolnilnem delu občutite konkurenco? Kako močno se je treba truditi, da ste ob poplavi ponudbe kljub vsemu uspešni? Brigita Vrtačnik: “Svojo ponudbo imam na razpolago kar v predprostoru našega doma. Izdelkov ne ustvarjam na zalogo, tudi ne serijske proizvodnje, razen nekoliko več ob božiču, veliki noči in vseh svetih. Zame je zadovoljni kupec na prvem mestu. Najraje delam za ljudi, ki točno vedo, kaj želijo; tako hitreje najdemo konkretno rešitev. Sicer pa tudi tistim, ki še malce oklevajo, pokažem fotografije preteklih izdelkov in tako dobijo idejo za svoje naročilo. Na tem področju izdelovanja drobnih lesenih izdelkov je poplava ponudnikov. Lahko rečem, da je konkurenca zelo velika. Jaz tega sicer ne jemljem tako strogo, saj gre pri meni za nadgradnjo hobija; to delam z veseljem, ne kot boj za obstanek. Ne želim biti ob boku konkurenci, želim utreti svojo gaz, dati osebno noto mojim izdelkom. Kakšni so načrti in želje za v bodoče? Kaj si želite? Brigita Vrtačnik: “Želim, da to moje udejstvovanje ostane v takšni obliki še naprej. Seveda se želim razvijati in ponuditi vedno kaj novega, ne vidim pa v tej moji dejavnosti proizvodnje v večjem obsegu, saj bi se potem izgubil čar unikatnosti. Naj moji izdelki še naprej ostanejo lesene drobtinice, izmišljotinice. ADR | 11 Na TEMSIGU več kot uspešne tudi naše glasbenice TEMSIG je državno tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov. Letos je potekal že 51. zapovrstjo po različnih krajih naše domovine. Na njem se je predstavilo lepo število mladih glasbenikov, ki se še kako zavedajo, kako trda je pot do uspeha in koliko truda ter vaj je vloženih v osvojen naziv. Tekmovanje je organizirano tako, da disciplina pride na vrsto le vsaka tri leta, kar tekmovanju daje še dodatno težo. Pri tem pa velja poudariti, da Eva Kokot Foto: osebni arhiv Zala Stolec v družbi mentorja in korepetitorke Foto: osebni arhiv že sama udeležba na tem tekmovanju kaže na odličnost tekmovalca. Ponosni smo, da iz naše občine izhajajo odlični glasbeniki, ki so tudi na TEMSIGu dosegli laskave nazive. Flavtistka Jana Strmšek iz Prvencev je osvojila zlato plaketo ob klavirski spremljavi Angelike Lajh, iz Borovcev, in pod mentorstvom Lije Frajnkovič (Zasebna GŠ v samostanu sv. Petra in Pavla). V disciplini solopetje (Zasebna GŠ v samostanu sv. Petra in Pavla, mentor Peter Anamarija in Angelika Lajh Foto: osebni arhiv Gojkošek, korepetitorka Anita Pavkovič) je Zala Stolec iz Zabovcev osvojila bronasto plaketo, Eva Kokot iz Stojncev pa pod mentorstvom Danila Kostevška (Konservatorij za glasbo in balet Maribor) in ob spremljavi korepetitorke Mirjane Kostić srebrno priznanje. Posebej velja izpostaviti flavtistko Anamarijo Lajh iz Borovcev, sicer študentko Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost iz Gradca, ki je postala zmagovalka III. a kategorije na letošnjem Temsigu. Poleg tega je prejela še nagrado društva slovenskih skladateljev za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja, nagrado Radia Slovenija, pol ure arhivskega snemanja ter nagrado Festivala Ljubljana, ki bo Anamariji omogočil koncert v okviru cikla Mladi virtuozi. Na klavirju jo je spremljala sestra, Angelika Lajh. Iskreno čestitamo vsem udeležencem! ADR Aktivna pomlad Folklornega društva Markovci Folklorno društvo ''Anton-Jože Štrafela'' Markovci v letošnjem letu obeležuje 84. obletnico obstoja. Po tem, ko sta sekciji 'Kopjaši' in 'Vile' opravili svoje dolžnosti v času fašenka, smo v petek, 4. marca 2022, izvedli redni letni zbor članov, ki je potekal v hibridni obliki: fizično v mansardi občinske stavbe s spletnim prenosom. Foto: arhiv društva 12 | Marec smo vse sekcije posvetile vajam, saj so nas čakali večji nastopi. Pevke ljudskih pesmi 'Kitice' in Godci FD Markovci so se v petek, 18. marca 2022, udeležili območnega srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila v organizaciji JSKD OI Ptuj na Destrniku. Oboji so pripravili 2 skladbi, strokovni spremljevalec srečanja, g. Klemen Boja- novič, pa je podal zelo pozitivni oceni za obe skupini. Poudariti moramo, da so godci tokrat sploh prvič nastopili na območnem srečanju! Posnetek njihovega nastopa si lahko pogledate na našem YouTube kanalu (ime: FD Markovci). Naslednji vikend, zadnji v marcu, so bile na vrsti intenzivne vaje plesne skupine. V Mladinskem centru Brežice so plesalke in plesalci cel vikend plesali in stopnjevali kondicijo za prihajajočo območno srečanje odraslih plesnih skupin. Ta je potekala v soboto, 2. aprila 2022, v Dominikanskem samostanu na Ptuju. Predstavili so se s slikovito koreografijo 'Ples z bosmani', ki je delo Vasje Samca in Petra Bezjaka. Izjemno uspešen nastop so potrdile tudi uspešne ocene strokovnega spremljevalca, najbolj veseli pa smo bili znanih obrazov naših članov društva in domačih, ki so nas prišli spodbujat. Bil je res lep večer! Na povabilo KUD Maska so Kitice v nedeljo, 27. marca 2022, zapele na Materinskem dnevu v Stojncih. Pohvalno je, da organizatorji vpletajo ljudsko pesem tudi na takšne prireditve. S tem Št. 2, maj 2022 nevede skrbijo za de-stigmatizacijo glasbenega izročila, ki ga ponavadi uvrščajo med starejše poslušalstvo, v kmečko okolje ali ob bok narodno-zabavni glasbi. Da delo v društvu poteka tekoče, poskrbi upravni odbor, ki redno sestankuje. V zadnjem mesecu smo dokončno počistili svoj arhiv – v več kot 80 letih delovanja se veliko nabere! Ob prebiranju priznanj, pohval, diplom, zahval, gledanju fotografij, … smo se znova zavedeli, kakšno čast imamo, da smo člani društva s tako bogato zgodovino delovanja! Zato smo še toliko bolj veseli, da bomo v četrtek, 5. maja 2022, uradno odprli naše nove prostore v občinski mansardi, kjer primerno hranimo svoj fundus folklornih kostumov in arhiv društva. Hvala vsem, ki nas spremljate in spodbujate – še vedno pa velja povabilo vsem, ki bi se nam radi pridružili pri petju, plesu ali godčevstvu! Nika Rožanc, predsednica FD Markovci Fašenk je za (pred) nami Že drugo leto je zaradi razmer potekalo 'spontano' fašensko dogajanje skozi vasi Zabovci in Markovci, dogajanje z velikim poudarkom na etno zapuščini našega kraja. Srečati je bilo nepregledno množico vil, picekov, rus, melik, bosjakov, medvedov, korantov, frajlic, kopjašov, gostüvajcev, ciganov, kürik, deda, ki babo nosi … Neverjetna je ta zapuščina naših prednikov. Edinstvena. Vse skupaj se odraža z veliko pozitivne energije, ki se občuti po celotni poti povorke. Vsega tega ne bi bilo ali pa bi bilo v manjšem obsegu brez prijaznega sprejema in pogostitve Št. 2, maj 2022 domačinov. Iskrena hvala vsakemu posebej. Gre za naš praznik. Praznik z veliko začetnico. Praznik, grajen na več stoletni tradiciji. In tega praznika ne damo. Ker ga ne smemo iz spoštovanja do naših prednikov in seveda lastnega zadovoljstva. Samo to šteje in nobeno blatenje po časopisih drugače mislečih. Posebej pohvalno je, da so se po več letih odsotnosti spet pojavili gostüvajnci. Na mladih svet stoji. Z mladostno energijo in zagnanostjo so pokazali in dokazali, da je prav vse mogoče. Dragan Mikša Foto: osebni arhiv | 13 Fašenk v Sobetincih Rečeno je bilo, da letos fašenka ne bo, a se je nemirni duh v ljudeh prebudil in fašenk se je vseeno zgodil. Tako, čisto spontano. Tudi po naši vasi smo lahko srečevali maske, tako posamezne kot skupinske. Najštevilčnejša skupina so bili koranti, ki nas že nekaj let razveseljujejo z obiskom od hiše do hiše. Letos nas je prijetno presenetila tudi skupina z ruso na čelu. Tako so bili glasni, da se jih je slišalo na drugi konec vasi. Letos smo lahko brez skrbi. »Karuzo« so nam posejali, dobro letino voščili, pa zimo so pregnali. Na fašenski torek so se vse maske zbrale pred večnamenskim centrom in šle po celi »vesi« od hiše do hiše. Vaščani, naveličani zaprtja v hiše, smo se jih zelo razveselili. Alenka Rižnar Foto: Ivan Horvat Najlepša pustna okrasitev je bila v Stojncih Organizator ptujskega kurentovanja je tudi letos razglasil zmagovalce za najlepšo pustno okrasitev 2022. Da Ptuj in njegova okolica živita in dihata s pustno tradicijo, se je lahko prepričala štiričlanska komisija, ki se je podala pot po okoliških vaseh in nagradila naslednje zmagovalce za Najlepšo pustno okrasitev 2022: Naziv najlepše pustne okrasitve in prvo nagrado so prejele fašenske skupine iz Stojncev. V središču vasi, ob nekdanji mlekarni, so naredili pregledno razstavo karnevalskih likov. Mimoidočega med drugim pozdravljajo Kremenčkovi, iz toplih krajev se je že vrnila ena štorklja, družbo jim delajo žabici, morski konjiček in ostale maske, pozabili pa niso niti na kurenta. Drugo nagrado so si prislužili vaščani Župečje vasi, ki so pred skedenj lično postavili etnografski lik, po katerem slovi vas: dve lutki pokača, ki človeka z lahkoto prepričata, da prav zares vihtita bič. Tretja nagrada je šla v roke Marte in Franca Štiha s Ptuja. Njun balkon je živahno okrašen z duhci, trakovi in festivalsko zastavo. Čestitke zmagovalcem! Pokrovitelj natečaja Naj pustna okrasitev 2022 je Zavarovalnica Triglav. (povzeto po www.kurentovanje.net) Foto: MV V Stojncih spražili (in pojedli) 5403 krapčičev! Ja, prav ste prebrali, to je zaključna vsota letošnje akcije. Prvič smo jo na Facebooku izvedli lani, ko smo zaradi razmer bili primorani ostati doma in smo si s tem popestrili vsakdan. Pa smo jo ponovili tudi letos. Kratka statistika kaže, da je sodelovalo približno 40 vaščank in tudi nekaj Foto: ADR 14 | vaščanov. Število krapčičev smo beležili od 21. 1. 2022 – to je teden pred svečnico, ko seveda moramo sprobati, če jih še vemo spražti – do fašenka, 1. 3. 2022. V približno petih tednih beleženja smo jih največ zabeležili v zadnjem tednu, ko je številka med 23. 2. in 1. 3. narasla na 1693. Povprečna runda stojnske go- spodinje je 54 krapčičov. Vsak Stojnčan (podatki iz SURS za 2020 pravijo, da nas je 812) je pojedel 6,6 krapčiča. Povprečno smo porabili okrog 168 kg moke. Zmagovalka je Forkova Micka, pri kateri smo zabeležili kar 847 krapčičov v vseh dneh štetja skupaj! Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali, da smo si čas do fašenka naredili bolj zanimiv. Prav tako bi pohvalila vaški odbor oz. organizatorje fašenskega torka v Stojncih, ki so s toplo malico in pijačo poskrbeli za vse udeležence, okrasili vas in jo na pepelnico tudi takoj pospravili – kot da se ni sploh nič zgodilo! Še en fašenk je mimo. Da bi se živi pa zdravi včakali naslednjega! Nika Rožanc Št. 2, maj 2022 Prvenci: občni zbor PD in materinski dan Prosvetno društvo Prvenci-Strelci je 26. 3. 2022 izvedlo redni občni zbor društva. Predsednik Matej Bezjak je podal poročilo o opravljenem delu za lansko leto ter gospodarski in finančni plan dela za letošnjo leto. V programu je kar nekaj aktivnosti skozi leto: prvenski tradicionalni pohod, žetev, srečanje vaščanov ob 700. obletnici prvič omenjenega imena vasi Prvenci, postavitev klopotca, martinovanje, otroške delavnice ter sodelovanje z VO in vsemi društvi, ki delujejo v naši vasi. Zahvalil se tudi vsem članom za opravljeno Čeprav smo že zakorakali globoko v pomlad, se vseeno radi spominjamo preteklega fašenka in kujemo načrte za prihodnjega. Za občane občine Markovci je to prav poseben praznik, česar marsikdo od drugod enostavno ne more razumeti. Za večino se v teh dneh čas ustavi, pozabijo na vsakdanje skrbi in se prepustijo fašenskim vragolijam. Obenem pa se s tem ohranja našo zelo bogato nesnovno kulturno dediščino. Ker so letos le nekaj dni pred fašenkom odpravili epidemiološke ukrepe, smo se člani Etnološkega društva Markovci na hitro odločili in organizirali predstavitev etnografskih mask na Muhičovi domačiji v Markovcih. Dogodek je potekal na fašensko soboto zjutraj. Čeprav prireditev ni bila oglaševana, se je nabralo kar lepo število gledalcev, kar nas je zelo razveselilo. Nastopalo je preko 100 ljudi, ki so predstavljali različne like, ter vodili prireditev. Vsem se za sodelovanje iskreno zahvaljujem. Ker je bil odziv gledalcev zelo dober, se bomo zagotovo potrudili in v prihodnjem letu ponovno izvedli predstavitev etnografskih likov na domačiji ter s tem poskrbeli za ohranitev naših običajev. V spomin in slovo prijatelju gasilcu Ivanu Bezjaku iz Prvencev Marko Mlinarič KUD Maska: Pripravili program ob materinskem dnevu Članice in člani Kulturno-umetniškega društva Maska iz Stojncev so v nedeljo, 27. marca, v dvorani gasilskega doma v Stojncih za vse vaščanke ter vaščane in ostale pripravili kulturni program ob materinskem dnevu. Otroci so se predstavili z zgodbo Mojca Pokrajculja, v katerega so vpletli zapete pesmi, recitale, zaigrali so na inštrumente, zaplesali, slišati je bilo tudi nekaj šal. Mamicam so ob sklepu programa voščili s pesmico Jaz pa grem na zeleno trav'co. V nadaljevanju so prireditev popestrile še pevke ljudskih pesmi Kitice, ki delujejo v okviru Folklornega društva Markovci. Nastopajoči so bili pogoščeni, vsi prisotni pa so se na prijetnem sončku ob klepetu zadržali pred gasilskim domom. Vse mamice in žene so v dar prejele cvet, ki je skromna zahvala za vse, kar naredijo za svoje otroke. ADR delo, vaščanom, Občini Markovci, svetniku Urošu Mohorku Megliču, ki je tudi pozdravil vse prisotne in čestital vsem materam ob prazniku materinskega dne. Po končanem občnem zboru so mladi z mentorico Janjo Golc ob materinskem dnevu izvedli čudovit program mamicam in vsem ženskam. Vse prisotne so prejele šopek. Bil je zares lep kulturni program. Hvala vsem mladim, Janji Golc in PD Prvenci-Strelci. Ivan Golob V aprilu smo se na markovskem pokopališču za vedno poslovili od Prvenčana, ustanovnega gasilca, Ivana Bezjaka, Vukovega Ivana. Spoštovani Ivan, bil si hraber in nepremagljiv gasilec. V gasilsko organizacijo si vstopil leta 1971, v Prostovoljno gasilsko društvo Sobetinci, kjer si opravil tudi izpit za gasilca, kasneje pa še vse tečaje do gasilskega častnika druge stopnje. Leta 1984 smo v Prvencih ustanovili svoje gasilsko društvo in kot ustanovni član si na prvem občnem zboru prevzel zelo pomembno funkcijo poveljnika društva. Po dveh letih delovanja društva si bil izvoljen za predsednika. V tvojem dvajsetletnem mandatu predsedovanja smo za tiste čase zelo napredovali na operativnem in organizacijskem področju. Hvala ti. Skrbel si za usposabljanje članstva, nabavo skupne in zaščitne opreme, sodeloval pri nabavi štirih gasilskih vozil. Kot zelo priznan ter cenjen zidarski mojster si vložil veliko prostega časa, dela pri gradnji, obnovi našega gasilskega in prosvetnega doma. Svoje znanje in prostovoljno delo si prispeval tudi pri preureditvi ter sestavi iz dveh vozil v eno, to je iz vojaškega tovornjaka in odpisanega spuheljskega GVC-ja. Nastal je za tiste čase sodoben gasilski tovorni avto, Piki GVC 16/25. Na tvoji gasilski poti ti je bilo zaupano še veliko pomembnih funkcij. Sodeloval si v različih komisijah, nadzornem odboru društva, bil si predsednik častnega razsodišča in gasilske zgodovine, bil si glavni strojnik, podpoveljnik OP Markovci in en mandat predsednik NO OGZ Ptuj. Za svojo prostovoljno delo si prejel veliko priznanj, odlikovanj in plaket: značko za dolgoletno delo v gasilstvu od 10 do 50 let, značko za delo v operativi 40 let, gasilsko odlikovanje in priznanje gasilske zveze vse treh stopenj, odlikovanje za posebne zasluge GZ Slovenije, bronasti znak CZ, zlato plaketo društva, podeljena ti je bila tudi plaketa gasilskega veterana. Po predlogu in po sklepu članstva ti je bil podeljen naziv častnega predsednika društva. Opravil si tečaje za vodjo enot, poveljnika, vodjo skupine, upravljalca radijskih zvez, strojnika in mentorja mladine. Spoštovani gasilec Ivan, ustanovni član, častni predsednik, hvala ti za vse, kar si storil za nas gasilce. Veliko je ostalo še neizpovedanih besed o tvojem delu v tej humanitarni organizaciji. Bil si dober prijatelj gasilec, s svojim znanjem in pozitivno energijo si veliko prispeval k razvoju gasilstva in našega društva. Ostal nam boš v nepozabnem spominu. Ivan Golob Foto: Nuša Vajda Št. 2, maj 2022 | 15 V Društvu Baron ohranjamo ljudsko izročilo Pust ali »fašenk« je tudi v letu 2022 bil omejen. Naše društvo se je tako kot tudi številna druga društva samoorganiziralo in obiskalo kar nekaj neorganiziranih dogodkov. Sodelovali smo v pustni oddaji »Po kurentovi deželi« in v gradu v Muretincih pričakali voditeljico Špelo. Naši člani so ob tej priložnosti prikazovali priprave na pust. V oddaji smo predstavili grad Muretinci, lik princa in markovske etnografske like. Poudarek smo dali liku piceka, ki ga ohranjamo tudi v našem društvu. Voditeljico Špelo smo odpeljali do »štrikopleta, grajskega Joža«. Povezava do oddaje je dodana na naši spletni strani: https:// www.baron-janez.si/. Za predstavitveni video, ki se bo predvajal v Kurentovi hiši na Ptuju, smo kot sekcija korantov tudi mi sodelovali pri snemanju kratkega odseka. Posnetek je bil narejen v Markovcih, pod občinsko stavbo in cerkvijo, tako da je ozadje veduta Markovcev, ponos vseh Markovčanov. 23. februarja smo sodelovali na predstavitvenem dnevu korantov na Ptuju. Na tej predstavitvi se nas je zbralo preko 700 korantov iz raznih društev. Začetek pustovanja na Ptuju smo obeležili z likom piceka. Tako smo se v soboto, 19. 2. 2022, sprehodili po mestnih ulicah. Z likom piceka smo sodelovali tudi na delavnicah za najmlajše. Dvakrat smo se takih delavnic udeležili na gradu na Ptuju in enkrat v ptujski knjižnici. S piceki smo obiskali Dom upokojencev v Muretincih. Kot srednjeveška skupina smo sodelovali na urbanem maskiranju na Ptuju. Na pustno nedeljo smo sode- ci gostili srečanje srednjeveških skupin iz vse Slovenije. Poleti se nameravamo udeležiti Trških dnevov v Žužemberku, Rimskih iger na Ptuju, Renesančnega festivala v Koprivnici, Srednjeveške gostije na gradu Vrbovec v Nazarju in Grajskih iger na Ptuju. V mesecu juniju, natančneje 18. in 19. 6. 2022, organiziramo mednarodni Baronov tabor. Prepričan sem, da bo po dveh letih omejitev prireditev spet zaživela v svojem sijaju in z mednarodno udeležbo. Vse občane vabim na srednjeveško prireditev, kjer ne bo manjkalo srednjeveških animacij in iger, vse od loko- lovali na ptujskem kurentovanju z masko klovnov. Pustovanje smo zaključili v torek s pokopom pusta, ki ga na Ptuju izvajamo že od ustanovitve društva. V društvu pa nismo aktivni samo v času pusta, skozi vso leto ohranjamo stike s podobnimi društvi, predstavljamo grad Muretinci različnim skupinam, izvajamo najrazličnejše srednjeveške animacije. Tako smo letos gostili Svet Princev ptujskega karnevala in skupino Ribičev iz Dravcev. 9. 4. 2022 smo v društvu izvedli občni zbor, kjer smo sprejeli nadaljnje smernice delovanja društva in pregledali dosedanje delo. Ugotovili smo, da imamo že kar zapolnjene termine za najrazličnejše oglede in gostovanja. 1. maja bomo na gradu Muretinci izvedli dan odprtih vrat, 3. in 4. 9. 2022 pa bomo na gradu Muretin- strelstva, metanja sekir, otroških igral s srednjeveškim »ringlšpilom« in še kaj se bo našlo. Na stojnicah boste lahko kupili najrazličnejše rokodelske izdelke. V večernih urah boste lahko uživali ob večernem programu z mečevanjem in ognjenim spektaklom. V nedeljo bomo predstavili zbornik Društva Baron, ki ga izdajamo ob 10. obletnici delovanja, in zgodovino gradu Muretinci. Vidimo se torej tretji vikend junija na gradu v Muretincih. Vabljeni! Janez Golc predsednik Društva Baron Foto: arhiv društva Turistično društvo Občine Markovci vodi svoje poslanstvo naprej Člani Turističnega društva Občine Markovci smo konec februaja kot člani ŠTAJERSKE TURISTIČNE ZVEZE gostili člane upravnega in nadzornega odbora, ki sta v naši poročni dvorani imela svojo zadnjo sejo pred zborom članstva. 16 članom ŠTZ smo predstavili našo občino, jim pokazali zbirko etnoloških likov in njeno vizualizacijo. Pozdravil jih je župan, g. Milan Gabrovec. Nad urejenostjo in delovanjem občine so bili navdušeni in dogovorili smo se, da bodo obisk v Markovcih vključili v enega od njihovih enodnevnih izletov. 8. 3. 2022 smo v zbirki etnoloških likov gostili člane Društva turističnih novinarjev Slovenije. Pozdravil jih je tudi župan g. Milan Gabrovec. Ker je bil sprejem ob dnevu žena, smo žene počastili s pozornostjo; podarili smo jim lončnice. Predstavili smo jim občino Markovci in njene znamenitosti ter predstavili Zbirko etnoloških likov z novo vizualizacijo. Gosti so bili nad prikazanim, še posebej pa nad urejenostjo in razvojem navdušeni in so o tem tudi veliko poročali v številnih slovenskih lokalnih in javnih medijih, kar bo pripomoglo k prepoznavnosti in zanimanju za obisk pri nas. 16 | 11. 3. 2022 smo člani TD v Markovcih izpeljali svoj 22. zbor članov Markovci. Za uvod so nam zapeli pevci »Kosci« in nam popestrili začetek občnega zbora. Predsednik društva Franc Brodnjak je podal poročilo o delu v minulem letu in podal program dela za leto 2022, iz katerega je razvidno, da bomo morali biti kar pridni, da bomo vse opravili, kot je potrebno. Občni zbor smo zaključili v prijetni družbi z našimi člani ter tistimi, ki jim naše delo nekaj pomeni, z zakusko in obljubo, da bomo še naprej vestno opravljali svoje poslanstvo v naši občini. 26. 3. 2022 smo člani sodelovali na sejmu ALPE ADRIA – turizem in prosti čas. Na sejem smo povabili tudi predstavnike drugih društev, vendar smo doživeli slab odziv, saj se je sejma udeležila samo predstavnica Društva podeželskih žena Občine Markovci in ponudnik zelenjave oz. kmetijskih pridelkov. Na naši stojnici smo na enem delu predstavili izdelavo rož in duhcov ter spominke in prospekte, zloženke in ponudbo enodnevnega izleta in obiska Zbirke etnoloških likov, na drugem delu stojnice pa smo imeli poskušnjo jedi in vina iz našega občinskega vi- Foto: arhiv društva nograda. Stojnica je za TD, ki je član TZ Slovenije in Štajerske turistične zveze, bila brezplačna, plačali smo parkirnino in prevoz. Udeležilo se je 20 članov društva, z ostalimi predstavniki društev pa smo tekom dne izmenjevali primere dobrih praks. Udeležba na sejmu je bila uspešna in se ga bomo udeleževali tudi v bodoče. Sonja Erlač Št. 2, maj 2022 90 let Pilingarve France iz Stojncev Frančiška Petrovič je 9. marca 2022 obrnila že 90. list svojega življenja. Kljub visoki starosti še je zmeraj aktivna in delovna. Čez zimo je poskrbela za marsikatero volneno oblačilo svojih najbližjih. Štrikala je gamaše, nogavice in jopice. Samo, da je imela delo. V tem času na njenem vrtu že okušamo prve pridelke te pomladi in se z njo pogovarjamo o načrtih, ki jih še ima. Frančiška se je rodila v času pred drugo svetovno vojno in se še dobro spomni srečanj z nemškimi vojaki in strahu pred njimi. Del šolanja je obiskovala v nemški šoli in bila birmana v Mariboru, v času vojne. Veliko spominov deli z nami in nam pripoveduje o času njenega otroštva in mladosti. Že od malih nog je imela dobre ročne spretnosti, zato se je odločila za poklic šivilje. To seveda ni pomenilo, da se je vpisala v srednjo šolo, ampak se je šivanja priučila pri izkušeni šivilji pri Ranflovih v Stojncih. Nemalokrat so po njo prišli z vprego in vozom ter nanj naložili šivalni stroj, njo in še katerega od njenih otrok ter jo odpeljali v Haloze ali kateri oddaljeni kraj, kjer je pri družini, ki so jo najeli, šivala oblačila za celo družino. Včasih so prišli še kakšni sorodniki ali sosedje, da je tudi njim sešila vse potrebno. Tako je na delu zdoma ostala tudi po več dni. Zgodilo se je tudi, da je otrokom svojih strank bila birmanska botra in tako poskrbela za lep izgled svojih birmancev. Prenekatera občanka je na Markovem in Aninskem žegnanju bila oblečena v obleko ali kostim, sešit z njenimi spretnimi rokami. Bila je tudi večletna šivilja pustni karnevalski skupini iz Sigeta in bila pripravljena šivati cele noči, samo zato, da smo pravočasno bili pripravljeni za karnevale. Tudi dandanes se rada usede za šivalni stroj in kaj sešije. Najbolj jo osrečuje, kadar je s svojimi najbližjimi. Njenih sedem vnukov in osem pravnukov jo pogosto obiskuje in ji tako krajša dneve, pa tudi njeni domači smo veseli, da še vedno imamo staro mamo, ki poleg toplega sprejema poskrbi za dobro hrano, ko jo obiščemo. Nihče se ne more upreti njeni izvrstni jabolčni pogači, dobremu domačemu kruhu, slanikom … Vse življenje je pozorna tudi do svojih sorojencev, saj jih nikoli ni obiskala praznih rok. Vedno so v avtu ali na avtobusu, ki je peljal v Ruše in Selnico ob Dravi, bile še vrečke domačih dobrot, kot nam pripoveduje oziroma so njeni otroci to večkrat doživeli. Ker sta si z možem ustvarila družino na njeni domačiji, je bila skrb za vse bližnje še toliko večja. Poleg svojih štirih otrok, Franca, Stanka, Marije in Alenke, je vedno našla in še najde čas za svoje nečake, ko jo potrebujejo. O njeni skrbi za njih je zgovoren podatek, da sta z možem v življenju bila botra kar 22krat. Seznam del, ki se jih v življenju loteva, se skoraj ne konča. Morda je ravno zaradi tega dočakala teh častitljivih 90 let. Čeprav je zadnja leta velikokrat utrujena in jo pestijo bolečine, se še kar ne ustavi. Zagotovo zanjo drži rek »delo krepi človeka«. Zato je prav, da si ob popoldnevih oddahne, pogleda kakšno nadaljevanko, malo štrika ali gre na obisk. Draga stara mama, čestitke ob rojstnem dnevu in radi te imamo! Jasna Šilak Poskrbite za svoje zdravje in se udeležite Programa SVIT! Marec je bil mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, mesec, ko smo opozarjali na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja te bolezni. Od leta 2011 v Registru raka Republike Slovenije beležijo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. Med vsemi novo odkritimi raki v Sloveniji se je med letom 2007 in 2018 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto. Ta uspeh lahko pripišemo državnemu preventivnemu presejalnemu Programu Svit, ki uspešno deluje že 11 let in je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki pri moških in ženskah med 50. in 74. letom starosti, in sicer vsaki dve leti. Sodelovanje v Programu Svit je za tiste prebivalce Slovenije, ki so v ciljni populaciji (50-74 let) in imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, brezplačno, saj stroške programa nosi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Program Svit deluje na način, da pri navidezno zdravih odraslih s preprostim testom blata išče sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa na kri v blatu so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami Št. 2, maj 2022 odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega črevesa ali danke razvil rak, oziroma tiste, ki že imajo začetno obliko raka in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo. V letu 2021 je bila odzivnost v Podravju 60,33 %, kar je pod državnim povprečjem, ki je bilo 63,35 %. Pri tem je bila odzivnost v naši regiji veliko višja pri ženskah (65,81 %) kot pri moških (54,56 %), kar je sicer običajno tudi v ostalih zdravstvenih regijah. Celo pod regijskim povprečjem je izstopala mestna občina Maribor z odzivnostjo, ki je znašala le 58,66 %. Program Svit kljub spreminjajoči se epidemiološki situaciji zaradi covida-19 še naprej deluje. Sodelovanje v Programu Svit je varno za vse, ki so v njegovo izvajanje vključeni. Pri vabljenju in oddaji vzorcev blata posamezniki nimajo stika z drugimi osebami. Če je oseba nato vabljena na kolonoskopijo, se pregleda lahko udeleži zgolj, če nima povišane temperature ali znakov okužbe zgornjih dihal. Pri pregledu se uporablja vsa potrebna varovalna oprema. Z udeležbo v Programu Svit naredimo veliko za svoje zdravje in kakovost življenja, obenem pa po- sredno pripomoremo k vzdržnosti in racionalizaciji stroškov zdravstvenega sistema. Zato vse, ki prejmete vabilo v program, močno spodbujamo, da se nanj tudi odzovete. O vseh morebitnih spremembah in novostih/ dogodkih glede delovanja presejalnega Programa Svit je na razpolago spletna stran Programa Svit: https://www.program-svit.si/za-uporabnike/aktualno/obvestila-in-dogodki/ Pripravil: Milan Stojanović, dr.med., spec. NIJZ – OE Maribor | 17 Jože Vrabl: Markovci Gasilska parada Po kratkem premoru v tej številki Lista iz Markovcev nadaljujemo z zapuščino fotografij našega rojaka Jožeta Vrabla. Vse objavljene fotografije so last Zgodovinskega arhiva Ptuj in jih objavljamo z njihovo odobritvijo (vir:SI_ZAP/0289 Vrabl Jože 19241981). Gasilstvo je bilo nekoč in je še danes poslanstvo in gonilna sila druženja po vaseh. Gasilske parade/proslave so bile dogodek, ki se ga je in se ga še vedno razveseli celotna vas. Gasilski podmladek na sliki komaj čaka na konec parade/proslave in svojo 'oro'. Prvo je častilo gasilsko društvo, drugo starši. Pila se je po kapljicah, da je užitek trajal čim dalje. Če kaj pogrešamo v tem času, so to zagotovo gasilske veselice. O srednji kmetijskogospodinjski šoli v Bukovcih med obema sv. vojnama (zapisano: 9. april 1932) Nedeljsko srečanje na kmetiji Nedeljsko srečanje na kmetiji Na tej sliki spoznamo veliko stvari, značilnih za 70. leta prejšnjega stoletja: tipično s slamo krito panonsko hišo s še bolj tipično ograjo, zbito iz desk, obveznim 'koruzjakom' na dvorišču. 'Kubiki' Kubiki 'Kubiki' so verjetno dobili ime zaradi svoje velikosti, torej 1 kubični meter betona. Vgrajevali so jih na obrežje reke Drave, še posebej tam, kjer je večja povodenj odnašala rodovitno zemljo. Na ta način so preprečili odnašanje zemlje. Otroci so kubike naravnost oboževali. Razmik med njimi je bil dovolj majhen, da so se otroci lahko po njih sprehajali. Seveda le takrat, ko je bil vodostaj nizek. V primeru velikega vodostaja so se zaradi ovir pojavili veliki/nevarni vrtinci okrog kubikov. Poleti so bili zelo prikladni za poležavanje in sončenje po kopanju v reki Dravi, običajno ob žetvi, košnji ali pa ob nedeljah. Popularni fičo je bil stvar prestiža, prav tako Tomosov moped. Kolesa, ne boste verjeli, brez predstav. Ljudje so pražnje oblečeni v skladu s takratnimi modnimi smernicami. Dne 20. marca sta imeli kmetsko in gospodinjsko-nadaljevalna šola pri Sv. Marku svoj zaključek. Kmetijsko-nadaljevalna šola deluje že dve leti ter je imela v dveh letnikih 76 gojencev. Letos je dokončalo drugi letnik 38 fantov. Gospodinjsko-nadaljevalna šola je bila ustanovljena lansko jesen. Obiskovalo jo je 14 deklet iz Bukovec in Stojnc. Ker šolsko poslopje pri Sv. Marku nima primernih prostorov za gospodinjsko-nadaljevalno šolo, se je letos nastanila v Bukovcih. Tako bo potovala vsako leto od vasi do vasi šolskega okoliša Sv. Marko, ki obsega 6 velikih političnih občin. Obe šoli sta delovali roko v roki. Cilj jima je bil, vzgojiti in izobraziti fante in dekleta v dobre gospodarje in gospodinje. Kljub temu, da gre trda za denar so tukajšnji občani prispevali v to svrho okoli 800 Din, kar pomeni, da se zavedajo, kako potrebna je tukajšnji mladini poklicna izobrazba. Pravo veselje je bilo gledati te krepke markovske fante, ko so po vaseh od posestnika do posestnika pobirali gnoj za kompost, zlagali kompost itd. Odmikali so se od Fordovega načela, da prevelika pomoč poleni človeka. Večino denarja v šolski sklad so nabrali učenci s svojim delom in od prodaje izdelkov. Gasilska parada Utrinki cvetne nedelje in praznovanja velike noči Cvetna nedelja predstavlja uvod v velikonočni čas. K blagoslovu v cerkev ta dan odnesemo presmece oz. pomladansko zelenje. Tudi letos je po krajšem premoru zopet bilo tako. Posamezne vasi (Bukovci, Borovci, Zabovci, Sobetinci) so prinesle tiste, ta velike, presmece, ki so jih s skupnimi močmi izdelali možje in fantje, posamezniki pa manjše, spet drugi večje presmece. Še vedno je navada, da se žegnani presmec, ki se prinese od maše, vrže na streho ali zatakne za hišni tram. Nekoč so še nekaj vejic zanesli na njivo, da je bila zemlja celo leto obvarovana pred točo in vsem hudim. Svetemu tridnevju je sledil vrhunec praznovanja velike noči, Jezusovo vstajenje. Letošnja vstajenjska procesija s slovesno sveto mašo je bila lepo obiskana in se v lepem vremenu vila po ustaljeni poti. Več naj povedo fotografije. ADR 18 | Št. 2, maj 2022 Foto: ADR, NR Št. 2, maj 2022 | 19 “Ko bom velik, bom … “ Dan vrtca Markovci Tone Pavček je v eni izmed svojih pesmi zapisal: »Vsi otroci so naši otroci, je rekel prijazen glas, vse smrklje in frklje in froci, vsi svetli in črni in kodrastih las, vsi naši.« močki le-tega. Skrb za zdravje je vsa leta pomemben dejavnik v vrtcu, ki nam približa delo zdravnika kot tudi zobozdravnika. V različnih letnih časih smo opazovali okolico, njive, gozdove ... in spremembe na njih ter na ta način S temi besedami je po povzel smi- spoznali delo kmetovalca in gozdarja. sel vzgojiteljskega dela med majhnimi, Obdelovanje vrtnih gred na igrišču vrtzvedavimi in izvirnimi nadobudneži, ca nam je približalo delo vrtnarja. Tako našimi otroci. smo tekom leta spoznali različne pokŽe vrsto let za dan vrtca strokovne lice. delavke in otroci vrtca Markovci pripV marcu sem po igralnicah določiravljamo prireditev za la poklic, za katerega so vzgojiteljice z praznovanje tega dne. Že drugo otroki pripravile različne pripomočke leto zapored so nam zdravstvene raz- in oblikovale kotičke, v katerih so otromere to preprečile, zato smo prireditev ci posameznih igralnic prevzeli vloge pripravili v video obliki. Oddaja z naslo- dodeljenega poklica. Ob tem je bilo vom “Ko bom velik, bom … “ se je razvi- poskrbljeno, da so izvajane dejavnosti la iz premislekov in izkušenj. Kot idejni zajemale vsa področja kurikuluma. vodji se mi je porodila ideja, ki je plod Vse skupaj so nato otroci s pomočjo mnogokrat zastavljenega vprašanja strokovnih delavk sestavili v zgodbo, ki otrok: “Veš kaj bom jaz, ko bom velik?” se je pričela odvijati z gradnjo gledaliV povezavi s tovrstnim vprašanjem je šča in urejanjem okolja. Za varnostne ideja kar stekla. Želela sem predvsem ukrepe in standarde so v nadaljevanju predstaviti poklice, ki jih otroci najpo- poskrbeli gasilci z gasilsko vajo, policisti gosteje omenijo pri svojih željah za pri- pa za red pred gledališčem ob prihodu hodnost. gledalcev. Vse skupaj se je nadaljevalo O poklicih smo govorili že od začet- s scenografi, ki so pripravili sceno za ka tega šolskega leta. Skozi različne de- materinski dan. Temu je sledila vaja in javnosti smo se seznanjali z različnimi priprava plesalcev in orkestra za nastop poklici, s katerimi se otroci srečujejo v v gledališču, kjer so otroci zaplesali in vrtcu, doma, na potovanjih …, pravza- zaigrali mamam v zahvalo za njihovo prav na vsakem koraku svojega življe- ljubezen in skrb. Za kostume v gledalinja. V mesecu oktobru smo imeli mož- šču so poskrbeli kostumografi in šivilje, nost skozi evakuacijsko vajo pobliže za masko, pričeske in dobro počutje pa spoznati poklic gasilca in njihovo lepotilni salon. V primeru poškodb so delo. Seznanili smo se tudi z varnim bili tam na voljo zdravniki. V vrtcu vloravnanjem na sprehodih, pripetostjo go režiserja in scenarista prevzamejo v avtomobilih, kar smo povezali s spo- vzgojiteljice, zato je bil na koncu predznavanjem poklica policista in sezna- stavljen tudi ta poklic. Celotno zgodbo njanjem z delom ter delovnimi pripo- je spremljala in dopolnjevala skupina Foto: arhiv vrtca otrok, ki je prevzela vlogo družine ter na ta način predstavila dogajanje doma, ob ogledu oddaje pred TV ekrani. Med spoznavanjem poklicev in snemanjem prireditve smo skupaj z otroki prišli do pomembnega spoznanja o enakovrednosti, pomembnosti in medsebojni odvisnosti poklicev. V povezovalni vlogi sta se kot novinarja in voditelja dokazala Hana Horvat in Vito Kelenc. Vzgojiteljice so se ponovno dokazale s svojo izvirnostjo pri rekvizitih in z motivacijo otrok. Izziv jim je predstavljal otroke popeljati pred kamero, saj za njih to ni vsakdanja situacija. Prostor so jim pripravile tako, da so se otroci sprostili in s svojo spontanostjo in srčnostjo odlično odigrali svoje vloge. Deborah Strelec KOLOFON List iz Markovcev je glasilo Občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Golob, Doroteja Kostanjevec, Marko Kunčnik, Dragan Mikša, Neža Tement Odgovorna urednica: Alenka Domanjko Rožanc Lektoriranje: Doroteja Kostanjevec Grafična priprava in tisk: Evrografis d.o.o., Maribor Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci Telefon: 02 788 88 80 Spletni naslov: www.markovci.si, https://www.facebook.com/ObcinaMarkovci/ ROK ZA ODDAJO GRADIVA za naslednjo številko je petek, 20. junij 2022. 20 | Št. 2, maj 2022 7-letna Vita Prelog je postala državna prvakinja Deklica, ki je pri štirih letih že igrala šah Vita Prelog, učenka drugega razreda OŠ Markovci, je šahovske figure znala premikati že pri treh letih. To zanimivo miselno igro je naprej začela igrati z očetom, ki jo je naučil šahovskih osnov, pomagala pa si je tudi s spletnim šahovskim portalom. Med drugim je članica Šahovskega društva Ptuj (trener Danilo Polajžer) in šahovskega krožka OŠ Markovci (mentor Jurij Cvitanič). Svoj prvi večji uspeh je dosegla na letošnjem spletnem državnem prvenstvu v šahu, ki je trajalo kar štiri ure. V kategoriji do osem let je premagala ostalih dvajset vrstnic in pri komaj sedmih letih osvojila naziv »državne prvakinje«. Tekmovali so v dveh ločenih konkurencah: dečki in deklice. Igralo se je 9 kol v obeh konkurencah, v vsaki so lahko sodelovali otroci rojeni med leti 2013 in 2015. Vita se je na tekmovanje pripravljala v okviru Šahovskega društva Ptuj, doma pa je igrala šah skupaj z očetom in reševala šahovske probleme preko računalnika. »Na steni moje sobe je posebna razpredelnica, ki jo vsak dan pobarvam, ko rešim dnevne naloge pri šahu za tisti dan. Naloge so šahovska igra in šahovski problemi. Trenutno je moj rekord 19 šahovskih problemov v hkrati pa jo igranje šaha veseli, kar je najbolj pomembno. »Otroci se ponavadi za igranje šaha navdušijo v okviru svoje družine. Če imajo voljo in interes, pa lahko šahovsko znanje nadgrajujejo v okviru šahovskih krožkov ali društev.« Vita Prelog obiskuje šahovski krožek OŠ Markovci Na OŠ Markovi šahovski krožek vsako leto obiskuje okoli 20 učencev in učenk različnih starosti. Mladi šahisti se srečujejo dvakrat na teden z namenom razvijanja osnov šahovske igre, otvoritev, predvsem pa igre. Po besedah mentorja Jurija Cvitaniča šah kompleksa igra, ki pozitivno vpliva na razvoj možganov, mladi pa se urijo tudi v vztrajnosti, koncentraciji. 3 minutah. Vedno, ko postavim nov rekord, greva z atijem v trgovina po novo zasluženo igračko,« je povedala Vita in dodala, da je zelo vesela osvojenega naziva. Izjemno ponosni na njen uspeh so tako v ptujskem Šahovskem društvu kot markovški osnovni šoli. Po besedah Jurija Cvitaniča, vodje šahovskega krožka, je Vita učenka z izjemnim talentom, »Šah igram zato, ker lahko razmišljam« Vitinih uspehov se veselita tudi njena starša, ki si predvsem želita, da njuna hčerka v prvi vrsti počne tisto, kar jo zanima in ji lahko koristi v življenju. »Ne želiva, da bi ta uspeh dojemala kot breme ali celo zavezo, da bi šah morala trenirati. Zame je najpomembnejše to, da skozi igro šaha krepiva najin odnos in skupaj preživljava kvaliteten čas,« je povedal oče Saša Prelog in dodal, da je vloga staršev izjemnega pomena – najprej zgled, nato pa tudi pozitivna spodbuda in motivacija. Tudi sam je bil v mladosti »zagrižen« šahist. »Ker se zavedam, koliko pozitivnih lastnosti šah doprinese človeku, želim, da bi jo ta igra še marsičesa naučila. Spodbudo ji dajem s svojim zgledom – redno igram šah na spletu in spremljam svetovno šahovsko sceno.« Vita rada igra šah predvsem zato, ker lahko razmišlja in premika figure. Ob šahovnici mora biti skoraj vedno še čokolada, saj je velika sladkosnedka. Njena velika želja je, da bi nekoč bila tako uspešna kot svetovno znani šahistki Magnus Carlsen in Hikaru Nakamura. Do takrat bo seveda treba zaigrati še veliko šahovskih partij – mamo Eleno že premaga, oče in dedek Mirko pa sta trenutno še nekoliko trša oreha. Estera Korošec (Štajerski tednik, 10. 4. 2022) ŠOLARSKA Od sedmih do dveh, od sedmih do dveh vedno nižji uspeh, vedno tišji nasmeh, od sedmih do dveh že les govori, v naših klopeh, črnila zmanjkuje, ker zbranost umira v naših očeh, od sedmih do dveh se učitelj pritožuje že les govori v naših klopeh od sedmih do dveh, od sedmih do dveh. Pet, pet, pet, pet, pet, a moja prihodnost ne šteje, če se ne dokažem in mi ne uspe od sedmih do dveh, od enih do treh! Od sedmih do dveh, od sedmih do dveh, vedno tišji nasmeh od enih do treh odpre se nov svet, nov svet ... Ana Stolec, 9.b Št. 2, maj 2022 ŠOLARSKA Od osmih do ene, od osmih do ene za mizo sedim, se množiti učim, od osmih do ene gledam na tablo, poslušam razlago, že vsa zaspana želim iti domov, od osmih do ene od osmih do ene. Deset in pet, deset in pet trenutek, ko v vseh odpre se nov svet, nov svet Deset pet, deset deset pisalo še počiva, petnajst, dvajset zvonec spet zvoni, se odziva. Čas, da preverijo naše znanje kot govor ali pisanje, Samo da petka v redovalnici počiva, drugo znanje nikogar ne zanima. Lara Kostanjevec Škrbec, 3. a Julija Krajnčan, 3. a ŠOLARSKA ŠOLARSKA Od sedmih do dveh, vsi smo v klopeh, športno in glasbo radi imamo, matematika, slovenščina gre v pozabo. Sem v klopi ves zaspan, saj delam celi dan. Od sedmih do dveh, od sedmih do dveh. Ko slišimo zvonec, domov hitimo mi. Od dveh do treh, od dveh do treh za zvezki smo spet. Tia Pintarić, 9. b Ura je šest, naredim si za jest, umijem si zobe, sem utrujen že fejst. Od pol osmih do treh, od pol osmih do treh, oči se zapirajo, roke zaspano glavo podpirajo. Trebuhi nam krulijo, se sline cedijo in hrana diši. Ko ob enih zvoni, kosilo že čaka na lačne ljudi. Potem grem domov in rešim nalogo, od enih do dveh si svinčnike šilim in nalogo rešim, pogledam naokrog in vidim številke, črke brez smisla vse povsod, od enih do dveh, od enih do dveh. Ob osmih, ob osmih spet vrnem se v šolo, sedem za mizo in pokažem nalogo, nato pogledam na tablo, vidim enačbo, se primem za glavo, od osmih do ene gledam na tablo in o samostalnikih učimo se spet, ponovimo še glagole, pridevnike in števnike, že o moderni govorimo spet. Od ponedeljka do petka v šolskih klopeh, od pol osmih do treh … Od osmih do ene, od osmih do ene že deveto leto poslušam razlage, in delam greh, ker nimam nobene zabave. Anže Horvat, 9. a Špela Godec, 9.b | 21 Neža Bezjak, 3. a MOJ KRAJ Teče reka čokolade, tam skakljajo sladke žabe, vsi otroci se mastijo, s to sladko čarovnijo. Se sladkajo noč in dan, prav nobeden ni zaspan, saj so v svetu svojih sanj, in so se zatopili vanj. Opravila sem intervju z babico o uporabi vode nekoč JAZ: Kako ste nekoč dobili vodo? BABI: Nekoč so vodo dobili iz vodnjaka. JAZ: Kje so bili nekoč vodnjaki? BABI: Vodnjaki so bili na dvorišču pri hiši. JAZ: Kolikokrat ste šli po vodo? BABI: Po vodo so šli večkrat na dan. JAZ: Kako ste nekoč prali? Tia Vreš, 7.a BABI: Nekoč so prali z ribežem. JAZ: Kdaj ste dobili vodovod? Pri naravoslovju smo v mesecu aprilu BABI: Okrog leta 1972. učenci 4.b izvedli projekt o vodi. V okvirJAZ: Kako ste varčevali z vodo? ju projekta so učenci izvajali intervjuje s BABI: Z vodo so varčevali tako, da se ni starimi starši in pisali pesmi o vodi. polivalo in zbirala se je tudi deževnica. Učiteljica Darja Šori Potem pa en otrok zboli, kiha, kašlja cele dni, in čeprav ga vse boli, on se še naprej masti, vsaj za leto dni. INTERVJU Z BABICO O VODI NEKOČ JAZ: Kako ste se nekoč umivali? BABI: Na štedilnik smo dali velik lonec vode, da se je voda segrela. Vodo smo vlili v velik škaf. Tako smo se ob koncu tedna vsi umivali. JAZ: Kako ste nekoč prali perilo? BABI: Nekoč ni bilo vodovoda, zato je imel pralni stroj priklopljeno dodatno posodo za vodo. V to posodo se je nalila voda in stroj je delal. JAZ: Kam ste morali po vodo? BABI: Po vodo smo hodili do studenca, ki je bil v gozdu. JAZ: Kdo je šel največkrat po vodo? BABI: Po vodo je največkrat hodil stric Jurij. Vzel je dve vedri, v katerih je nosil vodo. JAZ: Ste imeli daleč do vode? BABI: Pot je bila dolga, prehodili smo cel breg do gozda. Lia Zemljarič 4.b BASNI, 7.R LENI LISJAK Na zemlji je le 1 % pitne vode, zato je pomembno, da jo ohranimo za bodoče rodove. Poleti je v dolini živelo veliko živali. Eden od njih je bil lisjak. Lisjaka ni nihče preveč maral, saj je bil zelo len in tudi nesramen, a on se za to ni zmenil. Lisjak ni maral pomagati drugim živalim, ni si hotel poiskati hrane, ampak najbolj pa si ni hotel postaviti hišice. Grajenje hišice je vedno prestavljal iz dneva v dan. Sam sebi je govoril: »Ah, saj je še čas. Danes sem res utrujen, zato bom to naredil jutri. Danes bo padal dež, zato si ne morem postaviti hiše, se bom že skril.« Med poletjem pa se tako ali tako ni zmenil za nobeno hiško, saj je le stopil pod senco, če mu je bilo prevroče. Za poletjem je prišla jesen, a z lisjakove hiške še vedno nič. Po jeseni pa je prišla huda in mrzla zima. Lisjaka je zelo zeblo in ni imel hrane, zato je mislil, da bi lahko odšel do živalic in jih prosil, da ga vzamejo k sebi. Vse živali so ga zavrnile, ko pa je prišel do mačkine hiške, ji je razložil zakaj je prišel, mu je mačka odgovorila:«Ne, ne spustim te k sebi, saj si si sam kriv, da nimaš ne doma in ne hrane. Kaj pa prelagaš delo na jutri, tistega, ki bi ga lahko storil že danes! In za povrh si še nesramen, saj nočeš pomagati živalim in zato tudi mi ne bomo pomagali tebi!« In tako je lisjak premražen čakal na pomlad, zavit v majhen klobčič ob drevju. Po mislih pa so mu hodile mačkine besede, in zato si je mislil, da takoj, ko pride pomlad, si zgradi hiško in poišče hrano. Pia Šegula, 4.b Urška Majer, 7.A Lea Horvat, 4.b POMEN VODE Voda je tista tekočina, ki nam najbolj pomaga, ko nas muči vročina. Brez vode življenja ni, saj brez tega napoja, se vsaka roža posuši. 22 | PAV IN PES Svojčas je po svetu hodil pav, ki je bil prepričan, da je najlepši pav. Imel je vse, kar se mu je zahotelo in vsi so ga poznali po njegovi izjemni lepoti. Ko je tako hodil in obhodil vse kraje, je nekoč srečal majhnega in nemočnega psa. Ker je psa bilo strah krutega sveta, se je odločil, da gre za njim, četudi je moral prenašati vse nesramne opazke ošabnega pava. »Poglej, kako si majhen in kakšno dlako imaš,« je z vzdignjeno glavo hodil okrog njega, »Poglej moje perje kako se sveti!« Pes pa si je samo mislil svoje in ni ugovarjal. Pes je zrasel v močno zverino in ugotovil je, da pava za svojo varnost več ne potrebuje; saj je bil že večji od njega! Nekega dne pa se je pavu za hrbet priplazil lovec. A pav ga seveda ni opazil, ker je bil preveč zaposlen sam s sabo. Tako ga je lovec ujel, pes pa se je pravi čas rešil. Čeprav je pav lovcu ušel, pa še zdaleč ni bil tako lep kot leta poprej. Vsi so se mu norčevali in posmehovali, in tako je do smrti osovražen in zasmehovan taval po svetu. Pes pa je spoznal, da kdor visoko leta, hitro nizko pade. Jana Strmšek, 7.a PREDSTAVITEV KRAJA (MARKOVCI) Živim v kraju Markovci. Markovci so občina, ki jo sestavlja 9 vasi in sicer Bukovci, Stojnci, Strelci, Sobetinci, Borovci, Nova vas pri Markovcih, Markovci, Prvenci ter Zabovci. Imamo kar 4039 prebivalcev in ogromno društev. Kje pa občina leži? Občina leži na severovzhodu Slovenije in je 37,3 km od- daljena od Maribora ter kar 145 km od Ljubljane. Mimo Markovcev teče reka Drava. V središču mojega kraja stoji cerkev SV Marka. Imamo tudi svoj grb, ki izgleda tako: v modrem ščitu, ki ga žitni klas horizontalno deli v dva dela, stoji zgoraj rumeni lev, v spodnjem delu pa je korantova glava. Lev na grbu pa predstavlja zaščitni znak sv. Marka, saj je naš svetnik SV Marko, po katerem je poimenovana župnija. Žitni klas ima 9 žit, kar predstavlja vasi v občini. Korant pa predstavlja fašenski lik, ki prihaja prav iz teh krajev. In če smo ravno pri fašenku bom povedala še kaj o tem. Markovci smo nedvomno znani tudi po fašenku. Čas fašenka je obdobje med svečnico in pepelnično sredo. V tem času se v Markovcih odvije kar nekaj dogodkov na tematiko fašenka. Namen vseh teh dogodkov je ohranjanje izjemno bogate kulturne dediščine etnografskih in karnevalskih likov. Prav tako se vsako leto na fašensko/ mastno soboto odvija povorka. In da ne bom predolga bom zdaj naštela nekaj fašenskih likov. To so: najbolj značilen korant, orači, melika ter rusa, ki ju spremljata pobirač in gonjač, kopjaši, ki so sicer ženitovanjski lik, vile, piceki, kurike …. Kot sem pa že prej omenila imamo v Markovcih tudi ogromno društev pod katere spadajo: Folklorno društvo Alojz Štrafela Markovci, MOPZ, športno društvo Bukovci ….Imamo tudi veliko javnih ustanov kot so šola, pošta, občina, zobozdravnik, lekarna, vrtec …. In da ne pozabim, da imamo v občini veliko gostišč ter okrepčevalnic: Pizzerija Rožmarin, Palaska, Bar pri Oračih, Špic …. Moj kraj mi je zelo všeč in ponosna sem, da sem Markovčanka. Nuša Žnidarič 6.a Št. 2, maj 2022 NAGRADNA KRIŽANKA Spoštovani bralci, tudi v tokratni številki smo za vas pripravili NAGRADNO križanko. Vabimo vas, da jo rešite ter geslo pošljete na elektronski naslov markovski.list@gmail.com. Prvi trije nagrajenci bodo prejeli simbolične nagrade dopolnilnega dela LeSedmica. Nagrajence bomo obvestili po elektronski pošti. Veliko uspeha pri reševanju! Dolžni smo vas sporočiti izžrebance marčevske nagradne križanke. Geslo križanke je bilo: PRLEK BURGER MARKOVCI. Simbolične nagrade podjetja Prlek burger prejmejo naslednji nagrajenci: Zlatko KROŠELJ, Valentina PREDAN in Sonja HORVAT. Nagrade prevzamete na sedežu podjetja Prlek burger v Markovcih. Iskreno čestitamo! Uredništvo    S   S         S         C     C    S    S S           S S           S           SC    S S S               S   S S    S          S S        S S      S    S     C S S C     S              C   S C  S  C  S S    SS     SS     C C          SS        SS SS    S      C              S              S   S  S  S S  SC          C S     C   SS S           S        SS     S              S                  S                 S                S          S                           S    S S        C                    S                      List IZ MARKOVCEV S C  CS  Št. 2, maj 2022 | 23 Novo vodstvo ŠRD Borovci Po dveletnem premoru smo člani ribiške sekcije Športnega društva Borovci imeli spet »normalen« občni zbor in to v gasilskem domu iste vasi v obliki, ki smo je bili vajeni pred pandemijo. Zbora se je udeležila večina članstva ter tudi nekaj vabljenih gostov. Po izvolitvi delovnega predsedstva so svoja poročila podali predsednik, gospodar, blagajnik, vodja OVINEK tekem in vodja LIGA tekem. Poročila so bila podana za leto 2020 in leto 2021, kajti v teh dveh letih ni bilo občnega zbora. Predsednik sekcije Viktor KLINGER, ki mu je potekel mandat, ni želel ponovne kandidature in zato je bilo potrebno izvoliti novega predsednika. Ker je v statutu sekcije izredno zahtevano, da je lahko predsednik izključno oseba, ki živi v vasi Borovci, je na predlog upravnega odbora bil soglasno izvoljen Boris KLINGER, sin dosedanjega predsednika, ki je takoj po izvolitvi predstavil načrt aktiv- nosti in zadolžitev za leto 2022. Sledile so razprave o posameznih poročilih, podelitev zahval in priznanj za minulo uspešno in tvorno delo v sekciji ter tudi molk v spomin vsem pokojnim članom. Po koncu sestanka je bila večerja in druženje članov. Bivši predsednik ribiške sekcije Viktor KLINGER je ob izteku mandata povedal: »Predsednik sekcije sem bil od izstopa iz ŠRD Markovci t.j. leta 2003 do letos. To je kar dolga doba, celih 19 let. Res je, da je bilo včasih kar težko in naporno usklajevati želje posameznih članov ter interes in vizijo sekcije, saj imamo člane iz kar šestih občin. Z dobro voljo in nekaj prepričevanja nam je uspevalo. Imamo lep in urejen ribnik, ob njem brunarico in za naše potrebe je to povsem dovolj. Zahvaljujem se županu občine Markovci in tudi borovskemu vaškemu odboru za pomoč pri našem delu in aktivnostih. Upam in želim, da bo novi predsednik moje uspešno delo nadaljeval in nadgrajeval.« Uradni začetek ribolovne sezone smo imeli na »Jožefovo«, čeprav nas je večina ribičev lovila že prej, saj je mila zima to dovoljevala. Velja omeniti, da na tekmi ni bilo nobenega ribiča z imenom Jože. Otvoritvene tekme se je udeležilo 23 članov in vsi so s svojim bolj ali manj uspešnim ulovom dokazali, da še znajo loviti ribe. Prvo mesto si je priribaril Matej FEGUŠ, drugo mesto je dosegel Karl RIŽNER, tretji je bil Avgust ŠTEFANEC. Iskrene čestitke prvouvrščenim, ostali pa bomo iskali uspeh na preostalih tekmah, ki jih bo v teku leta še dovolj. Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM! Ignac Habjanič V slovo Srdanu Mohoriču Foto: www.obrazisolovenskihpokrajin.si Ribiči vseh treh ribiško ribolovnih aktivov v občini Markovci smo z žalostjo v srcu in solzo v očeh prejeli vest, da nas je za vedno zapustil naš ribiški kolega in prijatelj Srdan MOHORIČ – MIŠO. Pred leti se je včlanil v ŠRD Markovci in bil njegov nepogrešljiv član, ki je znal prisluhniti, pomagati ali svetovati človeku v stiski ali ob nerešljivem problemu. Zaradi teh njegovih lastnosti in pozitivne energije, ki ga je obdajala, so ga v svoje vrste zvabili tudi v ribiški sekciji Borovci in Zabovci. Kljub gibalni omejenosti je bil ob vseh prireditvah prisoten s fotoaparatom in dokumentiral dogodke ter jih tako ohranil za bodoče čase. Tudi različni sestavki predvsem na ribolovno temo, ki so bili objavljeni v lokalnem glasilu, so bili pospremljeni s kvalitetnimi fotografijami gospoda z veliko začetnico. Lepo ga je bilo videti ob in za vodo, ko je svojim vnukom z veseljem in dobršno mero potrpežljivosti prenašal svoje ribiško znanje ter izkušnje. Leta 1974 se je zaposlil v TGA (sedaj TALUM ) v Kidričevem in v tej tovarni dočakal tudi upokojitev leta 2007. Tu se je srečal s fotografom Stojanom Kerblerjem, ki mu je bil vzornik in mentor pri fotografskem delu. Leta 1976 je skupaj s kolegi ustanovil Foto kino klub DPD Svoboda Ptuj in ga uspešno vodil vse do leta 1990. Sodeloval je na številnih razstavah na območju bivše Jugoslavije in prejel številne nagrade ter priznanja za svoje fotografsko ustvarjanje. Za svoj največji uspeh je štel dodelitev naziva AMATER I. razreda. Bil je tudi uradni fotograf podjetja TALUM in s svojimi fotografijami sooblikoval tovarniško glasilo ter tematiko iz »fabrike« predstavil na kar nekaj razstavah. Gospod Mišo, ribiči Vas bomo pogrešali in ohranili v lepem spominu. Vaši ribiški prijatelji Pravilna raba fitofarmacevtskih sredstev in varovanje čebel Ob uporabi fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju: FFS) je čebelam in drugim koristnim organizmom potrebno nameniti posebno pozornost, saj imajo le-ti pri kmetijski pridelavi velik pomen. Zaradi navedenega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Čebelarska zveza Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije tudi letos pripravljajo vsakoletne aktivnosti obveščanja in ozaveščanja uporabnikov, o pomenu pravilne rabe FFS. Cilj aktivnosti je tudi zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi in okolja. Da bi se kmetijski pridelovalci čim bolj približali cilju zmanjševanja tveganj za zdravje ljudi in okolja, so danes v ospredju okolju prijaznejše tehnologije varstva rastlin, celovito ravnanje s kmetijskimi rastlinami in uporaba metod varstva rastlin z nizkim tveganjem. To pomeni, da FFS uporabimo šele takrat, ko smo izkoristili vse druge nekemične metode varstva rastlin oziroma uporabimo čim bolj specifična in učinkovita FFS glede na namen uporabe, z malo neželjenih učinkov na čebele in 24 | druge koristne organizme. FFS, ki predstavljajo tveganje za čebele in druge opraševalce, so označena z grafičnim opozorilnim znakom »Nevarno za čebele«. Pri uporabi tovrstnih sredstev imajo uporabniki v zvezi z varstvom čebel določene obveznosti: • cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so označena kot čebelam nevarna, pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS doseglo, • uporaba sistemičnih FFS, ki so označena kot čebelam nevarna, je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin, • uporaba kontaktnih FFS, ki so označena kot čebelam nevarna, je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, razen če je na etiketi in navodilu za uporabo navedeno, da je uporaba takega sredstva v celoti prepovedana v času cvetenja, • pri uporabi FFS, ki so nevarna za čebele, mora uporabnik tretiranje izvajati na način, da se prepreči zanašanje na sosednje površine s cvetočimi rastlinami, • škropilno brozgo pripravimo na mestih, kjer morebitno razlitje ne more doseči vodnih virov, • pozornost je treba nameniti tudi ravnanju z odpadno embalažo, čiščenju naprav za nanašanje FFS ter uporabo semena tretiranega s FFS. Prav tako je potrebno biti pozoren tudi na morebitne druge omejitve uporabe in opozorila, ki so navedena na etiketi FFS, zato je vedno potrebno dosledno prebrati navodila za uporabo. Na spletni strani Uprave lahko dostopate do vseh pomembnih informacij v zvezi z rabo fitofarmacevtskih sredstvih sredstev v Republiko Sloveniji, kot tudi do seznama FFS, nevarnih za čebele. S pravilno rabo FFS bomo pripomogli k varovanju zdravja ljudi in okolja, vključno s čebelami in drugimi koristnimi organizmi, ki so eden izmed kazalcev čistosti okolja. ČZS Št. 2, maj 2022 Tečaj šivanja in recikliranja tekstilnih izdelkov v sklopu projekta Šiv za okolje in občni zbor društva Članice Društva podeželskih žena smo se v februarju udeležile tečaja oz. delavnice šivanja in reciklaže tekstilnih izdelkov, ki poteka v sklopu projekta Šiv za okolje. Projekt se izvaja preko lokalne akcijske skupine Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Nosilec projekta je društvo »Bogastvo podeželja«, partnerji pa so poleg društva podeželskih žena občine Markovci še Društvo gospodinj Spuhlja, Društvo kmečkih žena občine Dornava ter Društvo podeželskih žena deklet občine Kidričevo. Na območju delovanja teh štirih društev bosta izvedeni po dve 10-urni delavnici recikliranja oblačil. Namen projekta je opozarjati prebivalce na problem odpadnega tekstila in ozaveščanje o tem, da z malo truda lahko veliko tekstilnih izdelkov predelamo in ponovno uporabimo. Recikliranje oz. ponovna uporaba je smiselna predvsem z vidika, da zavržemo čim manj domačega tekstila, ki se nam nabira in polni omare. Tukaj mislimo na oblačila in drugi tekstil kot so prti, posteljnina …. Tečaje je vodila Sabina Hameršak; iz Društva podeželskih žena občine Markovci je tečaj obiskovalo 10 članic. S tem projektom smo s praktičnimi tečaji želele predstaviti načine in možnosti reciklaže tekstila. Na tečaju smo se najprej naučile uporabljati šivalni stroj in izdelale nekaj enostavnih izdelkov: blazinico za bucike, nakupovalno vrečko in toaletno torbico. V drugem delu tečaja smo najprej zbirale ideje, kaj in na kakšen način bi lahko predelale, da bomo to lahko ponovno oblekle oz. uporabile. Na začetku ni bilo veliko idej, ko smo pa pričele z reciklažo oblačil, pa se je porajalo vedno več idej, tako, da so nastajali zelo zanimivi in raznoliki izdelki. Spoznale smo, da lahko z malo truda nastane iz starega zanimiv in ponovno uporaben izdelek. Vse udeleženke smo bile na tečaju navdušene nad tem, da lahko tudi same izdelamo kaj uporabnega in bi se na takšnih tečajih rade srečale še v prihodnje. skoraj celo leto veljali posebni pogoji druženja in delovanja zaradi epidemije. Prvič smo se srečale septembra v športnem parku Borovci. Ta dan smo imele občni zbor in tečaj s prikazom priprave jedi za piknik. Izbor jedi je bil drugačen kot jih običajno pripravljamo na piknikih, zato je bil tečaj zelo zanimiv. S temi okusnimi jedmi smo se tudi posladkale. Ta dan smo imele čas, da smo se končno zopet naklepetale, saj smo druženje že zelo pogrešale. Oktobra smo pripravile malico in kosilo za trgače oz. berače, ki so trgali grozdje v občinskem vinogradu. V novembru smo ob zahvalni nedelji okrasile farno cerkev z različnimi pridelki in izdelki. Drugih aktivnosti žal nismo imele. Sprejele smo tudi program dela za leto 2022, ki smo ga delno že izvedle. Sodelovanje v projektu Šiv za okolje. Za občino Markovci smo izdelale rože iz papirja in obnovile dühe za okrasitev občinske stavbe v pustnem času. Članice društva so skupaj z učenci osnovne šole izdelovale rože iz papirja. Ob rezi občinskega vinograda so članice pripravile in postregle kosilo za rezače. V tem letu načrtujemo še sodelovanje v projektu z naslovom Ptujski trojček, v katerem bo izobraževanje in delavnice o pridelavi in predelavi ptujskega lüka in česna ter fižole ptujski maslenec. Odpravile se bomo na strokovno ekskurzijo na Pohorje. Srečale se bomo tudi na tečajih kuhanja in peke. Letos smo ponovno sodelovale ob praznovanju občinskega praznika in Markove nedelje. Program dela bomo sproti dopolnjevale oz. spreminjale, odvisno od nastale situacije. Po uradnem delu smo se še nekaj časa družile in izmenjale zanimive informacije. Občni zbor Društva podeželskih žena občine Markovci Upravni odbor Članice društva smo se srečale na 22. rednem občnem zboru društva, 1. aprila 2022, v gostilni Pri Ribeku v Stojncih. Ker se zaradi pandemije, ki jo je povzročil koronavirus, nismo mogle srečevati skoraj celo leto, so bile članice tega druženje zelo vesele. Predsednica društva je podala poročilo o delu društva v letu 2021, ki je bilo zelo omejeno, saj so Izdelki podjetja Trelleborg Slovenija, d.o.o. so kakovostno primerljivi z najboljšimi konkurenti. Smo skupnost strokovnih, ustvarjalnih in motiviranih sodelavcev, ki gradijo svojo prihodnost s povečevanjem svoje konkurenčne prednosti Foto: arhiv društva Ena od udeleženk je izdelala iz starih bombažnih majic kar nekaj oblačil za otroke. Nad temi idejami, ki nam jih je predstavila naša mentorica, smo bile navdušene tako mlade mamice in babice, ki bodo lahko sedaj same izdelale zanimiva in poceni oblačila za svoje otroke in vnuke in tako predelale oblačila, ki bi jih drugače zavrgli. Vsa društva skupaj bomo predstavile izdelke, ki so nastali na tečajih ali pa kasneje doma, na zaključni prireditvi. Vse izdelke je fotografirala fotografinja in bodo predstavljeni v katalogu in v spletni brošuri, v kateri bodo predstavljene tudi ideje kaj in kako reciklirati oz. predelati. Št. 2, maj 2022 Prosta delovna mesta: IZDELOVALEC GUMENIH IZDELKOV STROJNI VZDRŽEVALEC Iščete zaposlitev ali študentsko delo? Ste vajeni večizmenskega dela oz. se ga ne bojite? Imate veselje do dela, ste vestni in odgovorni? Vabimo vas, da pošljete prijavo na: si.zaposlitev@trelleborg.com ali Trelleborg Slovenija, d.o.o., Rogozniška 32a, 2250 Ptuj. Iščemo zanesljive delavce, s katerimi bo moč graditi dolgoročno delovno razmerje. Več o podjetju: www.trelleborgslovenija.com, www.trelleborg.com. | 25 Tradicionalno prvomajsko streljanje na glinaste golobe Lovske družine Markovci Foto: ADR Mia praznuje Deklica Mia je imela v četrtek rojstni dan. Dopolnila je devet let. Zjutraj se je zbudila v postelji in zaslišala družino, kako so ji zapeli: Vse najboljše, Mia. Odšla je v dnevno sobo, kjer jo je čakala družina. Njena starša sta ji čestitala ter dala darilo, bratec Lan, ki ima pet let, in sestra Sija, ki ima enajst let, sta ji tudi čestitala in dala svoja darila. Lan je še toliko majhen, da ji je narisal risbo, Sija pa je podarila pobarvanko in šalčko z imenom Mia. Mia je bila vseh daril zelo vesela. Starša sta ji podarila to, kar si je zelo močno želela, in sicer trampolin. Zraven sta ji kupila denarnico z imenom Mia in zapestnico s črko M. Mija si je pobarvanko, denarnico in zapestnico odnesla v sobo in se oblekla za v šolo. Oče Damjan je moral v službo, Sija pa je odšla z njim, saj se ji je šola začela prej kot Miji. Mama Adrijana je naredila rojstnodnevne paketke za Mijo, sošolke in sošolce. V vsakem paketku je bil sok s slamico z okusom češnje, majhen paketek z gumijastimi bomboni, čokoladica s kokosom in lizika. Mija si je oblekla oblekico s srčki, umila zobe, se počesala in napisala vabila za svoje sošolke, ki jih je povabila na praznovanje svojega devetega rojstnega dne. Mama je Miji za zajtrk pripravila med in maslo, zraven je pa popila mleko. Ko je pojedla, si je umila obraz in oblekla jakno. Vzela je torbo, vabila in vrečo s paketki. Adrijana je Lana oblekla in mu dala v nahrbtnik za vrtec hlače in majico, če se bi mogoče moral preobleči. Lan in Mia sta odšla v avto, kjer ju je čakala mama. Mio je odpeljala v šolo, Lana pa v vrtec. Mama je odšla domov, napihnila balone in spekla torto, ker bo Mija na ta dan praznovala rojstni dan s sorodniki in prijateljicami. Mia se je v garderobi preobula in odšla v razred. V razredu so jo pričakali sošolci in učiteljica. Razred je bil poln balonov. Zapeli so ji Vse najboljše in ji vsak posebej čestitali. Usedli so se na svoja mesta in imeli pouk. V odmoru je Mia svojim sošolkam dala vabila. Povabila je Leo, Ajdo, Hano, Zojo, Emo, Niko in Laro. Vse punce so bile zelo vesele povabila. Po končanem pouku je Mia šla s Kajo na kosilo. Ko 26 | sta se najedli, sta počakali da pride Sija, ker se je Miji pouk končal prej. Ko je prišla, so odšle v garderobo, se preobule in oblekle jakne. Kaja je morala na avtobus, Mia in Sija pa sta odšle pred šolo, kjer je čakala Adrijana. Skupaj so odšle v vrtec po Lana in domov. Ko je Mia vstopila v hišo, je zagledala balone in balon v obliki številke devet. Na mizi je bila čokoladna torta, ki si jo je Mia želela. Mia je naredila nalogo in ko je končala, je že prišel Damjan. Adrijani so udeležbo na Mijin rojstni dan javile mame od Eme, Nike, Ajde, Leje, Hane, Zoje in Lare, kar je pomenilo da se praznovanja bodo udeležile vse Mijine sošolke. Mia je bila zelo vesela. Damjan je naročil tri navadne pice, Adrijana, Sija in Mia pa so okrasile jedilnico v hiši. Napihnile so barvne balone in na vsako mesto dale krožnik, kozarec prtiček in slamico. Na kozarce so napisale imena punc, da si zapomnijo, kje sedijo. Mia in Sija sta pripravili namizne igre, papirje in barvice. Damjan je sestavil za punce in Lana trampolin, ki ga je Mia dobila za rojstni dan. Minilo je pol ure in čas je bil, da punce že pridejo. Damjan je sestavil trampolin in šel po pice. Prišla je Ajda, zraven nje pa še Lara in Ema. Ker so Nika, Leja, Hana in Zoja zelo blizu doma, je mama od Zoje na rojstni dan pripeljala vse štiri. Ko so bile zbrane vse punce, so šle risat. Na rojstni dan sta prišla dedek Aleks, babica Sanja, stric Kevin in teta Valentina. Babica, dedek, stric in teta so se vsedli v jedilnico v hiši, punce in Lan pa so si krožnike in kozarce odnesli na teraso. Vsi otroci so šli na trampolin, Damjan in Adrijana sta razrezala pico in naredila sladico pana cotto za sorodnike in otroke. Čez dvajset minut je punce in Lana poklicala Adrijana. Vsak si je vzel kos pizze, mama pa jim je nalila sok in vodo. Sok so imeli z okusom jagode. Ko so se najedli, je Damjan na teraso prinesel pana cotto, ker niso hoteli jesti torte. Torto so jedli sorodniki, tri kose pa so pustili za Mio in Lana, ker je torto jedla Sija že prej. Vsem je sladica bila zelo všeč. Svoje krožnike so pospravili v vrečo. Ko so se najedli, so se šli namizne igre po skupinah. Sija, Mia, Hana in Zoja so se šle človek ne jezi se, Lan pa ostale punce pa so risali. Ko so punce končale človek ne jezi se, so se menjali. Igrat so se šli Lan, Ema, Ajda in Leja. Nika se ni hotela iti, zato je risala. Teta Valentina ima dojenčka. Ime ji je Gabriela. Gabrie- la je stara šest mesecev. Bila je v vozičku. Valentina je šla z njo na sprehod. Lan in punce so šle zraven Valentine na sladoled. Gabriela je od Mie, Sije in Lana sestrična. Valentina pa ima še enega fantka Gabriela, ki je star tri leta, ampak je na počitnicah pri njegovi babici. Ko so prišli na sladoled, so si izbrali okuse. Lan si je izbral čokolado, Sija zeleno jabolko, Mia borovnico, Ema jagodo, Nika banano, Ajda modro nebo, Lea lešnik, Hana čokolado, Zoja kokos in Lara pomarančo. Valentina si je naročila pomaranči sok. Usedli so se na klopco, polizali sladoled in Valentina je spila sok. Gabriela je še majhna, zato še ne sme sladoleda, Valentina pa je zanjo imela mleko in čaj. Zdaj ji je dala za piti čaj, ker ni bila lačna, saj je jedla pri Miji doma. Ko so polizali, so se odpravili domov. Doma so otroci popili sok, Valentina pa je Gabrielo dala spat v Mijino sobo. Na žalost je bila ura že toliko, da so punce morale domov. Prišla je mama od Ajde, zraven nje pa so šle še Lara in Ema. Po desetih minutah je prišla še mama od Zoje in zraven so šle Nika, Leja, Hana in Zoja. Sija in Lan sta šla v zibelko, Mia pa je šla v sobo popazit Gabrielo. Aleks in Sanja sta odšla domov. Gabriela se je zbudila in sta se z Mio igrale. Ker pa je bila Gabriela že lačn,a jo je Mia nesla k Valentini, da ji je dala mleko. Mia je pripravila blazino, plišasto žogo, vrtiljak in gugalnico za dojenčke ki leži na tleh. Gabriela in Mia sta se igrale na blazini, ampak zelo hitro so morali Kevin, Valentina in Gabriela domov, saj so šli še po Gabriela h babici. Mia je pogledala darila. Vse skupaj je dobila osemdeset evrov, tri pobarvanke, voščila, eno majico, kratke hlače in sladkarije. Sija se je šla tuširat, Adrijana pa je šla stuširat Lana. Damjan in Mia sta vse pospravila. Ko se je Sija stuširala, se je šla še Mia. Mia si je pripravila torbo za v šolo. Pojedla je večerjo. Za večerjo je jedla sadno solato. Po večerji še je pogledala svojo najljubšo serijo, dokler se še nista starša stuširala. Ugasnila je televizijo in šla umit zobe. Šla je v sobo, ugasnila luč, dala polnit telefon in šla spat. Sara Hvalec, 5. r. Št. 2, maj 2022 Čebelarji ČD Markovci odprli svoja vrata V petek, 22. aprila, smo čebelarji Čebelarskega društva Markovci na široko odprli vrata društvenega čebelnjaka, da bi se predstavili širši javnosti in pokazali delo ter pomen čebelarstva. Pred dnevi smo zasadili veliko medovitih rasltin in uredili okolico čebelnjaka. Obisk je bil presenetljiv. Ob številnih občanih sta društven čebenjak obiskala tudi župan Milan Gabrovec ter poslanski kandidat Jožef Lenart. V Čebelarskem društvu Markovci si želimo še veliko takšnih druženj. Naj medi! Tilčka Petrovič Ljubo Jurič, s.p. Št. 2, maj 2022 | 27 Gledališka sekcija društva pripravlja komedijo Gledališka sekcija društva pripravlja mladinsko komedijo ANTON ŽUMBAR POŠTAR JAKEC ANTON ŽUMBAR SNEGULJČICA IN POŠTAR Odigrana bo v narečju. Premiera: četrtek, 19. maj 2022, ob 19. uri Ponovitvi: petek, 20. maj 2022, ob 19. uri nedelja, 22. maj 2022, ob 18. uri PREDSTAVE BODO V MESECU JUNIJU. ( o točnih datumih boste obveščeni preko medijev ) Vstopnine ni. Vstopnine ni. VLJUDNO VABLJENI! VLJUDNO VABLJENI! Prizorišče komedije bo dvorišče župnišča v Markovcih. V primeru dežja predstava odpade. Prizorišče komedije bo dvorišče župnišča v Markovcih. V primeru dežja predstave odpadejo. Hvala za razumevanje. Hvala za razumevanje. 28 | Št. 2, maj 2022