. % «kj Holiday*. LgTO—YEARXXn. Cm lista PROSVETA , j . « GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTQW^^ Nif I. L«wadalt Ava Offlei 6f PgMtastiaat MIT ScitŠ LavüdaU Am Olrphun«, Kockwall 4SS4 M. III«, al tka am «f cnimi *t (hica^o, III., sobota, 5. oktobra (October 5), 1929. Subscription M M Y—rly $TEV.—NUMBER 284 Jugoslavija razkosana na 9 provino Delno avtonomne država "banovine" z lastno opravo po zgledu v stari Avstriji in vse inajo naturae meje v rekah. Belgrad, 4. okt. — Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je danes prenehala eksistirati in za-naprej bo oficielno znana le država Jugoslavija, ki je sestav-Ijena iz devetih napol neodvisnih državic, ki bodo znane pod imenom "banovine" ln na čelu vaške bo ban! Tsko se glasi drastičen edikt decentralizacije, ki je bil včeraj predložen kabinetu po vojaškem diktatorju generalu Petru Ziv-koviču. Edikt je bil takoj odobren, kralj Aleksander ga je podpisal in danes je bil objavljen v uradnem listu. Nsmen novega odloka je, da dobe razni diatrikti delno avtonomijo, vsled česar ae naj odpravi spor med tremi narodi. Belgrad ostane glavno mesto Jugoslavije, ni pa več glavno mesto Srbije niti nobene nove banovine; Belgrad je z Zemu-nom na drugi strani Donave vred mesto zase z lastno administracijo kakor Washington, D. C., v Ameriki. Nova razdelitev države je podobna predvojni Avstro-Ogrski, je ps posebne vrste v tem, da i-majo vse province, razen ene, naturne meje v rekah. Banovine >o razmejene z rekami in nosijo tudi po rekah ime: Sava, Drava, Donava, Vrbas, Drina, Mordova, Vardar, Četa in Primorska. Vlada upa, da s tem korakom pomiri Hrvate, ki so ves čaa, odkar ekaiatira Jugoslavija, najbolj nezadovoljni. wwrmmt vina odločevala o mnogih njih vprašanjih, toda v akupnih in zunanjih zadevah se bo rala pokoravati Belgradu. Kon-«no poročajo, da kralj kmalu odredi reformo pisave, kar znači, da se odpravi cirilica za vse t»- Opozarja Hoofsrja is krivice iz vojne Žrtev vojne histerije apelira na predsednika, naj vrne držav-Ijanske pravice. -Seattle, Wash. L (F. P.) -Hulet H. Well« Je poslal Hoo-verJ'u apel, da vrne düavljanske Pravice vsem žrtvsm vojne hi-»terije, ki so Jih izgubili na pod-ipionažnega zakona. Wells J« bil v zaporu poldrugo leto in '«rubil državljanstvo, ker ni ho-ul kričati 'aleluje' v prid vojni. ** podlagi tega zakona Je Ig-Kubilo državljanske pravice mnof> državljanov. Zakon Je bil "Prejet pod pretvezo, da vlovijo "«mike vohune. V "resnici niso vk)vil; n'>l>enega. Vlovili pa so P»r t»«a vso organizacijo, ako as sgamenja Izpolnijo. m Illinoiaki diatrtttt Je bil v pre-tekloati edina pb(tojanka, ki se ja upirala LawiaeVI dominaciji. Za Čeaa Lewia-Howatovega boja Je bil illinoiaki dlatrlkt solidno na strniti kajbaaških rudarjev.' Prejšnji predsednik Far-rington js zapustil Howata šele takrat, ko ae Jf aednj! pridružil banju, v ka- na an- tradtaem polju, ki ao bili v pre tekloati vedno pa strani Lewisa in so tudi le "varni", Je illinoiaki aiatrikt edina močna postojanka rudarske organizacije. S tem v zvezi je zanimivo tudi finančno poročilo tajnika A msrlške delavske federacija. Iz tega ja razvidno, da je ekssku-tiva ADF a$)a Lewisovi sdrni-nistraciji $66,000 "popusta" na asesmentu . Brea tega popusta bi si bil Lewis ns bH mogel nakazati $12,-000 letne plače poleg potovalnih stroškov, ki tudi znsssjo približno toliko. Tudi njsgovim "organizatorjem" in gangežem bi šla bolj trda, sko bi Lewisovi administraciji ne priskočila na pomoč ekeakutiva ADF. To Js drugi fsktor, ki Igra vlogo pri nameravanem koraku "reorganizacije." Illinoiaki ru-dsrjl imajo uveden "check-off;" rudarji na antrscltasm polju I-majo uvsdsn sistem "prostovolj-nege" plsčevsnjs asssmentov. "Check-off" Je zs Lewisovo prazno blagajno velika potreba, v Illinoiaki distrlkt ima tudi prsosj premožen js v denarju in v zadoižnlcah. Ako ae Lewis polasti blafajne iMinoiskih rudarjev, bo mogoče že perkrst prejel po $18,000 ns Isto. Illinoiaki rudsrji imajo tudi izvrsten tednik "The Illinois Minor," ki v notranjem boju orgs-nizacije igra veliko vlogo. Ksk-Šna bo ueoda njihovega glasila, kadar 4>rids do nameravane "reorganizacije/* si ja lahko misliti. Končno ta boj pomeni to, da bo prišlo ali do kompletnega poraza Lswiaovs sdministrscije ln konca njegove strshovlads, sli ps bo razbita aednja postojanka nekdaj ponoei* in mogošos rudarska unije. V /sdnjem alučsju se bo dvignil nsd njenimi raz-vsllnsml kot gsvran diktator Lewis, s| otresel svoje krvsve prste is s satanskim vssstjem poslušal tsftko hropsnje sUitiao^ rudarjev, po katerih je" pričel padati bič Izkoriščanje silnsjše kot kdaj prej v zgodovini pre-mogovne Industrije. Kot epilog šelostosmu žetonu nskdsj «ofočne unije bodo baroni premega priredili zmago Konzul pri m^etskih jetnikih Harbin, Mandžurija, 4. okt —Ameriški konzul Hanson, ki Js včaraj obUkal 1200 aovjst-akih jetnikov v internacij-skem taboru, je danes sporočil državnemu tajniku Stim-sonu v Washlngtonu, da ni našel nič slabega. Jetniki dobivajo čaj, aladkor, kruh ln trikrat v tednu gorko juho. Glavna prltošba jetnikov je, ker ne vedo zakaj so internirani. ftaw»»« tftsrailii lii SePWHaBBS ^BHMpep^w prt pod)etslklh Se boji butare a odpuščanje» stara Jših delavcev. Saeramento, Cal. — (F. P.) — Governor Young vidi v zakonu aa starostno pokojnino, ki atopi v veljavo a prvim januarjem, veliko butaro aa dršavo. To butaro hoče znižati a tam, da jo naročil načelniku državna indu-strijske komiaije, naj v imenu vlade poarajlaje pri podjettikih, da prenehajo a odpuščanjem sta rejšlh delavcev oairoma Jih u-poalijo. V smislu tega navodila je direktor Will J. French aranllral več aeatankov a podjetniki. Namen teh asatankov je pridobiti podjetnika u governerjevo pvo-Bozlcijo. Koliko praktičnega pomena bodo Imeli ti aeatankl, je nemogoče ugotoviti. Ako bo podjetnikom mogoče dokazati, da ae Jim propozieija izplača v dolarjih in centih, bodo aeveda prenehali a izobčevanjdm Starejših dalavoev iz industrij. Golo apeliranje na 'a___«4... n. l_. j.,111, čustva ns izj uvmit živa. Vendar ^a kaše akeija governor j a pravo amsr. Ako državno posredovanje v zvezi a tam vprašanjem ne bo takoj dosego svojega namena, bo vseeno držalo vprašanje v ospredju. Eno največjih vprašanj Ja, da ae ljudstvo zavzame za problem ata rej-šlh-ddaveev ln prialli P9djet-nike In drŽavo, da nudijo starejšim delavcem sredstva ga živ-ljsnja. Najboljši način sa ukinjanje tega barbarskegs odpuščanja starejših delavcev bi bilo Ipzno-vanjs podjetnikov as vsek slučaj odslovltve dslsvcs radi starosti. Kaznovanje bi moralo biti dovolj ve|jko, da bi ae podjetnikom na izplačalo njihovo samo-pašno postopanje. To kaznovanje bi moralo biti dodatno k stsroetni zakonodaji, ker potreba po sadnjl mora biti očividna vaaki oeebi. In ta poteza kalifornijskega gofirner-Ja, ki ja bila atorjena ne a humanitarnega stališča, marveč radi vprašanja balanelraflja državnega budšeta, kar Js fotovo važno, Ima to lastnost v sebi, da upeljsva starostne zakonodaje pomeni večjs vlsdno zanimanj«' za problem brezposslnosti, posebno v kolikor se tlčs starejših delavcev. „ ' Znsčilno s to vsstja Js tudi vsst, da as Ja iati dan, ko Je go-verner naznanil ta odlok, usmrtil neki 53 letni brezposelni de lavsc v Sen Franciscu. Zapustil je alsdsčo notico: "I sm too .old, thsy won't givs ms sny work." (Ns dajo ml nobenega dela, ker sem prastar). Ta slučaj Je Is nadaljnji dokaz, kako peržča postaj* situacija starejših dela v- Belgrad, 4. okt. — Krogi» albanskih benditov so včsraj u-bile devet Šolsrčkov blizu jugo-stovsnske meje. valeu Lewisu sijajno pojedino, ne kateri mu bodo čestital i približno s alsdsčo nspitnlco: "Na zdravje Tsbi, veliki Laufe, ki si tako imenitno Izvršil naša navodila." ženih umora v Marionu Šerif Je pa obtožil 60 delavcev "punta proti državi." Četrti gtavkar umrl sa rano. Unija pokopala irtve policijske brutalnosti. Mir vlada v tovarniškem . mestu Severne Karollne. küí Marion, N. C« 4. okt. — Danes se je vršil pogreb štirih delavcev, katere Je postrelila četa Šerif akih deputljev v sredo zjutraj pred tovarno Marion Manufacturing Co. Trije ao umrli takoj, četrti — 22-latnl Luthcr Bryaon — ja pa umrl včaraj aa rano. V bolnišnici še lešl 18 ranjenih delavcev ln od teh aa dva borita a smrtjo. Pograb Js vodila unija United Tsxttle Work-srs. Vsi člani in mnogo drugih dslavcsv Ji šlo is pogrebom avojih mučenih bratov. Medtem je unija iapoalovala na sodišču tiralico proti Šerifu O. F. Adklnsu in štirinajstim njegovim deputljem. Val ao ob-tošenl umora štirih delavoev In U ao takoj aretirani — in ta-izpuščeni na proato, ko ja takatllna družba pološlla po $2,-000 kavoi/a aa vaakega. Serif Ja bil auapeadlran od alušbe. Med obtoženimi deputijl ao trije tovarniški dalavd, ostali, pa ao večinoma delovodje. Istočasno Js šsrif obtožil 50 dslavcsv "Opora proti policijski oblasti in punta proti državi." fttirinajat Ja bilo arstiranih in iapuščenih proti kavciji $500 vaak. r V Marionu Ja mir, toda milica Ja ša vedno pred tovarnami. Governer Gardner ja ^odredil preiskavo. Unijaki voditelji strseo nastoolli nrati komi atom la Gsstonlje in drugih mast vz)H>ds, Id so as pojavili v Marionu t Izjavo, da "prevaa-mejo aituacljo v svoje roke." MwDoiiM eievstiK' •prejet v New Yefkv Velika delenfca mnošica v New Yericat soelslistična delegacija pri sprejema v meatnl hiši. New York. — Ramsay Mac-Donald. atigl. laborltakl premi-Jer, Ja bil v petek ajutraj slovesno sprejet ns pomolu, kjer se Je s svojo hčerjo IsHbel ln malim oficlsliiil^osobjsm v rad izkrcal na amsriška tla, kasnejs pa v mastni hiši, kjer Js lmsl premi-jar — visok, postavsn. suhljat in akromen moš sivih las, ki Ja zraasl v borni škotski ribiški vs-si — oficielen sprejem. _ Oficlelns stran sprejema v lu-Id ln mastni hUi Js blls običajnega vojaškega In frakarskegs znsčsjs. ts v četrtek zvečer sts počakali parnlk Berengarljo dve križarkl pri Nantueketu, ki sta potem pilili vsaka na eni strani pomola. Izmenjane so bile obl-čsjne pozdravne brzojavke. Na uomolu ji prvi ssgsl v roko Mss-bonaldu držsvnl tajnik fltlmaon ln vrstili ae as ostali zastopniki zvezne vlade, nato pa zastopniki držsvs In mssta New York. 8lo-dlls Js vošnja v avtih do msstne hlšs, kjer js gosta poadravil župan Walker. Kratsk Županov pozdravni lovor In MacDonaldov odgovor sta ss slišsls po rsdlu po vssj deželi Impresivosjšl js bil nsofiel-elnl sprejem newyorškegs dels vstvs, ki Je bilo zastopano v velikem številu na pomolu In keeneje po svoji delegaciji v mastni hiši. Delegacijo so tvorili socialisti Norman Thomas, Morris Hllkiult In B. C. Vla-deck. Po lepem sprejemu in ceremo-nljsh v mestni hiši ss Js MscDo-ruiid s psrtljo odpsljsl v Wssh-Ington, kjer so ga čakala nova sprsjsmas fTffiionlji' Mac Donald ostane v Wsshlngtonu do 10. oktobra zjutraj. Vpraisnje Rusije zanima Heover|s O tem e^ogoče^posvetuje s Wsahlngton. — Senca ruskega medveda sega tudi na Belo hišo. Njegova barva poataja manj o-durna radi vedno večje famili-Jamoatl. Strah, ki je prejšnja leta objemal tudi glavne funkcionarje vlade, je še precej laginll in na njegovo maato stopa veliko vprašanje, kaj nam je atoriti? Drew Paaraon, waahingtonaki poročevalec "Baltimore Sune," piše, da ae Hoover aadnje čaae veliko bavl a vprašanjem prigna-nja Suaije. Predsednikovi prijatelji temu poročilu doetavlJa-jo, da Hoover pridno čita knjige 0 notftnjam pološaju Rualje In da aa u njo bolj aanima kot sa katerokoli dršavo. Mnenja tudi obataja, da boeta 1 MacDonaldom o tem podrobneje govorila. Pogovor bo naravno povaem neformalen; In kljub temo, da MacDonald gleda a precej drugimi oČaH na Buaijo kot Hoover, ne bo avojih aaključ-kov uailjeval ameriškemu pred-sedniku. Glavni varok, da ae Hoover toliko aanima aa Rueijo, je te. ker aa ameriški dolarji vedno v večjem številu kotalijo v nje In tar Jktovlna vodo» hfHi tir*^" kljub kompletnemu pomanjk»* nju fdlplomstičnlh odnošejsv med obema dešelama. Med vladnimi funkcionarji ae Ja pričols razvijati tudi boja-aen, da bo a obnovljenjem dl-plomatlčnlh veti med Anglijo ln Ruaijo pri tem trpela ameriška trgovina, ki Je v zadnjih letih neraatla največ radi britako-ru-skega prepira. 8 ponovnim priznanjem Ruei-Je od strani angleške delavske vlada se bodo obnovile tudi go-spodarsks veal. JDs bo pri tem trpeta ameriške trgovina, Je ne aamo mošno, temveč tudi gotovo. Upoštevajoč ta faktor bo Mas-Donaldov oblak prignal v ospredje tudi vprašanje prlananja Rusije po Ameriki in bo Hoo-verju dal novo vrv. Pri tem mu bodo pomagali veiebianllki Into-real, ki nlao več nasprotni priznanju Rualje. Najbolj naapro-tujejo džingolstičnl stoprocent-nožl. Micije. New York.-HSocUllstlčnl kandidat sa župana Norman Tho-mas vigorosno žigoss aa svojih shodih polleijo radi njsne bru-talnoatl napram atevkarjem In radi nezmožnosti ukročenja new-yoršklh gsngežev. V petih atavkeb, ki ao ae vršile v newyorŠkl oblečilnl Industriji v zadnjih treh Istih, je te-manitska policija arsUrala 8881 stavka rjev. Na drugi strani je pokasals pa veliko nesposobnost pri lovu ns gengešs In profesionalne kriminsloe, ki Jih Is mslo pride v roke policiji. Trije ^ikaškl policaji Chioago. — Policijski poročnik Philip Csrroll in dva pollee-Je njegove četo so bili v četrtek pozitivno identificirani po štlri-najstih pričah kot udeleženci pri umoru xsmorskega odvetnika Octaviuss Grsnadyja, ki Je bil ustreljen ne volilni den v eprilu IMS kot ksndldst za republikanskega wardnaga odbornika. Kljub identifikaciji eo trije po-I les j i šs vodno v službi In odgo-vorni oblsftniki — ns vedo, sli bi Jih obtožili ali ne. rmff PROSVETA THK KNUOVrBNMENT lumlo n lastnima lumwiur naboons rooro*- MS J WlWOT* 4. Šs4» M m«, O«« •• M«. IIA* Mas * ~ ^ -^ • «to M.. SS.TS » M M-J M la» Križar ke in dobiček Ix Washingtons w razlaga velik krik. Senat preiskuje zakulisniško afero ladjedeinih magnatov. Ti magnate, ki grede bojne ledje is "Cod's country", so pred dveme letoma po-alall selo navihanega agenta po imenu W. B. Shtererja v ženevo, da je tam agitiral proti «manjšanju amende bojne mornarice na konferenci pomorskih velesil. Konference je bile rasbita in 8lwser«?r se je potem pobahal, da je bilo to njegovo delo. J Shearer, ki je igral v Ženevi vlogo časnikarskega poročevalca, je toliko ¿asa intrigirsJ med delegati, da se Anglija, in Amerika nista mogli zediniti in konference je padla v vodo. Za to svoje delo je Sheerer prejel $86,000 od treh ladjedelnic družb, daai se je bil pogodil te veliko večjo vsoto. Magnet-je eo ogoljufali svojega agenta in elavno vlado s onim mnhrtn Afera je res imenitna. Vlada bi reda po-kasala svetu, de je sa mir In da lahko doeete rasorošeaje aa morju brai lige narodov, toda gospodje, ki vlečejo mastne dobičke s gradi-tvijo bojnih ladij» «o vladi pokasali, da eo moč-nt jli in de lahko prekrižajo vee njene rašttae glede redakcije križark. Prva odpomoč bi eevede bila. da vlada obrne hrbet vsem ladjedelnlm družbam In aa-ms gredi ladje kolikor jih le potrebuje. Nate pošteno mnenje je. da Mwfa ne potrebuje nobene bojne ladje, ker eobrae pomena. Bojna ladja je deadnnes samo še smrtna past sa ljudi, u e.. i,a nji — dobra tarča w bombe is sraka ali sa torpede iagftoboHae. Allše je vlada tako neumna, da mora «spravljati ljudski denar sa bojno ledja. naj jih sredi sama. Kakor hitro izgine dobiček, iagine tudi pa-trietisem ladjedeinih druftb in konec bo fine igra seknlienmi. tedanja vlada pa na bo storile toga, kajti — odkod bi potem prišel velik kup denarja sa volilne kampanje? Torej — on with the merry d^neel Komentar v Proevetl o duhoborcih Je se-issveti običajni protikomentar v kotu. Biatvo kontrskomentarja je, da je srametljivoet glede nagote prirojena, ne priučena. V dokaz je nevedeno neko barbarsko ljudstvo Nove Gvineje, ki deloma pokriva svojo nagoto, deei do odkritje ni bilo v stikih s civilizacijo. To je mogoče. Običaji divjakov so bili In eo le resllčni. Nekateri so se na de-belo mešali s barvo po vsem teleeu in drugi eo si «ak rival I samo obraz. Neki angleiki misijonar pile. da je videl v srednji Afriki samor-ce, ki so popolnoma negi. samo na konico uda nataknejo Ikoljklno lupino. Dekleta so tudi naga in le ponalajo ee s dobro ras v i ti m i spolovili, ko pa ee omota, so pokrijejo, toda ne is | moralnosti, temveč v snak, da so le oddane. Vedajl na otoku Borneo so bili nagi. Divjak ne po«na nobene moralnoeti, ima pe svoje običaje In potreba Kako je bilo na Turlkem, prodno Je Kemal začel s modornlsiranjem? Neki Američen, ki je potoval po Traciji, je poročal, ds je Jesdil mimo njive, na kateri so delale turlke lene. Cim so ta glodale tujce, ao l>rl prenehale s dolom in potegnilo edino krilo čet glavo. Tako so stalo kot ItorklJe s pokritim obrssom, toda — rasgaljone po toloou. Pri mohamedsnkah jc bila sramota pokaaati obrat tunaj hile, drugo je ls h ko pokasels. Tods Kemsl jih jo sdej naučil, da je bel narobo s rs mota — In denes Tur-kinjo kale j o obrate In kolone kakor Američen-ke, pa jo vao all right. Navsda večine! Mod vojno J« cena bombažu v Ameriki poskočila na 42 centov funt. »«y^fm* j« seraz-merno poakočila cena srsjcam is bombešae tkanine. Kasneje Jo cene bombalu padla na devet centov funt. toda viaoka cona srajc jo oatala. Ce kdo rtilall pomagati farmarju, naj malo pogleda naokrog kdo dobi diferenco med siro-vinsmi in tagotovljonimi potrebščinami. Farmarju bi aa dobro prilogel doiet to diferenco. Br. Paul Berger se v dopisu pritožuje. da jo v Proevetl "dvojna mera" ta tlsne. «Pr«j je bila in le danes Jo." Kakor kupimo tako prodamo. Dokler bodo gotovi tUni sahtovali vao moro iaae. bodo vodno trdili, da ao prikraj-lani. Kadi bi posnall tisto urvdniltvo v bo-dočaoati, ki bo vnem, čisto vsem ustreglo. D«» danes jo bilo urodniltvo glasila "ultimate goat" nad katerim so je moral nekdo vjdao taalati ' Glasovi iz naselbin * um m m Zaot' je treba. Clsisieail O-—Na južno-vzhodni štreni tegs mesto je naselbina Corlet, v ksteri tivi velik. Itevilo Poljekov. Imajo svojo eer kev In lolo, v kateri se njl!w otroci vzgsjsjo v strogo katoli-Ikem duhu. Ker iivim mod tem ljudmi, ae večkrat raitfovarjai z njimi o rasnih stvareh. Nedo! go tega sem se pogovarjal z mo-.jim sosedom in ge vprašal, kak. j« mogoče tako mali fari vodrža veti štiri Aolske seetre, cerkovm ka in duhovnika. Pripovedova mi je, da faranl plačajo do #*Q. 000 letno v cerkvene namene, po rlsg tega so pa le rasne kolekte, cerkveni pikniki in **eve, kai. prinese veliko denarja. župnik dobro pozna svoje vernike in j< uvedel navado, da ee ime vsake gs člens njegeve*eeikve, Iti d» ruje veliko vsoto donerja, rez , glasi v cerkvi. Rasume so, da tc vleče In verniki nosijo denar \ njegovo blagajno. Ker je bila t< velika vsota denarja nabrana, s< imeli v nečrtu povečanje cerkve V mojih razgovorih s tem ljudmi sem se prepričal, da da rujejo veliko za svoje cerkven' ustanove, Čeprsv niso oni gospo dgrj i čez nje. Goepodar denerj* je bil duhoven. Ko je ta videl, dr je v blegajni že precejšnja vsor ta, je vsel It nje |40,000 in odle s svojo knherico na počitnice Cez nekaj tednov, ee je duhover vrnil e počitnic in ee oglasil pr svojem ikofu, kateremu je de jal, da se ne bo več vrnil na svo Jo staro župnijo. Skof je kmalu sa tem poslal nekega drugem duhovnika na poljske župnijo, c katerem je tudi^n^no, da ima precej umazane prste, žalostno jo to, da ti poljaki fa. veliki ravlčinl, rani iive v veliki ravlčinl, a sc HHRJ kljub temu dajaje zavajati <* lisa 1. je resnica, svoiih duiebrižnikov in jim no 12. oktobra ee bo valila ivojih duiebrižnikov in jim sijo dener. misleč, da bodo tak. deleftni plačila po emrti. Ako b bili ti ljudje pametni in znali m sllti s svojo glavo, bi fte davnr obrnili hrbet svojim Jzkorišče Farroll, Pa. — Neki slovenski časopis v Clevelandu je v začet ku meseca septembra priobčil po ročilo is Farrella. Pa., v katereir je bilo rečeno, da je Slovenski delavski dom pogorel. Kaj je poročevalec mislil t besedo "pog<> ral" mi ni znano. BU bi naj to liko polten, da bi dal "vest" v časopise, ki Jih čitamo tukaj, n' pa zakotno napadal tako, da zvemo o sadovi iele potem, ko nair iz drugih neeelbin poročajo. Dopisniku lahko povem, d» Slovenski dom lepo napreduje dolga ima le $1*00, ki pe bo ne i brž le letoe izplačan. Članstvu naloga Doma lahko poročam, dr Dom stoji trdno; ako bi tudi pogorel, M ne bilo dosti Ikode, ker imamo zavarovalnino nanj, ki krije 96% veljave tako, da smo lahko brez skrbi, ker ne more mo zgubiti pod nobenim pogo-Jom. Sicer imamo nekaj kukavic, ki bi rado pokladale jajca v tuja gnezda, ali teh je malo. Prosim vse, da poročila, ki prihaja-jo v svet bras podpisov, ne vsa-mete za rosno. Uradne stvsri. dobre sli slabe, dajo v javnost uradniki naše4korporacije s svojimi podpisi ter jamčijo njih resničnost. Rojaki po nsselbini naj bodobres skrbi, ker dom le stoji In je najhujle, to je dolg, le pre-stal. Dne 12. okt. bomo imeli ma-Ikaradno zabavo. Pozivam vse, da pridete pa zabavo maski rs rt i Jas sam bom gledal, da dobim prvo nagrado» Dom se priporoča sa obilen poset. Frank Kramar. Poračilo zastopnika. Farroll. Pa. — V zadnjem dopisu sem poročal iz "solnčne Ks-if orni je," sedaj se pa oglašam z Farrella, kjer i Ivi mnogo na-tih rojakov. Kadarkoli obilčem noj o družino in poravnam z u-»ravništvom. kar imam za poravnati, vselej mi Farelčani in Sa--unčani priskočijo na pomoč s em, da po nove naročnino na list, la tako lahko nadaljujem z molim potovanjem. ¡Moja lena ima 0 navado, da me lepo oakube ka-lar pridem domov. JVo*li teden *m v Pittsburghu dobil v roke latnik za pet dolarjev in sem se »«selo napotil v Farrell, da ga jokalecn ženi. Ko sem stopil iz tflaka, me je pozdravilo več Fa-rt Ičanov, ki so se revno vrečali 1 dela. .Prišel sem na svoj dom ji pokazal Jeni zlatnik, ki ga je vzela v roke in od tistega časa ¿a nisem več videl. To me je nekoliko presenetilo, pa sem takoj xitel k prijatelju Franku Ostre-ljsl tja brezplačno. Boh smo X\\ k Selilnikovim, kjer smo se lobro gostili in zabavali. Pozne-ie sem obiskal le Jerebovo dru-tino. OstreliČevo družino sem tpremil v naselbino Cllff Mine ter se ustavil pri Bogatajevih, tijer sem dobil tudi prenočilče. Hvala lepa vsem skupaj. Drugi dan sem se podal pel v naselbino Imperial, kjer sem obiskal več naročnikov, ki ao pono-ili naročnino. Vsi so se izkazali iljudni in mi nudili dobro postrežbo. Pred kratkim sem čital dopis iz Farrella, v katerem je dopisnik omenjal strogo Izvajanje orohfbične postave: Vse, kar je '{ridgevillu vinska trgatev, za katero se rojaki prav dobro pri-r>ravlJajo. Menda se fte zdaj pripravljajo na volitev sodnika in čuvajev, ki bodo pasili na tatove rrozdja in drugega sadja. Jas bljubljsm, če bom izvoljen, da ™ bodo kazni ca tatove previsoke. Na svidenje 12. oktobra. Anton 7ldinšek, zastopnik. Ustnica uredništva. L. M., Carlinville, 111.: HvaU za poslani ^asopis. Ga dobivamo. Ksnadekl liberalci proteetjrajo. Toronto.—Liberalni mesečnik Canadian Forum" poziva kanadske liberalce, da nastopijo proti policijskemu terorju, ki vlada v tetg mestu. Gre sa vprs-lanje govora in zborovanja, ki ga je policija prepovedala levičarjem. — Toronto se nahaja blizu ameriške meje in se je njegove policija očividno napi I a "amerikanisma." Sentiment v prid .atavkarjem. Chariotte, N. C^- Prvi dan izbiranji porote za obravnavo ga-Mtonjskih stavkarjev je pokasal, da se je ljudski sentiment obrnil v prid obtožencem. Pri izpraševanju islcebencev se je Ijkvilo «eeb, ki so priznali simpatije do obtožencev, znatno pomnožilo v primeri s izbiranjem prve porote, ki je bila rasputčena radi iblaznelosti nekega porotnika. LJUDSKI GLAS I, as m ajMsa • prr*m md-IsJ»™ S. M. r. 1. V Zahtevajo Izenačenje ako dobe. Wsahington. — Glavni odborniki vseh organizacij vladnih u-sluftboncov — 400,000 po itevilu — so ao (edinili, da zahtevajo od kongrega, da iseneči pokoj-Naarečna emrt i lana. nlnsko dobo za vse uslulbence iMttahurgh. Kana. — Poročeti f>°^m®,n<' kategorijo. V ta na-moram o neoreči. ki je zadela br 60 kongresu predVpšena Joe. Udoviča. člana društva It. r>r^«ofa m SNPJ. V jflinskl eksploziji ki so je pri^tila v rudniku v Pa nami. Okla.. 27. sept. jo bilo ubi-tih osem dolsvcev. mod njimi Joc Udovič. Ko so njegovo trupk Izkopali Is podsuth. jo bilo tako obf ga no, da ge jo bilo tetko epo-znati. Rojaki v omenjeni naselbini so mu oskrbeli lopo rakov In ga pripeljal! k njegm-i aootri, ki živi tukaj. Njegovega pogreba ao je Udeležilo članotv,. dmltva. h kateremu jo apodal. In več nje- Beottle. Wash. — Sovjetsko govih prijateljev In znancev, ki letalo "Sovjetska semlje.** ki je so mu damnli lopo vonce In evo-1 onod malo pred sedmo uro potjo v sadnjl posdra Tokaj sa- loUlo s štirimi moftml iz 8ttke v po- a s«atro mr« Anton fagar Abaki proti Seottlu. al do petka (ia polsestro mre. Fraak Žagar. | zjutraj dospelo som. Daljava milj. VeHk Dover. N. J. — 1000 organisi-ranih delavcev jo korakalo po mestu v snak protesta proti dveletni stavki, ki se vrši pri Ri-chardaon A Boynton 8tovo kom-peniji. To so bilo največjo de-lovske demonetreeije. ki jih je to meeto videlo v dolgih letih. **Da bo Ipaaa' konec .. " Chicago, I1L — V eni septem-berski sredini izdaji Prosvete poziva urednik čitatelje, da naj povedo, ako jim Prosveta ne u-gaja, oziroma, ako jim ae ugaja, zakaj ne. Jaz rečem le toliko, da prejlnje čase so ičipall v nalašč zato postavljeni koloni v Proletarct, sedaj pa že Ičipajo v uredniški koloni Prosvete. V zadnji eredini izdaji urednik na dolgo in široko obljublja in zagotavlja člane, da osebno blatenju, golo obrekovanje in vsako neobstojno besedo bo Črtal iz dopisov v "Ljudskem glasu." Dne 26. sept. je pa bilo priobčeno v navadnem dopisu br. Justina Zajca, da Gradilku, Berger ju Itd., /e blufanje vsakdanji po-klic. Jaz br. Justinu Zajcu toliko ne zamerim, keir ga izobraževalna akcija ni bolje izobrazila, smatram pa, da listu ne dela tako blatenje nobene časti in u-redništvo ne izvaja, kar obljublja. Jaz trdim in dokazal bom polagoma, da je bila pod prejt-njim kakor pod sedanjim urednikom dvojna mera za člane. Nekdo je rekel, da bo spisal knjigo "Who is Who in SNPJ." Bila bi koristna članom SNPJ. Prof. dr. phll. et »ed. Er. Štora. ZtovBttev poklic ^Zdravnikov posel je zdravljenje bolnega človeka — ne boler-ni kakor so dolgo mislili. Vselej je'ven človek bolaij in vaekj P0* trebuje ves človek zdravniške o-skrbe. Bolnik zahtevs od zdravnika, da posluša njegove tožbe in pritožbe, da jih resno poslula, da ae uživi v njegov položaj, m Iele tedaj, ko se je to zgodilo, zazna blagodejni vpliv* zdravnika, se začuti olajšanega in sprošče-negs mnogočesa, Jtar ga je prej t«4*10- Bila je ena izmed velikih na-pak prejšnjega stoletja, da niso hoteli videti tega človolko-oseb-nega razmerja v odnošajih med zdravnikom in bolnikom. Kopa se je rascvela naravoslovna veda, so prodrle naravoslovne metode in način mišljenja tudi v medicino. Toda ko že ugotavljamo blagodejni vpliv prirodoslovja na veliki napredek medicine malone na vseh področjih, si ne smemo na drugi plati prikrivati, da je s tem nastala nevarnost, da bistveni viri, iz katerih je zdrav-niltvo. črpalo dragocene in nenadomestljive sile, ne usahnejo. Zakaj prirodoslovje je neoeebno; ono deluje stvarno, ker vidi osebnih činiteljih, kjer jih kaj ¡e, vire pogrešk. V medicini je moralo to stremljenje dovesti do tega, da so se — kakor se je nekoš dobro izrazil Leyden -r jeli bolj ukvarjati z raziskavanjem bolezni kakor z bolnikovo osebnostjo. Zdravnik je menil, da mora svoje ravnanje graditi samo na znanosti, bil je uverjen, da je njegova gla vna naloga "raziskavanje" in da mora biti nasproti bolniku v i-stem razmerju kakor prirodoslo- 131, katero preneha poslovati dne 6. okt. 1.1., je bilo eno tistih močnih vej, katero se ni z lahkoto upognilo, ali bolje rečeno, da se upogniti ne da. — Prollega novembra je vselo 26 članov prestopne liste od "Ferrerja" in tajna propaganda se je vršila, da se društvo razbije. Toda nakana se ni posrečila. Sedaj, ko .so samo trije člani nasprotni sdrušenju, pa hočejo "Ferrerja" z umetnim dihanjem obdržati pri Življenju. Ker ne vem, kaj pravzaprav beseda diktator pomeni, bom rabil slovenski izraz, oziroma besedo, namreč, da se je br. Justin Zaje "oklical" sočasnim tajnikom. Da bo "špasa" konec, zaključujem in izjavljam, da takih komedij smo zmožni le v Chicagu. Paul Berger, član društva 181, po 6 okt. pa 89. L (Opomba uredništva: Br. Justin Zaje nikogar direktno ne sie V r rane inc.) r errer «v. - movanje in tako razmerje ne- vsakdanji poklic." Vsledtega trditev br. P. Bergerja ne odgovarja resnici). RAMO vično, menda ni treba praviti ; toda resnici na ljubo moramo poudariti, da "dobri zdravnik" ni nikoli tako ravnal, ker so se v njem oglašali tudi drugi motivi. Zdravniški poklic ni nikak "znanstveni" poklic, če zaznamu jemo s to označbo poklic, ki ima nalogo večati naša dognanja in spoznanja; zakaj prva zdravni kova naloga ni raziskavanje ampak zdravljenje bolnika; kvečjemu bi lahko njegov poklic v toliko imenovali znanstven, ker temelji njega opravljanje žveči ne na epoznanjih in dognanjih, ki jih znanost spravlja na dan. •Nikakor pa ne gre, da bi spoznanja, ki mu jih je znanost dala na razpolago, izrabljal tako nekako kakor tehnik prirodoslovna dognanja, in da bi mu prirodoslovna podlaga sama zadottala za prakso. Vsak "slučaj" je drugačen, ker ee vsak človek razli- stin Zaje nikogar direktno ne kuje od drugega, ker vsakdo dru-imenuje, da je "blufanje njegov «- pa to premoženje prisvojil se mostan, čel. vse kar pripada redovnici, pripada obenem samostanu. Njeni dediči pa s tem niso biti zadovoljeni in so zahtevali izročitev tega premoženje, o Čemur pa redovnice niso hotele nič slišati. Zato se dediči vložili tožbo pri sodIKu. ki jo njihove sa tnega organizma. O, so taki primeri, a le bolj Najemni. Vedeti je treba, da ni vseeno, kakšno j« to trpljenje, to je, način, kako bolnik svojo bolesen doživlja in kako stališče savsema nasproti njej. — da «a potok bolezni ni vse eno. Narobe u od dulevnih č\-niteljev je mnogo odvisno, kakš- hteve priznalo upravičenim. Ker ni simptomi nastopijo, kako se pe samostan le sedej ni hotel oblikujejo, ostanejo ali izginejo; Uročiti premoženj s zakonitim od dulovnih činiteljev je odvis-dedičem. je sodišče dalo samo- no, kako bolnik opravi s svojimi stan sarubiti in se bo te dni vr- bolečinami, in vselej je velevaž-šila dražba, še ee redovnice peej no, da ae bolnik navadi pravilne- ne premislijo. ____I pisatelji Moskovska Literarna isveetja poro- ga ponašanja v zdravih, še bolj pa v bolnih dneh, da zavzame svoji bolezni stalUče, ki se tudi »4wriril« irvrj»ijH poro- ------ — . . . teio o raiulUtih pr«iduv«, ki j. »Z?™ "^f gg**? docaala ^prljrtn. .tv.ri >Me " •Mh l»Ul.ktu.lcv. PoMbno pl. mUW tive »lo M no. Pi«tilj KHianov . «ojo Uno v . ** «Obtej. ki M ob««. Biti S i«n7e ^»tvornih BMŽirof. Aoeajev biva njm To ne nmmeB(: «.i «i», ^polo^i rneblirane «>be, ^rodoal^je ne^ v^oj Z tovariš 8a^lvind(ij. Pisatelj Bu ^m k^v malokrat celo pre- IZr^ ^JP*** P^ j zra. Toda zdravnik ao ame psi $ if ^ •Uttov,inijl sratl trpljenja dulevnih muk mJeodvU« od milooti in dobrih avojega boimka. skrbi in jJJT, e^prUUeUev-. snaacev in eo- I» '"»tovnla bo a koaoer- ^ TOnofih velikih pariških mestih, -pa tudi v rudarskih po-1 tri večere v radiju in tudi za gra- krajinah, kjer prebivajo Sloven- mofonake plošče. Se v istem me-ci-izseljenci. Mahicota se je ogla- j©cu je imel v Clevelandu prvi sil pri ministrstvu za socialno po- koncert za angleško publiko; u- litiko, da mu je razložil program ipeh je bil enako velik, aloven- turneje. Program je izdelan «po- ska narodna pesem je navdušila razumno t izseljenskim komi- tudi Američane. Iz Chicaga je bil sarjem v Franciji. Minister mu povabljen v New York, da poje je zagotovil, da bo ministrstvo L High Society na čajanki v za socialno politiko dalo podporo iaat jugoslovenskemu poslaniku, za tri koncerte, ki jih bo Glasbe- i* avjrusU je gubelj abflolvi. na Matica brezplačno priredila v ral ie koncertov 4irotn Ame_ jugoslovanskih naselbinah Fran- ^ nakar je odšel v Florido na cije. I enomesečne počitnice. Medtem je Naši izseljenci so rudarji ki dobivati ^^ amerii. jim domovina ni mogla ali nr marala dati kruha, pa so šli ic domovine iskat "domovine" v tujini. In ministrstvo za socialnr politiko jim bo zdaj poslalo kon certe ter izdalo za to stroškov na tisočake. Vsekakor, nuditi izseljencem koncert naše glaabe, je lepo, a bogve, če ne bo marsikateri izmed njih s srdom sprejel to lepo gesto Matice, izseljeneke- kih dru±b za koncertni angaima. Do tedaj je namreč vse koncerte iam sklenil In tudi sam odpel, in to po večini le v slovenskihh naselbinah ameriških mest. H» počitnicah je sprejel ponudbo ameriške koncertne družbe Adulf of Education, ki ga je vezala za 40 koncertov od New Yor-ka do San Francisca. Angaima ga komisarja in socialnega mini-1 ^Wrtl^^e kon^rto v pftt" strstva, ki je pri volji, poslati za1S01 viral * la«lne Koncerte' v njimi v tujino koncerte, dočim jim kruha v domovini ni moglo preskrbeti. Meščanska družba dela vse narobe.... Kar čudno je Ljubljana, 21. sept. 1929 Tujski promet se v naši državi dviga iz leta v leto. Po vsej državi uspešno delujejo tujsko-prometne pisarne in društva, ki imajo tudi zvezo z inozemskimi potovalnimi pisarnami, ki so or ganizirale že lepo število velikih sburghu, Rye Beachu, Oaklandu I Ely ju v Minesotti, Little Fallsu ter v Newyorku, kjer je ponovno pel v radiju in za gramofon. Angažirano turjeno je začel 1«. septembra v New Yorku koncertom, kj_jn »11 namenjen nhjprvo neopaseno oz. znanstve-lgo ni svet mu ni pripisovsl toliko I množine). Pri določeni intensite-pomena, da bi se mu zdelo vred no podrobne preiskave. Se potem, ko sta dva druga učfnjak». Reiter in Gabor s študijskega la boratorija družbe Siemens in predvsem neslovenski smer. pu bliki. Subelj je imel takrat že velik renome in razprodani koncerti ao bili najboljši znak njegove popularnosti. Pol programa je pel v angleščini, v drugi polovici pa slovenske narodne pes- imistov tu ice v v nsáe kraje Nai-Imi; nMtopil je prI tem v i>ri,tnI vič promX iztzuíe sevl ^ ^ ? J° J® * , F ., ^^ . 7 j dobil iz domovine. Uspeh prve- D»imMija, « kot dru«a pokril- konct,rta v an|fainu£ JePpre- M je Slovenija z Bledom in pM,,«^ VHe dotedinje. ¿lov«!*. m,lan¡!' _ . Inovine «oie prej mnogoplul« Tudi ^¡atratvo « trgovino , " ' tudi an¿loame. ere na roko tujrico^rometnun ^ ^ niso , 8^hvilo druétvom, ker je poatal oblak ,n ^ ^ ^«S ,0"p?d'"t™ taatruraJo uspeh vaeh ».daljnih ten v r dobiéka. Tako J« ^" koncertov, ki ao ae nato naglo Jmlmatar m trgovino podpkal Lr8tm do ^ Franc|8ca K¿0 ™ ^ 86 80 učinkovala bai takrat na u- » redniitvo alovenaklh dnevnikov druttv. in 240.000 Din xa drugel jhljlljoi> UmB |z tujsko-prometne uatanove Ml- domovine, da je v Ljubljani mno- ni,ter je pred razdelovanju po- ^^ cev kakor je Su. sameznih drujtev ter je po tej MJ da Mj ^ u v Ame. ocenitvi razdelil tudi podpore. ^ mW|tl i^k.^^ dSt|„ ve4er Je preb"Subs,J tujsko-prometne pi.arne najvei|v ? Ji.'*,,Ul * »lovenako fllmako igralko Za-uapeha inda ao deleine najvei je L Zarano In slovencem Llgtora pohvale. Mlnl.tratvo ae je poata- kj ..C4meroto- j,® z»n'm'v J« bil Subljev uapeh P?4.^ vradljuvS.nFranclacu.Senied atrakl predaednik. koncertom je dobila poataja ne- To je menda |M-vi »'^•^ Lteto telefon^lh pozlZ, naj ae kaka alovenzk» koncert ponovi, nakar j. poateja podi»ro kakor wr^a uata-m „Vminut nova v Beogradu. Temu ze Je kar aporedu K bUe umo ilov4tn, «uditi. - . lake narodne peami. Iz San Franciaca je nadaljeval NtvMti žarki iivlfMja Pod "stanico" ali "celico" ra zumemo v biologiji zaključeno o noto rastlinskega živalskega tki va. Takšna enota se odkriva pod drobnogledom včasi še pri maj hni povečavi kot tvorba, ki sestoji v glavnem iz gibke mase in nekakšnega jedra v tej masi. Rast mnogih organizmov temelji na delitvi celic, pri Čemer nastajajo samostojne nove celice t Ustno plazmatično maso in lastnim jedrom. Starejša biologija nam ni vedela povedati, kaj navaja stenice do delitve ali z drugo besedo organizme do vasti in razmnoži-tve. Sele povojna doba je napravila v tej stvari nekoliko oakri-ti j r ki nam dajejo nepričakovan vpogled v najakrivnostnejše snovanje Žive prirede in nas postav ljajo ob korenine življenja spioh. Delitev etanic po vareča jo nevidni žarki. Ze 1. J928 je objavil ruski šiv jenjeslovec Aleksander Gurvič Moskvi senzacionalno vest, da velja v enaki meri za rastlinske kakor za živalske organizme. Že «gotaj smo omenili, da oddaja tur> toga na tiranja je prišel v najnovejšem 3asu tudi Aleksander Gurvič, ki trdi, da prenaša kri "mitonen ske", rast povzročajoče tvariac iz možganov v pasove rasti, to velja v našem primeru le za paglavce, ki niso zrasli čas dolžino poldrugega centimetra. Se mo is mladega, embrionalnega možganskega tkiva izvirajo ul travioletni žarki, dočim bi jih iskali zaman v možganih odra slih Žab. Zelo sanimivo je nadalje od kritje, da se pojavlja v oteklinah raka ista vrata žarkov, ki bo po svej priliki lastna celotni Živ naravi, saj so jih ugotovili celo pri tako nizko razvitih bitjih, kakršne so drožne glivice. Slovenska Narodna is04 H57-M So. LswnJtk A v t., CMctgo, llllnol. Podporni Jfdnota Tel. Rockwell 4904 izžarevajo stanfce med procesom I Mimogrede ¡«^no: navadne delitve čudne, našim očem ne- ne kaieJo *ar,,nih lMt" vidne žarke, ki učinkujejo ns no8tl- druge stanice lastnega ali tujega Tik pred problemom smrti, organizma tako, da se pričenjajo Reiter in Gabor sta dokazala, s svoje strani ¿eliti. da je proces celične delitve od Gurvičevo odkritje je ostalo visen bolj od žarilne trajnosti ne- od žarilne intenzitete (sile, ti, ki bi jo bilo odveč povečati, doseže delitev svoj maksimum, I vse ostalo je odvisno od časa ob sevanja. 7* sanunjimi viri ultra violetnih žarkov sta dosegla Rei Halske potrdila resničnost Gur- ter in Gabor z valovno dolžino čičevih trditev, so izražali neka-1W (mlUjontink milimetra) po- teri med najboljšimi biologi svo- množeno delitev stsnic čebulnegs je dvome. Toda eksperimentalno izresa že po petih minutah, uči- gradivo okrog tega vprašanja je nek je nato nekaj časa narašal sčasoma tako naraslo, da ni raz- po 80 minutah pa so začele sts- loženo samo teoretično, temveč niče odmirati in beljakovine v da so začeli is nJega izvajati tudi ujih so se sesirile. V biologič- že praktične ^onsekvence. nem zmislu bi torej lahko defl- mlLuvoi In »t^kiin* n|r«H koninl rszpsd, umiranje Čebule, žabji paglavci in otekline ImUc ^ ^Ateo žarilnih vpil- , ^^¡V* , u vov, ki pospešujejo začetkoms Osnovni Gurvičev ponkus ob- L^ |n livljenjevseh živih stvs-stoji v tem, da usmeriš vršič ra-| i} stoče kuhinjska čebule navpično na drugo Čebulo. Čez pol ure is režeš tej zadnji tanko ploščico. Pod drobnogledom opaziš na ti sti strani izreza, ki je bil obr njen proti vršiču, znatno živah nejša deljenja celic ali ,rvl P «motal1 uspeh, koncerta dalje uspeh sa uspe- J« umevno. Ps tudi svoji domovi-hom, en sam triumf slovenske ni je z zmagovitimi uspehi mno-narodne pesmi, od Atlantskega go koristil na uirledu. Novineao oceana do Pacifika, preko širne- redno povdarjale, da je Subelj ga oaemlja Zedinjenih držav. Jugosloven da je prišel iz Ljub-Prvi njujorški koncert, ki ga ij*ne- ''MHwaukee Jouraal' je je priredil Umošnjim Slovencem, Prinesel pred kratkim veliko ko- je pomenil zanj mejnik v umet- loHranosUko: &abl a v gorenjski nUkem udejstvovanju: raspro- Ujrodnl noši. Sedaj se vmča po dana dvorana, nepopisno navdu- W mesecih v domovino Na od-šenje, dodajanja točk, številne | i Na svoji koncertni turneji ganov. »Pasovi rastiH In "arsdISéa rasti." Nadaljnja raziskavanja so u-gotovila, da ni samo delitev slanic zvezana s pojavom ultravlo- udbe ca nadaljnje koncerte, ubelj je bil prvi, ki je prinesel pon Sub ameriškim Slovencem s izbrani mi narodnimi pesmimi več kakor aamo umetniški itfitek; naša pesem jim je odprla spomin na domovino, spomin na domačo vasico, na domače planine, ob u-živanju naše narodne pesmi jih Je prevcelo domotožje, občutek, da je onkraj morja njihova domovina, lri jo je Subelj pričaral v njihova prednaianjem je prevozil samo na vlaku okrog 46.000 km, živeti je moral tipično ameriško življenje, ki zahteva mnogo dela, mnogo naporov in ki mora končno tudi dobiti oddih in osveženje. V domovini namerava ostati le kratko dobo, nato pa se povrne v Ameriko. *Kljub vsem tem svojim uspehom in veliki slavi pa^e ostal Subelj vedno nespremenjen, pri-prost in skromsn, kskor ga je c mojstrskim i poznal vsakdo v Ljubljani. Sam ^____ h New Yorka Je si ni delal nikake reklame, niti nadaljeval'koncerte po vseh slo- svojcem ni poročal o sebi in slovenskih kolonijah; vedno je imel Jih uspehih tako, kakor m želeli, razprodane dvorane, moral Je do- Koncem sept< mf>ra bo Subelj v dajsti točke, ponavljati koncerte. Ljubljani. Bilo bi želeti, da ga sprejeme ti vabila v ameriško čujemo s njegovim ameriškim sporedom tudi pri nas, pa tudi ljubljanski radi jo bi morda u-stregel svojim poslušslcem s Su- 2. G. družbo, s k rs tka, njegova turneja je bila zmagovita. Maja je konoertoval v Chica- nejaa oaijanja caiic a» ^ milljontlnko mili- kakor se Imenujejo s strokovnim „ dk Š0 ti do- ni. Ce po-tavii debelo kremen- čjnkoVMnje rMt po.p«iujočih čevo okence md vršič in ,drugo DeHtev celic ae je na- če^lo, u ^ posp^no deljenje uaUvilA ,„ Ae več: vršič, kleno okence pa ga ustavi. To U prefltrietljivo dejatvo rasla-pomeni, da učinkuje sila iz vrši- ' . J^Lj j f ča tudi skoz. kr^ak^ ^ ^ kemin^rfn v ^- STii^J^itt E «»O do 820 spet rackroJUo v [ih. In dejansko aU dokazala Jp|.v(Hne tyftr| TMni -0 nam znani is fotokemije. To Jc nad vse važno odkritja ie zato ker smo dobili v roke morda najuspešnejši način za pobijanje — luli.ML L oaniraka! Zdravilna voda se bo po-™ teh žarkov za parslizi- ml Ijontink milimetra. In čudno. Prašnih učinkov, kl jih natančno isto ^^^^'UJio rast pospešuj od žarki v Jo sveže crezani paKlavci in slo-\Aoč't[h ot-Clrihl čvste oteklin«* na raku bolnih 4 "l,h »USlinan. mo žarkih. In dejansko leiter in Gabor, da niso Ourvl Čevi žarki nič drugega nego ul travioletni žarki in sicer Iz dveh oskih pasov v dolgovalovnem ul travioletu okoli valovnih dolžin Otroci svetlobe. Nad vse pomembno Je končno neko drugo odkritje, ki fiedi it prvotnega odkritja genislnegs ruskega učenjaka. Pod "pai tefs| nezo" razumemo umetno oplsja-nje Jajčec po nespolnl poti. To dokaj preprosta zadeva. LosJ menU so namreč dognali, da na-| jf pf ^^ Jj|j¿4>Cft moMh fJZ^JfJul ttiao M v raztopini, v kateri Jih l* hranil; Bataillon Je rahlo pre- ¡STS2 dS^^iit M««1'1 n^0^ M***' ^ ¿Ji" so se nvu izlegli paglavci, It Te reakcij* ^ ^•Jo n^ ns razvile brezhibne vidne žarke. £saUJs«¿^J^ „ Um Jt dokazano, da ^ pa zahteva Indlvidul lahko razvijejo iz od zunaj In sicer sadošča-za kašo , |)||o jH t samčevo klico. Ourvičje dal vidna svetloba, kl Je prosta uU|___.____ f rno/udni Mkisvt do tr»vlol»tnlh iurkov, doi.m b-1»J* nJim draženjem Jajca del tkiva, .«mih lri «h viAnm k^.in. iP»»sladlca tega unlčenjn je poj«v ^ ^ nl frii^ J« ^ uitraviolstnih žarkov, ki povzro- tSJZZZ F rast. Poskus, ki sU ga izvr- ST^rltTi iii '^lovano omenjena Ksl- ^ priprstijene te nisa sLe-|Uf ^ 0||bor jt ^^ ppiivll. ¿mio u.1 "»< u genislne Ourvlčeve dom- ^ ** ^Tf neve f)!.'.« \sls Sta neoplni. rih se uravnava rast oelotns rsstli- v~,.m _ '„..V, ns oz. njenih "pssov rasti." t. J.Ma^4 »1oltri *-, ^ modsms biologi)s prod tskš-as ksmična doga jsnjs v organiz- prilMmrMt kskfšoe bi so Is h ko mlh a svetlobnim pojavom. V* |,,||,Hh kvrčjsmt» msgretn do-živo življenj* je bolj odvisno od mwjlje kakšnega pisatelja fan-svetlobe, vidn* kakor ne-vidn«'. tsstlčnih romsnov. nego smo menili do »daj. In U>| jn H f Zdravnikov pMk (Nsdsllovanjo s 1, atrsal.) pomaga. In to pomaganje Ja n ostane njegova prava in naj vlija naloga i zmerom mora mi sllti na to, da pomaga človeku v njegovih stiskah tudi tam, kjsr ne veruje v uspeh, da mu dvigne morak» In mu napravi življenje irt sn In sm Tod znosno, *> I nsjbloblje korenine zdrsvnikovega poklica. Da smo se spet domislili teh lsprememb, ki se priprsvljsjo v nsšl dobi. V mnogoštevilnih medicinskih ras» pravah nahajamo razmišljanja o tem problemu; tako čltamo v nedavno tega iflšlem Stickerjevem spisu o razvoju zdravniške umet* nostl v Nemti J I, da mora zdravnik spoznali, "da ss dozdevno okssktni ključi sa sdravniškl poklic v vsakdanjem nesnsnstve-nsm življenju nikjer ne priloga-Jo.... da nI bolnik nikaka pouku-um epruveta, nikaka Leydensks •teklenica, nikak preparat žabjih krakov, da Je med kletko sa kunce in bolnico vendarle bietvena rasllks". Spoznati mora, da "nI bil nikoli dalj od zdravniške u. metnosti kakor takrat, ko Ja ml sli I, da Že naravoslovna voda sama po sebi uspoeabija sa sdrsv-niški poklic/' Za zdravniški poklic je treba še nečesa drugega šesar ne more dati noben naravoslovni pouk; "treba je ostrega in širokega pogl«laženju trpljenja", V tej osnovni misli moramo iakatl korenin sdravniiksgs odsjstvovanja. SIcer pa s tem nismo povedali nl-r novsga, ampak samo ponovili to, kar Je izrasil že Hipo-krati "Kjer Je umetnost, tam Je tudi IJulMfzen do bližnjega T s-ega Kobilice v Indiji, Is KarahiJa javljajo, da so pokrile indijsko provinco Sin^h, ki Je bila nedavno Žrtev velike povodnji» tru-moms kobilice. V Thar-Pakarju Je naval te živali baje tolik, da bo uničil vse, kar je oatalo od povodnji. Vlada Je napram kobilicam bres moči. Najela Je sicer letala in naročila strup, da bi s njim uničila zalego, a dosdsj se ne more reči, da je doeegls kakšen uspeh. Kobilice se pojav-IJaj') v tako gostih rojih, da sa-( iijujejo podnevi solnoe. Deželi grosi neusmiljena lakota. Črnogorski nabje. Po Južnih krajih Jugoslsvije potuje sadnje Čase berlinski sdrsvnik sa sobe dr. llsns Hiegfried. Svrha nje-fovega potovanja je proučeva-njs stanju sob pri rasnih narodih. Doslej Je dr. Slegfried prepotoval Alftlr, Maroko, Pnleati-no, Kgipt, Sirijo, Turčijo tsr dve severni evropski državi, Norveško In Finsko. V naši državi Je doslej obiskal Hereego-vlno, Dalmacijo In Črno goro. Kolikor Je mogel doeedaj presoditi, IsJsvIJs, da Je našel naj-sdravejše sobe pri Črnogorcih. NAROČNIKI POZOR t Znamenje (Aug. SMSSS) po-1, da vam je naročaina po-tekla U dsn. Ponovite Jo pravočasno, ds vam lista nt vimo. Ako Ms je mogole vsUvljsn, ker nI bil •Wsn., Ako je va« list plnčaa Is ga ne prejmete, jo vstavljen valed alora, pišite nam dopisnico In naredite stari In novi Sireni u jnlkl In drogi kl, pri katerih lahko pístate a* Chicago. — Včeraj so čikaškl židjs praznovali svoje novo Isto, o ajibovom štetju Js sdaj leto SSSO pu ustvarjenju sveta. Naročnina aa eelo leto je In aa pol lets pa IMS. flWI'J an pal leta IS* 4#, ZamesteCk icago In Clears as leto 17.10, pal Ms IS. 71, BB Os- 9M) KsMe /m K>ropo | rim pol leta •440. se rao 1 Tsdnik sisas ►t« pe SS.0O. BB fll— SI Ti Clnnl dsplabi: SoSinino. ka aamo Sés ss polljili na nJ nbko tndi.aaaü áovi JfipMi h ieis si jo. N eiane as seis UfmvníüvomwmA" t II7 1 lenaái Is Sss. ftftss* m. ff SOPOTA, 5. OKTOBRA. 1 F. M. Piatojiishlji v cer- ZLOČIN IN KAZEN Poslsvmfl VMiair Uratlk. Njena nepričakovana navdušenoet ga it o- aupnila in presenetila. Na Sibirijo mialift. Sonja? Torej naj vze-mem to neee?" je vpraial mrj^no. "Trpljenje Je treba »prejeti in ae odkupiti z njim, to Je rešitev " MNe! Ne pojdem k nJim, Sonja. "Kako pa boš «vel, iivei? Kako boš xdaj živel?" je vzkliknila Sonja. "Ali ti Je »ploh še mofoče živeti? In kako boš govoril t materjo? O kaj bo zdaj z njima, z njima dvema! — A kij govorim! Saj ei iuk že puati) mater in ae-»tro. Da, da, zapustil »i Ju, /apustll. Bok r Je viknila. "A sa j ve v«e to eam! Kako hočeš živeti brez ljudi? Kaj bo zdaj • teboj T "Ne bodi otročja, Sonja/' Je izpregovoril Razkolnikov tiho. "V ¿«m eem kriv pred njimi?' Cemu naj bi šel? Kaj naj jim porečem? To je zgolj prazen strah .. .Oni sami davijo ljudi po milijonih, pa še mislijo, da delajo do-broto. Malopridneži ln podleži so, Sonja! . . . Ne pojdem. In kaj naj rečem? Da sem starko umoril, denarja pa »e nisem upal vzeti, ampak sem ga akril pod kamenom?" je dodal in se rezko nasmehnil. "Potem se mi bodo sami smejsii, češ: 'Bedak Je. da ga ni porabil. Strahopetec in frHtffir j» Ničesar ne razumejo, Sonja, ničesar, in tudi vredni niso, da bi raiupiell, Zakaj bi šel? Ne pojdem. Ne bodi otročja, Sonjo .. " ________ "Do smrti ee boš mučil, do smrti," je po-navljala ona in v obupni prošnji razprostirala roke proti njemu. "Morda sem vendsrle storil krivico some-mu sebi," je menil mrsčno, kakor bi bil ves zamišljen, "morebiti sem vendarle človek ln ne uš, in sem se prensglo obsodil. Se se poizkusim boriti." Ošaben usmev se mu je vsilil na ustnice. "Takšno muko hočeš prenašati! In to vse življenje, vse življenje! . . ." "Navadim se Je ..." jf izpregovoril turobno in lamišljeno. "Poslulaj/' j« dejal po kratkem molku, "dovolj Je plakanja, čas je, da prideva k stvari: prišel sem ti povedat, da me že ližejo In lovijo ..." > "Ahr Je vzkliknila Sopja prestrašena. «Maj «l vzkriknila f Sama želiš, da bi šel v Sibirijo, pa si se prestrašila? Samo to je: ne dan se jim v roke. Se »e bom boril' z njimi in nlamar ml ne bodo mogli, kajti manjka jim pravih dokazov. Včeraj sem se nahajal v veliki nevarnosti in mislil som že, da sem Jigub-Ijen, danes pa se Je položaj popravil. Vsak dokaz Ima dva konca, to se pravi, njihove ob-dolžltve lahko obrnem v svojo korist, ali me razumeš? In obračal jih bom, zakaj zdaj sem se naučil ... V ječo me bodo pač gotove posadili: ko bi ne bilo nekega slučaja, bili bi mo že dones; in še je mogoče, do me že danes zapro... Toda, Sonja, to nič ne de, ker nimajo niti enega pravega dokaza In ga ne bodo Imeli, to ti zajamčlm e svojo besedo. 8 tem pa, kar imajo v rokah, me ne morejo obsoditi. Bodi dovolj... Povedal sem ti samo, da bpš vedela ... S sestro In s materjo bom izkuAal napraviti tako, da ju premotim In da se ne boeta prestrašili , . Zdi se. da je sestrs zdaj brez skrbi — In potemtakem tudi moti .. .To jo torej vee. Toda bodi previdna. Ali boš zahajala k meni, ko bom v je«r "O, bom, bom!" Žalostna ln pobita sta sedela drug poleg drugega, kakor da ju Jo vrglo morje po viharju na puščoben breg. Ratkolnikov Je gledal Sonjo In ko je čutil, s koliko ljubeznijo se ga oklepa, mu je posulo nsenkrat tako čudno težko in mučno od te velike ljubezni. Da. to čuvstvo Je bilo čudno In stražno! Na poti k Sonji je čutil, da je pri nji vsa njegova nada in rešitev; pri nji je hotel vsaj deloma odložiti svoje muke, todo zdaj, ko se je njeno srce obrnilo proti njemu, je naenkrat ločutil in se zavedel, da je poeta) mnogo nesrečnejši, nego je bil poprej. "Sonja," je izpregovoril, "raje ne hodi k meni, ko bom sedel v ječi." Sonja mu ni odgovorila: plakala je. Preteklo je nekaj minut. "Ali imaš razpok)?" ga je vprašala nepričakovano, kakor bi se bila na vsem lepem domicila Izpočetka ni razumel vprašanja. "Nima* «a, kaj ne da no? No, pa vzemi tega, iz cipresovine. Meni ostane še eno, iz medí, ki mi ga Je dala Uzebeta. Zamenjali sva ; jas sem Ji dala svetinjo, ono po meni križ. Jaz bom zdaj nosila Lizobetinega, ti imej po tega. Vzemi ga ... saj je moj! Saj Je moj!" ga je prosila. "Skupaj pojdeva v trpljenje, skupaj bova nosila križ!" "Daj mi ga!" je rekel Razkolnikov. Ni Je maral užaliti. Toda takoj je odrinil roko, ki mu je pomoleU križ. "Ne zdaj, Sonje. Raje mi ga daj potem," Je dodal, da bi Jo pomiril. "Da, da, bolje bo," je pov zela ona odušev-Ijeno, "kadar pojdeš v trpljenje, takrat si ga obesiš okrog vrati*. K meni pridi, obesim ti ga, potem pa pomoliva In pojdeva." Takrat je nekdo trikrat potrkal na vrata. "Zofija Semenovna, ali se sme k vam?" se Je zaslišal znan vljuden glas. Sonja je strahoma planila k vratom. Pla-volasi obraz gospodo Lebezjatnikova je pogledal v sobo. V. Obraz Lebezjatnikova je bil vznemirjen. "K vam prihajam, Zofija Semenovna. Oprostite . . . Mislil sem že, da vas najdem tukaj," se Je obrnil k Razkolnikovu, "to se pravi, mislil si nisem nlčeaar — takžnega — ampak mislil sem samo . . . Katarini Ivanovni se je zmešala pamet," jo dejal Sonji na kratko in pustil Razkolnikova. Sonja je vzkliknila. "Vsaj Idi se tako. 8icer pa ... Ne vemo si kako pomagati, to je. Vrnila se je odne-kod; menda so jo nagnali, morda pa je bila tudi tepena; vsaj videti je tako . . . Tekla Je k prestojnlku Semena Zahariča, a ga ni dobila doma : obedoval je pri nekem generalu ... Mislite si: odpravila so je tja, kjer je obedoval, k tistemu generalu, in ni dala prej miru, preden ji niso poklicali predstojnika Semena Zaharí-ča izza mise, kakor se mi dozdeva. Lahko al mislite, kako se je stvar iztekla. Nagnali eo jo, to se razume ; ona pa še pripoveduje, da ga je ozmerjala in vrgla nekaj vanj. To si Se lahko mlatimo ... Neumevno je, do Je nloo zaprli. Zdaj pripofeduje vsem, celo Amaliji Ivanovni, kriči ln se zvija, de je ni razumeti. Ah, res:, govori In kriči, da pojde zdaj, ko so jo vsi zapustili, s otroki vred na ulico z lajno prosjačit; otroci bodo peli In pleeali, in ona tudi, nabirali bodo denar in vsak dan bodo hodili h generalu pod okno. "Naj vidijo," pravi, "kako morajo otrqcl odličnega updnlka beračiti po cestah !" Otroke pretepa, jočejo se. Le-nico uči peti "Hutorček", dečka pa pleaati, kakor tudi Povllno Mlhajlovno. Pri tem trga obleko, da bi Jim napravila nekakšne čepice, kakršno nosijo glumači; sama hoče nositi veliko skledo, da bo «vonlla mesto godbe . .v. Poslušati noče ničeeer . . . Mislite si, kakšna stvar je to!... To pač nikakor ne gre!" Leba^otnlkov bi bil še govoril, toda Sonja ki ga Je poslušola In Je jedva še mogla dihati. Je naenkrat zagrabila ogrlnjač in klobuk ter stekla is sobe, napravljaje se Še med potjo. Razkolnikov je Šel za njo, Lebezjatnikov pa za nJim. ' (Oslis prihodnjič.) Ijeve pri vaju kakor pes kvi!" sem obupoval. "Nič tega ni treba. Le doma vedno čepiš. Gani se kam med ljudi, da ne bodo mislili, da to zapirava! Vsaj na izprehod bi lahko šel včasi!" sta me poučili v dvoepevu. ki je zvenel čisto različno od onega, s katerim sta nid le uglaševali svoji godah za stilnjO», nama bi pa rad kuhan kostanj obesil na nos. da bi se nama smejal!" Se malo nisem mislil na to, da bi jima kostanj obešal na nos, ampak tiho sem preklinjal krč-marico, ki mi je dala pogubonos-nl svet Ker sta pa moji sovraž- na! bili pragnali misel na gostil- Cene: JmmsU krili is Ollis-tka Mm Kuj m«, ps (udi tlvtj»nj*. kuj «Iruf» tuj! ! — Nikoli nisem štel svoji leni v zlo — kaj šele. da bi JI bil očital• — da Ji še živi mati,"prvi rešvoh u peraih bil, pe ae je » podobnimi mislim) — naj g» menor javo vizitke, ko je le bilo fordertet*. Ae toliko nimam ve- no. Usoda je hotela, da odskakuje voz mojega pisarniškega življenja po isti poti kakor voz prijatelja Slavca. Pri njem se Je do pike izpolnil rek starih Rimljanov, ki so trdili, da je v zdravem telesu zdravo duša — ima nam-reč v zlotoničnem telesu zlato dušo. Ta zlato rnjša mi je takoj naslednji dan naklonila priliko, da ust režem želji mile domačije: povabil me je, naj grem popoldne z njim v šentviški hrib po kostanj. Vsi prizadeti smo bili zadovoljni ono popoldne in vendar je to popoldne povzročilo, da se je cvetje mojega zakona osu-lo. Z metrskimi koraki sva s Slav. cem drvlla proti St. Vidu, kjer so za neizkušene koetanjarje nastavljene limanice: na lovi zavija pot v hrib, no desni pa stoji goeHlna, aa upehanega potnika vabljiva kakor Abrahamovo naročje za 2ida. Spogledala sva se s SJavcem in drug drugemu sva brala v očeh: najprej na desno. Kakor bi trenil, je bila ura pet in solnoe je že zlezlo za hrib, 81avec mi je pa z grozno častno besedo zatrjeval, da je šele začel čutiti žejo, sicer pa da je itak že prepozno za kostanj, ker do noči niti ne prideva do njega. "Vse lopo, toda jaz moram kaj prinesti domov, ker se sicer nimam • čim izgovarjati!" sem z enim udarcem izbil dno sodu njegovih zatrjevanj. "Oh, veste kaj?" se je vmešala krčmarica, "vidva tako ne bi dobila kostanja, ker ne vesta sanj. Tamle ga na stojnici prodaja stara Kopičevka; če hočeta, bo pa punca skočila ponj. Po deset kron je liter." Štiri litre in pol sem ga kupil, da ne bi točna Htjrska meiu zbudila suma in Bele ob osmih sva se utrnil« is gostilne v jasno noč. Slavec, ki Je samec in prost zakonskih skrbi, je deklamiral: Bleda luno, luna bleda — oh! name doli; z neba gleda sploh .|vV.< . az sem pa kuhal opravičbo za zakasnitev in približno na pol pota sem imel pripravljene odgovore za voe slučaje, tako da itva drugo polovico složno prepe-l a in dokaaak, da je res v slogi moč; že naslednji dan je namreč i>ilo v čaaopiaih, da je približno petnajst ponočnjakov treniralo na Gosposvetski cesti — kako nezanesljiv 6ut je sluh! |Oospodinjski tretjini mojega družinskega kroga sta bili tako zadovoljni z mojim plenom, da sta pozabili na pozno uro in če bi bila žena sama, bi kostanj v nekaj dnevih pokuhala in vse bi bilo dobro. Tašča ga je pa še tisti večer hotela nekaj speči, ker je bil "nenavadno zrel." Izbrala je nekaj najdebelejših in prvega prerezala, da bi se lepše pekel — in nesreča je bila tu kaj! Nož ji je padel is roke. čez obraz ji v oni sekundi šinile voe barve solnčnega spektra in zdela se ml je podobna nabito polnemu gledališču, ko v njem nastane ograj: vse namah plane k vratom, a nihče ne more v< n. Cez nekaj časa se je pa u-drlo is nje:- "Bog se noju usmili! Zmerom sem ti ga branila" (hi na v-ka! takrat me je pa poljubila s takih tleskom, kakor bi s desko po vodi usekal!) "in zdaj imaš barabo, pijanca in goljufa in lažnivca v hiši. Saj še življenja nisva varni pred tem morilcem. Tega nisva zaslužili. Bog ve, da nisva! Uuuu ... V* "Js. kaj pa Je vendar, mama?" es je čudila lena isredne-mu prehodu is aolnčnega zadovoljstva v najčrneiši obup. Jas pa mislim, da sem tedaj poete vil svetovni rekord v zadrževanju. Mati je s grozo v očeh peke» zala kostanj. Oba z ženo sva segla po njem in takoj svn spoanala vzrok obupa. Koetanj je bil — kuhani "To lump se jo« tistim vojn psjftsrjem Slavcem vlačil po f»- dvoepev, spremljan z ropotom stolov in podobnih zvoČil, sem moral nekaj reči, da vsaj za minut ico zadrži m pričetek. "Poslušajte no, mama!" sem dejal in se začel pomikati proti vratom spalnice, "Vi kar vpijeta, tega pa ne pomislite, kako strašno vroče je bilo letošnje poletje in da ... da se je kostanj gotovo na drevju skuhali" Pri zadnjih besedah sem bil če čisto pri vratih. "Seveda, lump pijani!...." sta začeli iurtissimo. "Saj z vama ni mogoče pametno govoriti!" sem se otresel in planil,v spalnico. Ne vem, kdaj sta se uneeli, ker je do mene prihajalo samo harmonično brenčanje, ob katerem sem kmalu zaspal. Ko sem naslednji dan Slavcu pripovedoval o nezgodi, je bil ipnenja, da je najbolje, če zgrabiš kozla kar za roge; prvič, ker mu s tem vzame! možnost zaleta, drugič, ker pri lovljenju za rep zelo veliko riskiraš: zaradi jako kratkega repa, posebno pa zaradi neblago dišečega njegovega okrožja. Povedal ml je, da Jd enako z mojo taščo in da je prijem za roge objava dogodka v časopisu. Če pa nočem svojih družinskih razmer obešati na veliki zvon, da naj oglasim (usedel se je in v hipu napisa}): "Tašča, zelo dobro ohranjen predvojni izdelek, komaj pol leta v obratu, se zaradi nabave gramofona zamenja za star bi-cikelj. Naslov v upravi lista. Po dolgotrajnem razmišljanju sem se odločil za srednjo pot in objavljam oboje hkratu. Kdor sočustvuje z menoj in ogorčen obsoja mojo tfŠčo in šentviško hinavsko krčmarico, naj pride v nedeljo na promenado. Jaz bom stal pred glavno poŠto in če bom videl, da jih je vsaj dvajset sledilo mojemu pozivu in so prišli na promenado, bom že znal tašči pristriči peruti, kar bo pa seveda le tedaj potrebno» če za zamenjavo ne bo ponudnikov. ŽENITVENA PONUDBA. Slovenec srednje starosti ■ Želi seznaniti z dekletom ali vfo. vo z ne več kot enim otroko® " svrho ženitve. Priloži naj ^ ko. Prednost imajo 40 do 4| et stare, neglede kakšnega ^ šljenja so, samo da~ima prida, roke in dobro srce. Pišite na na slov: Dober Gospodar. 2657 S Lawndale Avp., Chlcago, m. NA PRODAJ Mi imamo v našem skladišču Player Piano, dobre kot nove in jih prodamo po znižani cen po $75 komad, nadalje imamo dve Player piani, kateri prodamo po $85 komad. Pridite osebno v nedeljo odprto od 10 ure v jutro do 6 ure popoldne. Prvo nadstropje. WEISER WARE HOUSE, 2100 So. Kedzie Ave., Chicago. IH. Za nezdrave ledvice in dab želodec. RABITE HITREJŠO POTll Če hočete hitro doseči v mesto ta daj vtsmete brsovlsk in O«- hoiet hitro doseči zdrsrje, odstraniti tk tek. zsprtnico, plin, slab dih ln ^ ke znake Želodčne nerednostij vzemite kkoraš sel hali maj-lia.leti.l-ul iJoino fcdravj«, kot m t>«4r*ve fcdviee In •l*b *«ImWc. ker to tnmči «Ubo prebavo. (U-»o», omotico, vneti« Mrk in aadburja. o-•taMoat ilveov in dni*ifc orcanov. «tabo «pa-Si», «apeko, aplolno oalabaloet ter ii*ubo tete. Kura-Tone i» salo Isvnaten aa taka aiu* tej», kar pomaga prebavi, urejuje ledvice, o jata ilvee ia orcane. odpravi aapaka in povrne dober oknptuioi apanac Ur poveia tato ia TRENERJE VO GRENKO VIN< ki ne le očisti vsi Mod«, in ¿mi temveč tudi povrne sdrav tek, pota fs prebavi, vsm ojada vaš »istem j varuje proti bodočim ielodtnim « redom. Njega vsebina kaakan I druga zdravilna setitta, malt io n dete kalifornijsko vino jamči uip« V vseh lekarnah. Vsorec zastonj c Jos. Triner Co., 1388 6. Ashland An Chicago, lil • KUPON ZA BREZPLAČNI VZORE Dept. 2» Ima ............................... Ulica ..............^............. Mesto, driava ................... Mr. Laurence Neicc, M t. Union. La.. k Ime! neidrave ledvice in slab teiodee in bil Ja oalabljan. Nasa-Tone aa ia iakaaal kot ua-paftn* »aioi m njegovo bolaaans MJ je" pat daiat. In taki uapabi ao dbitajai pri ljudeh, ki )—Ijajo to adimviio. V raaniei v teku 4 • lat ia Nuga-Tona pomagal milijonom ljudem k - boljšemu idravju in moit. Noga-IbM aa praiaia v trgovinah s adrarill. ako aiaMjo. naj g* vam naroče od aalaaataUa s adrariU. (Air.) SLOVENSKA NARODNA POi PORNA JEDNOTA izdaje »roje publikacije ia j poeebno Bet PreereU ca korfcl ter potrebno agitacijo svoj društev ta ¿brnet va in za prop PMdo evojih Idej. Nikakor i ne m propagando drugih po pornih organizacij. Vsaka i ganlzaeija ima običajno m glasilo. TereJ agitatorični dopi In naznanila drugih podpori organizacij in njih drnfttor i ee ne pošiljajo Uate Prosva Veliko število potnikov * ' * "i, «i ■r -v r A' h. ■JS ■ j' . . " • vj ■ '•• . - • ■ »*vj t i - ' • ki ao t našim posredovanjem odpotovali to leto v Evropo, je najboljši dol našega točnega poslovanja. 2e aedaj sprejemamo prijave sa prihodnji božični izlet r sti domovino. MI PRODAJAMO VOZNE LISTKE V8EH PAROBRODN DRU2& Mi iadelnjemo afidavite, prošnje za Ujave o zakonitem prihoda, pr nje m potne Hste ln za dovoljenje za povratek v Ameriko; pooblastilo, tako dalje. PREPRIČAJTE SE kako je pripravno poslati denar z našim posredovanjem. MI POŠILJAMO DENAR NE SAMO V NAfiO DOMOVINO, TE VBC NA VSE OSTALE DELE CIVILIZIRANEGA SVETA-POTt POSTE ALI BRZOJAVA—V INOZEMSKI VALUTI ALI V DOLARJI HITRA POSTREŽBA, NIZKE CENE. kaspab american state BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. »I" iC' K i'.' ■ %a¿<* * -- ■■ ■ ■ ... CHICAGO, U Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska ▼abflm i* vsmUos in shode, viiitnloe, časnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ elorenekem, hrvatskem, sloraikein, gsikstn, nem-ikem» angleikein jedka in drugih vodstvo tiskarni apelira na članstvo &nju., da tiskovin* naroča v svoji tiskarni Cene mens, unijsko delo prve vrata. Vaa pojasnila daje vodstvo tiskam« >|a M S. N. P. J. PRINTERY miM Saw Lawndale A CHIC AGO, ILL. ' .«j»'. • > t ' , 'i j* . / * ' f .' TAM SE DOBE NA ZEUO TUDI VSA UBTMENA POJASNILA