EOINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Post Office Department. Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM
FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN VARNOST V S VRTU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto_____________________ $3 00
Za pol leta________________________1.75
-I-
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV

Let. 6. št. 252.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, FEBRUARY 18TH. 1948.
Price 5c.
Vol. 6. No. 252.
Amerika še vedno zadržuje jugoslovansko zlata
Tanjug je pooblaščen izjaviti: da je bila poslana ameriški vladi nota v kateri se zahteva vrnitev jugoslovanskih denarnih zlatih rezerv,, ki so bile naložene v "Zvezni rezervni banki v New Yorku napredvečer Hitlerjevega vpada v Jugoslavijo.
Združene države so odklonile jugoslovansko ponudbo, da se uredi ameriške terjatve na podlagi separatnih pogajanj. Namestu tega Združene države postavljajo pogoje za vrnitev zlata za uravnanje vseh mogočih terjatev, ki so, a v največjih slučajih niso nastale v vojni in po vojni.
Poleg terjatev posojila in najemnine (lend-lease) Združene države postavljajo tudi zahteve za povračilo civilne pomoči in druge malenkostne stvari, kot vprašanje nacionaliziranih ameriških investicij v Jugoslaviji, ceneč te investicije osemkrat več, kakor so uradno cenjene po ameriškem uradu za trgovino.
V svoji noti za separatna pogajanja je Jugoslavija podčrtala, da je odškodnina za nacionalizirane ameriške investicije zavarovana po zakonih jugoslovanske države, ter tudi potrdila zahtevano svoto in način plačevanja odškodnine.
Združene države so v svojem odgovoru na jugoslovansko noto ostale trdovratno na svojem prejšnjem stališču, da na vsak način zadrže denarne rezerve, ki so bile naložene v Ameriki, ter postavljajo pogoje, ki so v zvezi z drugimi terjatvami, ki so itak že uravnane, po drugih ustanovah in zajamčene po zakonu FLRJ. To postopanje Združenih držav je prvo te vrste v mednarodnih odnosih.
Jugoslovanski Ambasador v Združenih državah je v zvezi s tem naslovil novo noto ameriški vladi, ki se glasi:
"Jugoslovanska vlada je skrajno presenečena o vsebini vašega odgovora in obžaluje, da ne more biti zadovoljna z odgovorom državnega odelka, ker vaša nota ne odgovarja jasno po vprašanjih, katere je Ambasada v svoji noti z 2. januarjem poslala in se nanašajo na to, da se odmrznejo jugoslovanske denarne zlate rezerve naložene v Združenih državah.
Državnemu odelku je popolnoma znano, da je jugoslovanska vlada ▼edno naglašala, da odmrznitev jugoslovanskih investicij in posebno odmrznitev jugoslovanskih zlatih denarnih rezerv v Združenih državah nima nič skupnega z terjatvami ameriške vlade ali državljanov radi dolgov, ki so nastali vsled vojne ali pa kot posledica zakonov Jugoslavije.
Jugoslovanska vlada je jasno postavila svoje stališče v Ambasadni noti 27. marca 1947. kakor tudi v vseh nadaljnih komunikacijah in izjavah v teku pogajanj, ki so se začela 19. marca 1947. Dejstvo, da je jugoslovanska vlada privolila v razgovore o odmrznitvi jugoslovanskih vlog v času ko je ameriški department to želel, še ne pomeni, da bi se sedaj vsa terjatvena vprašanja, ki so bila tedaj predmet razgovorov metala v eno vprašanje.
"Nasprotno, jugoslovanska vlada smatra, da vsak predmet teh razgovorov predstavlja posebni problem. Vsled tega se odločno zavrača kot neutemeljeno trditev, kot je bilo v noti od januarja 1948 rečeno, da je vlada Jugoslavije v svoji noti marca 1947. po raznih predhodnih neuradnih korakih izrazila pripravljenost rešiti enako druga izredna vprašanja, kar je eno zadržanje, ki je nemogoče. .......
"Tako zadržanje je v nasprotju z zakonitimi in moralnimi principi mednarodnih odnosov. Jugoslovanska vlada smatra, da ima vloga jugoslovanskih denarnih rezerv v Združenih državah, brez dvoma značaj vlog v nujni potrebi okolš-čin.
"Take vloge se v nobenem slučaju ne smejo zadržavati ali obdržati. Spremenitev take vloge v varščino, po somolastnem postopanju vlade Združenih držav, v namenu da se zagotovi hitra odškodnina za ameriška posojila in investicije v Jugoslaviji, predstavlja slučaj, katerega še ni bilo v zgodovini mednarodnih zakonov.
"Jugoslovanska vlada naprimer ne more razumeti tako majhnega razumevanja in nespravljivosti od strani ameriške vlade, ki ga polaga napram pogodbi sklenjeni v Bret-ton Woods, ne more razumeti niti opazke, da je jugoslovanska delegacija nudila samo 300.000 dinarjev kot odškodnino za ameriške terjatve, ki so nastale kot posledica vojne, ko je stvarno to število bilo večkrat pomnoženo.
"Jugoslovanska vlada se drži svojega stališča in svoje natančno presojene zahteve, da se njena posest zamrznjena po Ameriški vladi, da takoj na razpolago vladi Jugoslavije brez vsakih zadržkov ali pogojev."
VELIČASTNI USPEH PONOVNEGA VSE-SLOVANSKEGA KONCERTA
NAD 8.000 OSEB SE JE UDELEŽILO PRIREDITVE
Toronto: — Zadnjo nedeljo večer se je priredil na vsesplošno zahtevo ponovni Vse-Slovanski koncert v Toronti. Ker pa je bila za prvi koncert najeta Massey Hall-a z 4.000 sedeži mnogo premajhna je Vseslovanski odbor to pot najel veliki Coliseum z nad 8.000 sedeži. Toda tudi ta je bil do zadnjega sedeža zaseden in vsled pomanjkanja prostora se je moralo vrniti več sto oseb, ker ni bilo sedežev. Torej je bil ogromen uspeh ponovnega koncerta in manifestacija Vse-slovanske solidarnosti, bratstva in enotnosti.
Koncert je bil pa obenem tudi nekaj krasnega za videti saj je pri koncertu samem sodelovalo nad petsto oseb raznih slovanskih narodnosti, kot Ukrajinci, Rusi, Poljaki, Karpato-Rusi, Srbi, Makedonci, Slovenci, Hrvati, Bolgari, kateri so uprizarjali živobarvno demonstracijo raznih plesov, telovadnih izvedb, pesmi in razne druge umetnosti slovanskih narodov.
Radi bogatega programa, se ni moglo izvesti ponovnega nastopa mnogim izvrstnim izvajateljem četudi so gledalci burno zahtevali ponovni nastop več prizorov, kot naprimer ukrajinko plesalno skupino, solo harmoniko s spremljanjem zvonke pesmi, Združene vse-slovanske telovadce in telovadki-nje in druge.
Ko so več sto članski pevski zbori zapeli z raskošno živahnostjo "Koračnico Združenih Narodov" in enako navdušujočo slovansko himno "Hej Slovani" so Se gledalci pridružili pesmi, da se je ob zvoku tisoče slovanskih navdušenih glasov tresla jeklena zgradba Co-liseuma.
Na tej veličastni vseslovanski manifestaciji je bilo sprejetih tudi
več resolucij. V eni resoluciji se je obsojalo visoke cene življen-skim potrebščinam in visoke davke. V drugi resoluciji se je protestiralo proti importiranju vojnih kriminalcev v Kanado. Vstop v Kanado se namreč pod krinko razseljenih oseb dovoljuje nacističnim pomagačem, kateri nadaljujejo svoje razvratno fašistično delo v Kanadi, kar ogroža demokracijo, red in varnost kanadskih državljanov.
Ta veličastna prireditev, kot rečeno, je bila ponovna prireditev januarske prireditve in je del prireditev, ki so se januarja meseca vršile po vseh mestih Kanade, kjer prebivajo Slovani. Vse druge prireditve po drugih naselbinah in večjih mestih so enako uspešno manifestirale slovansko solidarnost, za povzdigo kulture, razširjenje bratstva med miroljubnimi narodi, za napredek in pravični ter trajni mir.
Ameriške te rjave v Jugoslaviji
Belgrad: — (Tanjug) — Bel-grajska "Borba" piše, da je zadr-žavanje jugoslovanskih denarnih rezerv po vladi Združenih držav Amerike nekaj nezaslišanega v zgodovini mednarodnih odnosov. Ob istem času je to tudi izraz nebrzdane sovražnosti, katera navdaja Wall Street v očigled neprestanega naraščanja demokracije v svetu. Je tudi izraz naporov, da se postavljajo ovire na pot svobodnim in neodvisnim narodom, kateri se trudijo, da postanejo gospodarji svoje lastne usode.
"Borba" nato nadaljuje, da v smislu ameriških cenitev, je Jugoslavija prejela skozi posojilo in najem "lend-lease" za $30,000.000 vrednosti blaga. Poleg tega, da je Jugoslavija prejela za civilno prebivalstvo (prebivalstvo v osvobojenih pokrajinah-) nekako za $10,000.000 vrednosti bla,ga od ameriške, angleške in kanadske armade. Za te pošiljatve zahtevajo Združene države, kot svoj del 3.5 miljona dolarjev.
Komentirajoča o tej zahtevi Združenih držav "Borba" piše, da
KONVENCIJA HIŠNIH GOSPODINJ KANADE SE BO VRŠILA V 0TTAWI
Pokus za razbitje svetovne Federacije dela
Beograd, (.Tanjug) — "Borba" od 9. februarja piše: da je James Carry, predstavnik CIO na pariškem zasedanju "Svetovne Federacije Strokovnih sindikatov predlagal diskusijo o udeležbi strokovnih unij pri izvedbi Marshall-ovega plana.
Ta manever ameriških vladajočih krogov je imel namen prikazati Marshallov plan, kot nekaj, kar je prišlo od celokupnega ameriškega ljudstva. Carry-ev predlog je bil zavržen z večino glasov.
Toda zagovorniki Marshall-ovega plana v delavskem gibanju se niso zadovoljili s tem. Nedavno so belgijski strokovni sindikati vodjeni po Shevenelle-u od bankrotirane Amsterdamske internacionale — na pobudo agenta Wall Street-a, Irving Brown-a, enega od voditeljev A. F. of L. — predlagali, da naj bi se vršila konferenca strokovnih sindikatov šestnajstih držav, ki jih vključuje Marshall-ov plan.
Brown sam je izjavil, da mora konferenca od teh strokovnih sindikatov ustanoviti novo internacionalno strokovno sindikalno organizacijo. Podpirajoč ta vpogled, je Generalni svet britanskega T. U. C. naslovil zahtevo na Federacijo Svetovnih Sindikatov, da skliče izvršni odbor in da se o tem nadalje diskusira.
Je resnica — nadaljuje "Borba", — da so atašeji Wall Street-a dobili na svojo stran Leon Jouhaux-a,
Shenevelle-a, Schumacher-ja, Sa-ragat-a, nekatere delavske voditelje in birokrate bankrotirane amsterdamske internacionale za Marshall-ov plan, toda to jim ne pomaga.
Volitve na vodstvo britanskih strokovnih unij dokazujejo poraz kampanje reakcionarnih delavskih voditeljev proti progresivnim elementom delavskega gibanja v Vel. Britaniji.
Energetični protesti proti nameram, da se razcepi enotnost strokovnih unij, so bili poslani od nacionalnih sindikatov Jugoslavije, Poljske, Bolgarije, Rumunije, Madžarske in drugih držav.
Vse to dokazuje dejstvo, da se delavski razred zaveda v ogromni večini s kakšnimi triki in napori se ameriški imperializem trudi razbiti vrste Svetovne Federacije strokovnih sindikatov. Vpliv izdajalcev delavskega razreda se zmanjšuje iz dneva v dan.
Delavski razred vsega sveta vidi v Federaciji Svetovnih sindikatov mogočno jamstvo za svobodni razvoj delavskega gibanja, mogočno orožje za obrambo miru, demokracije in nacionalne neodvisnosti.
Načrti ameriškega imperializma še enkrat spominjajo delavski razred na star ali resnični pregovor; — da delavci nimajo boljšega orožja, kot njihova enotnost in ne večjega sovražnika, kot so razbijalci te enotnosti!
Toronto: — Zveza hišnih gospodinj v Toronti je na svojem množičnem zborovanju, ki se je vršilo 9. februarja, sklenila sklicati konvencijo, ki naj bi se vršila meseca aprila v Ottawi. Zborovanja so se udeležile tudi zastopnice iz več drugih mest.
Konvencija se bo vršila v času ko bo zbranih miljone podpisov, katere bodo prinesle delegatke skupaj iz cele Kanade ter jih predložile pred vlado in ob enem zahtevale nadzorstvo nad cenami ter znižanje cen na raven kot so bile meseca januarja 1946. leta.
Delegatke bodo povabljene iz vseh krajev in od vseh ženskih organizacij iz vse Kanade. Istotako bodo povabljene delegacije unij kakor tudi posamezniki, da se udeleže razgovorov, o upostavi Vse-Kanadska organizacija potrošnikov.
Za sedaj se nahajajo organizacije potrošnikov v 32 središčih, vključno v vseh večjih mestih. Velika delegacija več sto žen, podprta po unijah in drugih organizacijah od obrežja do obrežja, napotena v Ot-tawo z miljoni podpisov, bo gotovo vplivala na vlado, da se bo zganila in storila potrebne korake, da se uredi in ustavi navijanje cen.
Glavna govornica na zborovanju je bila predsednica Mrs. Liu-ckock, katera je apelirala na predstavnice organizacij, da pospešijo kampanjo proti visokim cenam.
"Toronto prednjači v tej kampanji, zgled katerega smo dale se bo razširil po vsej Kanadi. Tisoče podpisov prihaja vsaki dan na naš urad. Unije in druge organizacije nam dajejo vso podporo. Me smo preri-čane, da bomo dosegle kvoto podpisov. Me smo tudi prepričane, da moremo z dovoljnim pritiskom javnega mnenja, odvaliti nazaj val visokim cenam." je dejala Mrs. Lu-ckock.
Protestni brzojav je bil poslan na Premierja W. L. Mackenzie Kinga, z zahtevo, da se dovoli "svobodno glasovanje" po vprašanju nadzorstva nad cenami.
ANGLEŠKI "FUHRER" IZDAJA ČASOPIS
London: — (Reuters) — Sir Oswald Mosley, voditelj angleških fašistov je 14. februarja izdal prvo številko fašistične publikacije "Union", ki je tedensko glasilo za oživljenje ostankov fašizma "nove zvezne partije fašistov". Fašisti vidijo v Marshall-ovem planu ugodno polje, za njihov razvoj.
Na prvi strani je ta publikacija prinesla veliko sliko Sir Oswald Mosley-a, pod katero je bil samo naslov; "Leader", kar pomeni toliko kot "Fuhrer"
Ottawa namerava zabra-niti vstop ameriškim delavskim voditeljem
Ottawa: — Kanadska vlada išče načina, kako bi zabranila v Kanado vstop ameriškim delavskem voditeljem. Premier King je namignil, da ima kanadska vlada to v mislih, toda minister za emigracijo J.A. Glen je odklonil dalje pojasnjevati to izjavo, namreč kakšne metode naj bi se podvzele, toda je dodal, da bo o tem izdana nekakšna izjava.
Do danes nima Kanada ničesar v svojih zakonih, ki bi zabranje-valo vstop ameriškim državljanom prehod ameriško-kanadske meje vsled tega ako je ta član ene ali druge stranke in celo če je član komunistične partije in tudi ni nobenega zakona za deportacijo radi tega. Naravno je, da takih zakonov tudi sedaj ni potrebno razen zakona o prepovedi fašističnim ostankom in protidelavskim elementom. Delavstvo se nahaja pod peto tako ameriških, kakor kanadskih iskoriščevalcev, zato je tudi edino pošteno, da se branijo enotno pred vsemi izkoriščevalci kanadski in ameriški delavci ter njihovi zastopniki morajo imeti prost prehod iz ene države v drugo.
je Jugoslavija od vseh zavezniških držav prejela najmanjši del, četudi je Narodni Osvobodilni odbor in pozneje Jugoslovanska vlada prosila za zvišanje pošiljk za vojno proti Nemčiji.
Brazilija, o kateri udeležitvi v vojni nikdo ne govori resno, je prejela desetkrat toliko kot Jugoslavija. "Nevtralna" Turčija, katera je ob tistem času odprto pomagala Hitlerjevi napadalnosti, je prejela več kot Jugoslavija.
V zvezi z prejemki "lend-lease", ki znašajo skupaj 36 miljonov dolarjev po ameriški cenitvi, je bilo poslanih za 24 miljonov dolarjev paketov jugoslovanskim vojnim ujetnikom, ostalo pa za vzdrževanje takozvane kraljeve armade v emigraciji in samo pol miljona dolarjev se je porabilo za materijal, ki je bi! poslan Narodni osvobodilni Armadi, katera se je v perečem pomanjkanju vsakega materijala, junaško borila proti okupatorju.
Do kakšne mere so terjatve Združenih držav neupravičene se najlepše kaže o terjatvah za civilno prebivalstvo 3.5 miljona dolarjev, ki se vključuje v "vojne pošiljke". Vse prejemke, ki jih je Jugoslavija dobila na podlagi "lend-lease-a", so bili porabljeni pred zmago nad Japonsko. Kot je znano, ves materijal, ki je bil poslan v zavezniške države v teku vojne pod "lend-leas-om" in kateri je bil porabljen pred zmago nad Japonsko, ne zapada v plačilo.
Združene države so zavrgle te principe, kolikor se Jugoslavije tiče. Pošiljke poslane Franciji, Belgiji in Holandski, niso rešavane na ta način.
"To pomeni, — nadaljuje "Borba", da ameriški državni department zahteva od Jugoslavije plačilo za pošiljke, za katere od drugih držav ne zahteva plačila in za katere je bilo v vseh slučajih ocenjeno in uravnano sporazumno z UNRRA-o.
Kar hočejo Združene države ni ničesar drugega kot samolastno in nepošteno kupičenje "terjatev", kar je dokaz stališča diskriminacije, ki ga zasledujejo Združene države v ekonomičnih vprašanjih napram demokratičnim državam.
Diskriminacija proti demokratičnim državam, katera se vrši in je v slučaju jugoslovanskega zlata jasno razkrinkana, je v direktnem nasprotstvu povelja Združenih Narodov.
Tako stališče predsodkov razbija osnovne principe na katerih je postavljeno mednarodno sodelovanje. Zaradi tega, odločna zahteva Jugoslovanske vlade za odmrznitev jugoslovanskega zlata v Združenih državah ne samo da pomeni obrambo ogrožene posesti, ampak tudi opozorilo vsemu svetu a v prvi vrsti OZN., da obrne pozornost pojavi, katera se v interesu temeljnega zaupanja v mednarodne odnose ne bi smela na noben način trpeti in dovoliti.
SOVJETSKA ZVEZA SKLENILA NE-NAPADALNO POGODBO Z NEMČIJO RADI MIRU
Moskva: — Radi publiciranja dokumentov, ki so bili zaplenjeni po ameriški in angleški armadi in kateri poskušajo vreči obdolžitve radi nastanka vojne na Sovjetsko zvezo, ker je podpisala nenapadal-no pogodbo z Nemčijo, je Sovjetska zveza že obširno odgovorila na te najnovejše provokacije in zavijanja ameriške reakcije. O tretjem odgovoru piše dopisnik Eddy Gilmore med drugim naslednje:
"Združene države so na vse načine podpirale razvratno politiko Chamberlina, to je, politiko Anglije in Francije. Sovjetska zveza odločno zanika, da je bil nenapa-dalni pakt z Nemčijo del Sovjetske zunanje politike, ampak, ker se ni moglo priti do sporazuma z zahodnimi velesilami radi skupne obrambe proti fašistični Nemčiji je bila Sovjetska zveza pred alternativo; ali da podpiše nenapadal-no pogodbo z Nemčijo radi samoobrambe, ali pa odkloni pogodbo in tvega takojšnji oboroženi napad od strani Nemčije.
"Ob tem času so ameriški biljo-nerji investirali kapital v nemško industrijo in tako oskrbovali Hitlerja z orožjem. Anglija in Francija sta pa igrali dvolično vlogo in nameravale skleniti pogodbo s Hitlerjem v namenu, da se obrne ost napada na Sovjetsko zvezo. Na drugo stran so se pa vodila pogajanja s Sovjetsko zvezo in nudila razna jamstva, Poljski, Ru-muniji in nekaterim drugim državam.
"Anglija je ob tem času upala tudi na Anglo-Ameriški sporazum in če bi ga bila ona tedaj dosegla bi opustila vsa jamstva, ki jih je dala Poljski. V slučaju da je bil podpisan Anglo-Ameriški sporazum, je bila Anglija pripravljena prepustiti Nemčiji, da reši problem Danciga in Poljskega koridorja sama brez angleškega umešavanja. Sovjetska zveza more podpreti to z vojnimi dokumenti, ki jih je zaplenila v vojni in je bilo javljeno, da bodo ti dokumenti tiskani v knjižni obliki.
V odgovoru Sovjetske zveze je bilo tudi rečeno, — pravi Gilmore — da je obstojal politični sporazum med Anglijo in Nemčijo v ekonomični pogodbi v kateri je bil vključen tajni sporazum po kolonijal-nem vprašanju, razdelitvi surovin,
kakor tudi razdelitev trga, ter veliko angleško posojilo Nemčiji. Tako so angleški vladarji videli vabljivo sliko trdnega sporazuma z Nemčijo in seveda usmerjenje nemške napadalnosti proti vzhodu, proti Poljski in Sovjetski zvezi.
Sovjetska izjava pravi, da je bilo že v začetku leta 1939 strogo zaupno pogajanje med Nemčijo in Anglijo po Hitlerjevem odposlancu, dr. Helmuth Wohltatu, kateri je bil v Londonu.
"Razgovori z Wahltatom so se vršili med ministrom prekomorske trgovine Robert S. Hudsonom in bivšim svetovalcem ministrskega predsednika Neville Chamberlaina, Sir Horace John Wilsonom.
"Važno je pripomniti, da so bili poslani na pogajanja v Sovjetsko zvezo ljudje manjše važnosti, medtem ko je sam Chamberlain romal v Nemčijo in se osebno pogajal z Hitlerjem.
"Ko je prišlo na red vprašanje obrambe pri pogajanjih v Moskvi med zastopniki Anglije in Sovjetske zveze, je Vel. Britanija nudila postaviti na bojno polje pet infan-terijskih divizij in eno mehanizirano divizijo. To je bilo v času, ko je Sovjetska zveza izjavila, da je pripravljena poslati na bojno črto proti napadalcu 136 divizij, 5.000 srednjih in težkih topov, do 2.000 tankov in oklopnih vozil ter 5.000 letal.
"To gornje dokazuje s kolikim pomanjkanjem resnosti je angleška vlada vodila pogajanja o vojaškem sporazumu z SZ. Pod takimi pogoji ne bo nikdo v zgodovini zmožen izbrisati dejstva, da je bila Sovjetska zveza predočena z alternativo;
"Ali sprejeti, v namenu samoobrambe, nemške predloge in skleniti nenapadalno pogodbo in si tako pridobiti gotovo dobo časa, kateri je bil potreben, da se bolje pripravi za napad in odbije napadalce. Ali pa odkloniti nemške predloge za nenapadalno pogodbo in tako dovoliti vojnim provokatorjem iz tabora zahodnih velesil, da bi bila Sovjetska zveza takoj zapletena V oborožen spopad z Nemčijo, ko je bila popolnoma osamljena.
"V takem položaju je bila Sovjetska zveza prisiljena na izbiro in skleniti nenapadalno pogodbo z Nemčijo.
Ameriški "lov"
STANOVANJA POVIŠANA ZA 400%
Ottawa: — Radi ukinjenja nadzorstva nad stanarino trgovinskim podjetjem, se je stanarina ogromno povišala. Nekaterim lokalom je bila stanarina povišana za 400%. Pričakuje se, da bo finančni minister Douglas Abbott zahteval od parlamenta odobrenje tudi za povišanje stanarine na privatna stanovanja.
Šanghaj ; — BUP — Varnost štirih ameriških mornariških vojakov, ki so bili ujeti na božični dan, je odvisna od zadržanja Združenih Držav, da namreč povleče vse ameriške sile iz bojne črte na Kitajskem, tako je izjavil radio kitajske osvobodilne armade.
Ujeti mornariški vojaki so; Cpl. William L. Pollard, Forth Worth Tex., Pte. aCirol W. Dickerson, Olathe, Kan., Pte. Robert Hart, Pittsburgh, Pa., in Pte. Thomas Kapodistria, Buffalo, N.Y. Ti mornarji so bili ujeti v spopadu ko so se čete ZDA udeležile borbe kitajske civilne vojjie na strani Čang-Kaišekove armade proti kitajski osvobodilni armadi nekako 33 milj od Tsingtao ki je bil tedaj
ta kraj bojna črta.
Zastopnik ameriške mornarice in mornariškega kora je seveda zanikal, da bi se udeležili borbe, ampak, da so šli le na lov na "divjačino", in da se jim je dalo za ta lov uradni dopust. Eden od teh "lovcev" Pte. Charles J. Brayton je bil pri lovu nevarno ranjen in je nato podlegel ranam v ujetništvu.
Radio osvobodilne armade kitajske je oznanil, da bodo ostale ujetnike obdržali v ujetništvu, dokler Združene države ne zajamčijo, da se vojaki Združenih držav ne bodo udeleževali bojev na strani i Čang-Kaišekove armade in se po-
polnoma povlekli iz kitajske zemlje.
"Ako bodo te upravičene zahteve sprejete", — je dejal radio — bodo ujeti mornarji izpuščeni na svobodo in se bo z njimi lepo postopalo."
Gospodarstvo Trsta propada
Trst; — Na velikem zborovanju v Trstu dne 9. feb. so združene strokovne unije protestirale proti nenavadno težkem položaju tržaških delavcev.
Skoro tri leta po končani vojni, tržaška industrija umira in popolni zastoj je tudi v tržaških pristaniščih. V samem Trstu je 24.000 nezaposlenih delavcev. V Trstu in okolici pa znaša število blizu 27.000 nezaposlenih, od katerih je 7000 mladih pripravnikov. Dvaindeve-deset tržaških podjetij dnevno odpušča delavce.
Na zborovanju je predsednik tržaških združenih sindikatov, D. Stradi dejal, da nameravajo okupacijske oblasti uničiti tržaško industrijo, a Trst spremeniti v njihov arzenal v borbi proti ljudskim demokracijam. V imenu tržaških delavcev je Stradi zahteval od okupacijskih oblasti, da takoj zabra-nijo odpuščanje delavcev.
"EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor / in Slovenian Language rteglstfcred in the Registry Office for the Oity of Toromto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Ishaja vsako sredo ▼ slovenskem jeziku. Naslov listat 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Grabežljivost reakcije
Včasih smo čitali povest o kakem grabežljivcu, kako si je grnil na kup premoženje in pri tem ni poznal ne sramu ne morale. Obubožane družine je pripravil ob vse in jih naposled pognal na cesto, da so tam od lakote umirale. Ob čitanju take povesti, je v srcu čitatelja naraščal srd in človeku se je gnusil tak brezsrčni izžemalec.
Danes se na svetu vrši nekaj podobnega, samo, da je še mnogo ostudnejše, kot je povest grabežljivega brezsrčneža, a na žalost ni povest ampak kruta resnica. Tudi se tukaj ne gre za posamezno družino ali človeka, ampak na tehtnici je miljone družin in cele države. Vlogo tega grabežljivca igra država, ki je bila v preteklosti, posebno pod vodstvom velikega moža čislana radi svojega odločnega stališča v borbi proti fašizmu. Ta veliki mož je bil Roosevelt in država o kateri se danes ne misli tako, so Združene države.
Novi vlastodržci Združenih držav danes oholo govore o miljardah, za borbo proti demokraciji. Na debelo trosijo denar za pobijanje na Daljem vzhodu,. Kitajskem, Palestini, Grčiji in drugih državah, to vse, da si morejo kopičiti čim vec novih miljard dolarjev iz ljudske krvi. V to svrho so naredili plan skozi katerega naj bi tekla zlata reka v malhe* grabežljive ameriške reakcije.
Kdo bo morda rekel; "saj je to plan za pomaganje, državam, ki so trpele v vojski." Kdor tega še do sedaj ni spoznal, da je to preprosta bajka naj se poglobi v dejanja. Ta plan so razgaljila dejanja.
Danes se v tem listu na drugem mestu govori o noti Jugoslavije za povrnitev denarnih zlatih rezerv, ki jih je Jugoslavija naložila v Ameriki v času, ko so bile te rezerve v nevarnosti, da jih ugrabi požrešni fašizem. Da se to ne bi zgodilo se je zaupal ta denar državi, ki je bila čislana radi poštenosti. Vedeti je treba tudi, da je to ljudski denar, ljudstva Jugoslavije. Grabežljivi ameriški reakciji ni nikdar kanila sraga potu iz obraza, da se je pridobil ta denar kot plačilno in izmenjalno sredstvo radi mednarodne trgovine. Jugoslovanski kmet,, delavec in drugi pošteni ljudje so se potili za te zlate rezerve, da si bodo v času sile pomagali, ter kupovali kar jim bo potrebno. Tu v tej zlati rezervi leži jugoslovanski kruh, obleka, stroji in tisoče potrebnih stvari za jugoslovansko ljudstvo, ki je v vojni toliko trpelo. Kje je na svetu človek s tako črno dušo, ki bi temu junaškemu ljudstvu toliko let od-trgoval, ta kruh, obleko, stroje in še tisoče raznih drugih potrebnih stvari? žal, da se najdejo taki na Wall Street-u v Združenih državah in pri ameriški vladi.
To so tisti,, ki naj bi pomagali trpečemu ljudstvu, ki je bilo prizadejano v vojni? Po vsem tem kar se dogaja pred našimi očmi, kdo naj verjame še tako bajko? Jugoslavija ne veruje v to bajko in ima razlog, da ne veruje. Njeno last naj bi ji prej vrnili, potem naj govore o kakšni pomoči. Mi isto tako ne moremo verovati v ameriško pomoč ali v njene dobre namene. Komu naj bi pomagal Marshall-ov plan? Portugalski, ki sploh ni bila v vojni? Čemu je njej treba pomoč, švedski morda? Tudi ona je v vojnem času delala le dobro trgovino. Njej tudi ni potrebna pomoč in to tudi pove ter se brani te ameriške pomoči. Ravno tako se jo brani Švica, ki tudi ni bila razdejana v vojni. Branijč se je tudi druge države, neglede če so bile v vojni razdejane ali ne. Ta načrt je v korist samo nenasitni in grabežljivi reakciji.
Da, po teh državah, ki so pod Marshall-ovem planom se odigrava ta tragična žaloigra, ki bo v teku let ako se ti narodi ne zganejo pognala mnogo družin izpod strehe na cesto v lakoto. Prizanešeno ne bo niti Združenim državam, četudi se naj bi v nje,, po tem Marshall-ovem načrtu zlivala zlata reka, ker te miljarde se bodo zlivale v morje grabežjive ameriške reakcije, a ne v roke poštenega ameriškega ljudstva. Za ameriško ljudstvo se pripravlja, ne zlata, ampak krvava reka in morje potu, če se ne bo ob pravem času zganilo in pometlo grabežljivo reakcijo pri prihodnjih volitvah v pozabljenje.
Grabežljiva reakcija ima celo toliko drznosti, da govori o Marshall-ovem planu, da je plan miru. Trumanova doktrina, Maršalova Evropa, vse to je v interesu miru pravijo. Govoriti o miru je lepo in pravilno,, toda kada1' se govori o miru, naj se mir spoštuje in o njem govori pošteno. Govoriti o miru in pri tem oživljati ostanke fašizma, ali je to pošteno ? Svet ni pozabil fašistične miroljubnosti kajti tudi sam Hitler je govoril, da zaradi njegove strahovlade ne bodo jokale matere. Svet danes ve, da je grdo lagal, da se je delal norce iz besede — mir. Mnogo mater je jokalo za svojimi sinovi, hčerami, mnogo žen za svojimi možmi, mnogo sester in bratov za svojimi brati itd. Strašna je bila ta povest in preresnična. Narodi sveta jo ne bodo tako kmalu pozabili.
To povest hoče nadaljevati grabežljiva ameriška reakcija s pomočjo reakcije ostalega sve^a. Vse povsod, kjer koli se pojavijo njihovi plani se preliva kri, ki je potrebna da si more grabežljiva reakcija kopičiti nove miljarde dolarjev, a delavno ljudstvo trpi in umira za drob-tine iz miz bogatinov.
Toda plani reakcije se bodo pokvarili. Miroljubnega ljudstva je mnogo, mnogo več kot grabežljive reakcije. To ljudstvo ima moč in svoje demokratične pripomočke katere jim ne more vzeti nobena grabežljivost reakcije. Trdna enotnost vsega poštenega demokratičnega ljudstva more in bo na demokratičen način preprečila nakane grabežljive reakcije.
"Demokrati v Bizoniji"
Eden glavnih ciljev Marshallo-vega plana je obnova pro-fašisti-čne Nemčije. Vsled tega reakcija tako hvali stališče zapadnih držav v Nemčiji in politični razvoj v Bizoniji, kakor se imenujejo spojene cone, ki so zasedene po Ame-rikancih, Angležih in Francozih. Značilni kažipoti temu so; karakterji nemškega osobja, ki je bilo izbrano za vodstvo Bizonije, likvidacija sodišč za vojne kriminalce in oproščeni nemški veleindu-strijalisti, ki so postavili Hitlerja na vlado in mu pomagali zgrabiti strašni nacistični vojni stroj. Ravno ti zadnji se sedaj zopet postavljajo na važna industrijska mesta za obnovo industrije v Nemčiji.
Ena taka politična osebnost je Karl Spieker, ki sedaj živi v Frankfurt am Main, in igra važno vlogo v Bizoniji. V izbiri tega človeka so oblasti zapadnih zaveznikov v Nemčiji dokazovale, da on ni nazi-fašist in se more celo trditi, da je bil "demokrat" vse svoje življenje.
Toda, v resnici je bil Spieker vedno zagrizen nacionalist in vnet zagovornik močne nemške armade, ki jo je pomagal tudi graditi. Kmalu po prvi svetovni vojni, takrat visok uradnik v pruski vladi, je bil eden prvih ustanoviteljev v črne garde "Black Reichwehr", to je bila nezakonita armada, ki je bila glavna podlaga za obnovo nemškega militarizma. Takozvani svobodni kor (Free Corps), katerega je ustanovil Spieker, v glavnem, v Gornji šleziji, da se je boril proti Poljakom in "Bolševikom" je storil več kot 200 zločinov nad civilnem prebivalstvom v kratki dobi par mesecev.
Spieker je bil na ta način odgovoren za val "Fehme terorja". Mnogi člani "Fehme" so pozneje postali zloglasni voditelji v Hitlerjevi partiji ali pa drugih šovinističnih nemških partij ali klubov.
Toda navzlic temu se on smatra "demokrat". Ta trditev se podpira s tem, da je on zbežal iz Nemčije, ko je prišel Hitler na vlado in živel v Angliji, Kanadi in Združenih državah do leta 1945. Za časa vojne je bil vedno v zvezi z Vojnim oddelkom vlade ZDA, John Foster Dulles-om in tudi več drugimi vplivnimi reakcionarnimi političarji.
Spieker je zvesto sledil Vatikanu zadnjih 30 let in zagovarjal u-postavitev zahodne Nemčije, ker da je v veliki večini katoliška. On kot zmožen taktičar dela tudi z roko v roki z Dr. Kurt Schuma-cher-jem, ki je glavni vodja nemških Social-Demokratov za razcepitev Nemčije, seveda delata za enkrat oprezno, da ne bi s tem odcepila drugih Veliko-Nemcev med vladajočim razredom reakcije. Eventualno Spieker misli, da bo on in višja duhovščina v Cologne, Trier-ju, Speyer in Minhenu vodilni duh zahodne Nemčije in to pod varstvom ameriških in angleških generalov ter pod blagoslovom Vatikana, a v glavnem pa po milosti dolarjev, ki naj bi se zlivali iz Marshallovega plana v Nemčijo. Spieker je namreč zelo vnet za "razumljivo pomoč" odgovornih ameriških političarjev. On pravi, da je "pravilno" da Nemčija postane lutka v rokah Amerike v igri proti Rusiji. Le na ta način bo Nemčija zopet postala sila.
Poleg Spieker-ja, je izbran tudi stari, do korenine pokvarjeni vojni zločinec Dr. Hjalmar Schacht, \ kateri je svetovalec finančnega di-rektorata Bizonije. Bivši predsednik nemške državne banke, bi moral služiti 8 let ječe v koncentracijskem taborišču v smislu obsodba nemškega denazifikacijskega sodišča. Bil je nekaj časa zaprt v nemškem taborišču blizu Ludwigsbur-ga, a je bil premeščen po ameriški policiji v ameriško taborišče pri Frankfurtu.
Njegovo nameščenje kot svetovalca v finančnih zadevah Bizonije je posledica dolgoletnih prijateljskih odnošajev z ameriškimi monopolisti. Leta 1933. se je Schacht sestal z John Foster Dulles-om, kateri se je udeležil konferenc.o razpravi nemških tujih dolgov. Dul-les-ov brat, Allen, direktor New-Yorške podružnice Anglo-Nemška Schoeder Banke, je sodeloval tesno s Schachtovim prijateljem — bankirjem in voditeljem SS tru-parjev, Baronom Kurt von Schroe-der-jem.
Baron von Schroeder je s pomočjo Schachta in Von Papena iz-posloval 1933 sestanek med Hitlerjem in Ruhrskimi industrijali-sti. Pozneje je Schacht kot predsednik nemške državne Banke imenoval J. Henry Schröder Bančno korporacijo, ko je neka ameriška firma privolila zamenjavati vrednostne papirje, katere je nacistična vlada izplačevala lastnikom nemških dolarskih bondov za poslovanje pri izmenjavi teh bondov. ICo so zavezniki leta 1944 napre-
I dovali v Nemčiji je Schacht poslal prijatelje k Alien Dulles-u, ki je bil tedaj glava podružnice Urada strategične službe ZDA (OSS) v Švici, na razgovore, da se postavi temelje povojnega sodelovanja med Ameriko in nemškimi monopolisti.
Resnična slika novega ameriškega zadržanja v Nemčiji,se seveda najlepše osvetljuje v prvi odločbi ameriškega vojnega sodišča za vojne zločince, ki je sodil veleindu-strialiste, kateri so pomagali Hitlerju. Od šest nacističnih velein-dustrialistov, ki so gradili Hitlerjev vojni stroj, in pri tem rabili suženjsko delo, ter oskrbovali plinske celice za dušenje jetnikov, — so bili trije oproščeni vsake krivde, dva sta bila obsojena na pet let in eden na dve in pol leti. Vsa doba, v preiskovalnem zaporu se jim je štela v rok kazni.
Sodnik je bil Charles B. Sears iz Buffalo, New York, kateri je leta 1942 obsodil unijskega voditelja Harry Bridges-a na deporta-cijo, "kot nezaželjenega tujca". Ta obsodba je bila pozneje seveda zavržena po vrhovnem sodišču ZDA. Proti nacističnim vojnim kriminalcem, kot je razvidno iz njegove sodbe, se Sears ni pokazal tako strog. Nasprotno, bil je tako mehak, kot volna spomladanskega jagneta in je zavrnil obtožbo "zločin proti človeštvu" eno za drugo — od vseh obtožencev. Na sodišču v Nurembergu 22. decembra lansko leto je Sears "uzakonil, da ne more biti oseba kriva zločina proti človeštvu samo zato, ker si s pro-tižidovskim pritiskom pridobi . . . industrijsko posest, ki je lastnina Židov." Z drugo besedo; zločin se ne stori, ako se "samo" ubije Žida in vzame njegova tovarna, ki kon-
kurira tvoji tovarni.
Sears je tudi naravnost prosil nacistične obtožence oproščenja radi "grobega" postopanja tožilne-ga svetnika pred sodiščem napram Otto Steinbrinck-u, drugi glavni osebi v Flick-ovem premogovnem in jeklenem cesarstvu, kateri je bil dolgo časa član Hitlerjeve Elitne Garde. On je zavrgel kot "nesmiselno" idejo, da bi šel Steinbrinck kot poveljnik podmornice tvegati življenje in rešavati potapljajoče ljudi iz ladje, katero je on sam potopil in da bi bil vsled tega; ker to ni storil, soudeleženec ubojstva tisoče neoboroženih oseb."
Vedno zaveden nasprotnik delavstva in solidarnosti veleindustri-jalcev je Sears izjavil mnenje, da je "neka senca pravice" v trditvah obtoženih veleindustrialistov, "da je v njihovih osebah postavljena pred sodišče Industrija sama." Obsoditi industrijo, to se pa ne more. Ameriška industrija bi tega ne hotela.
Med tem je pa tudi vedno naraš-čujoča zahteva po bivših sturm traperjih in drugih elitnih fašističnih kadrih, da bi se jih poslalo ven iz dežele na službo v druge države. Rekrutni agentje so zaposleni v Bizoniji, ker so nemški fašisti pri volji služiti v Grčiji, Turčiji, Indo-Kini, Indoneziji in drugod. V Indoneziji so celo nemški vojaki ohranili imena svojih vojaških edinic. Bataljona; 415 in 712 naprimer se še vedno imenujeta "Totenkopf" (mrtvaška glava). Rekrutiranje za monarho-fašistično armado Grčije obstoja v Stuttgartu; vsak novinec dobi 3000 mark, njegova družina pa prejema denarno podporo, pripravlja se tudi podvzetje, da se jim bo pošiljalo ameriške pakete s hra-
Iz glavnega urada Sveta Kanadskih Južnih Slovanov
NEKOLIKO POJASNIL ONIM KATERI SE ŽELE VRNITI V JUGOSLAVIJO S PRVO SKUPINO POVRATNIKOV V LETU 1948.
Ker se približuje dan prihoda jugoslovanskega parnika "Radnik" po prvo skupino povratnikov, je potrebno podčrtati nekoliko stvari, ki so v zvezi povratka naših izseljencev *v domovino. Ob enem želimo ponoviti, kar smo nedavno objavili v našem demokratičnem tisku, da bo registracija za izseljen-ce-povratnike prve skupine tega leta zaključena 15. marca. Ta odločba torej ostane še nadalje v veljavi. Do sedaj se je registriralo precejšnje število naših izseljencev za prvo skupino, ter oni kateri še nameravajo potovati z prvo skupino, je potrebno, da se čim prej registrirajo, ker je čas prekratek da bi se z registracijo moglo odlašati.
Tiskovine za registracijo so poslane vsem lokalnim odborom SKJS, in napram temu naj se vsi naši izseljenci, ki se nameravajo registrirati za povratek z omenjeno skupino, obrnejo v zadevi registracije na tajnika lokalnega SKJS v svojem mestu. Vodstva lokalnih odborov SKJS naj objavijo v svojem mestu, kje in kdo bo vršil registracijo, tako da bi oni ka.teri se žele registrirati vedeli, koga in kje je treba poiskati onega, da bi ispolnil prošnjo za registracijo, sprejemal pristojbino za administrativni fond itd.
Ob tej priliki želimo, dati nekoliko pojasnil za one, ki so se že registrirali, da bodo vedeli, kaj naj bi najprvo podvzeli. Napram predpisom registracije izseljenca-po-vratnika, kateri se je že registriral, naj stori naslednje:
1. Kakor hitro se je registriral in se je registracija poslala na Gl. Urad SKJS, je povratnik dolžan v dobi 20 dni preskrbeti potni list. Oni kateri so postali kanadski državljani, naj zahtevajo kanadski potni list in ako ne morejo dobiti prošnje za kanadski potni list v svojem mestu, naj se obrnejo na Gl. Urad SKJS in jim bomo poslali iste. V zvezi s tem je potrebno storiti sledeče: a) izpolniti prošnjo in odgovoriti na vsa vprašanja katera so v prošnji navedena; b) najti v svojem mestu enega prominentne-ga človeka kateri naj prošnjo podpiše, da pozna prosilca za potni list. (prominentni ljudje se tukaj smatrajo; doktorji, sodniki, duhovniki, upravitelji bank itd.) c) skupaj z izpolnjeno prošnjo je treba poslati dve fotografije prosilca in pet dolarjev, da se dobi potni list. Ako ne morete sami izpolniti prošnje vsled nezadostnega poznanja jezika, poiščite si nekoga od naše mladine, ali drugega, ki mu je dobro znana angleščina in ga zaprosite, da vam pomaga izpolniti prošnjo. Ko je vse to izpolnjeno se naj vse to pošlje s priporočenim pismom na sledeči naslov:
The Passport Officer
Department of External Affairs, Ottawa, Ont.
2.)	Oni povratniki, kateri niso postali kanadski državljani, naj zaprosijo za jugoslovanski potni list. Pri vsakem lokalnem odboru SKJS se morejo dobiti tiskovine, katere so potrebne za potni list in vizo. Treba je izpolniti sledeče:
a) prošnjo za jugoslovanski potni list in vizo; b) izpolniti vprašanja v treh izvodih, odgovoriti na vsa vprašanja, katera so v tiskovini navedena; c) z vsemi omenjenimi izpolnjenimi tiskovinami je potrebno skupaj poslati 4 fotografije prosilca in $17.20 za državno takso. Vse to je potrebno poslati Konzulatnemu odelenju na sledeči naslov:
Legation of Federal People's Republic of Yugoslavia Consulate Dpt. 259 Daly Ave., Ottawa, Ont.
Na podlagi omenjenih izpolnjenih tiskovin, bo povratnik dobil potni list in vizo. Oni pa kateri že imajo kanadski potni list, morajo pa ravno iste tiskovine, izpolnjene, kakor za jugoslovanski potni list in vizo, skupaj z potnim listom in 4 fotografijami ter 2, dolarjema, poslati na jugoslovanski konzulat, na podlagi česar jim bo jugoslovanski konzulat izdal vizo. To je treba poslati na isti naslov, kot je objavljen zgoraj, t.j. na Konzulat-no odeljenje v Ottawo.
3.	Vsaki povratnik, ko dobi potni list, bodisi kanadski ali jugoslovanski, mora takoj poslati denar za vozno karto. Cena "šifkar-te" je napram današnjim obvestilom ista kot je bila lansko leto, t.j. za osebe starejše kot 14 let $130.50, a za otroke od 7-14 let $65.50, mlajši otroci kot 7 let, ki potujejo s svojimi starši ne plačajo ničesar. V zvezi z uplačevanjem "šifkarte" je treba izpolniti "U. K. Declaration" formo, seveda v angleškem jeziku. To formo je potrebno izpolniti za vsako osebo, bodisi da ta plača celo ali pa polovično "šif-karto" ali pa da ne plača ničesar. Vsaka oseba, ki potuje mora ispol-niti omenjeno listo za vsakega posebej.
Lokalni odbori SKJS naj v tem oziru pomagajo vsakemu povratniku, da vse omenjene liste pravilno izpolni, ter da jih izpolnjene po vseh potrebnih oblasteh potrjene, pošlje na ustanove kamor so namenjene. Lokalni odbori SKJS bodo morali tudi pri vplačevanju "šifkarte" voditi rekordno listo, katera bo poslana skupaj z "U. K. Declaration" formo, denarjem za "šifkarto", na Gl. urad SKJS.
Povsod odkrivamo novo rudno bogastvo in odpiramo nove rudnike 1
Naša država ima veliko prirod-no bogastvo najrazličnejših rud, premoga, nafte in nekovinskih rudnin. Obsežna področja so še docela neraziskana, kolikor pa so raziskana, so to delo opravili po veliki večini tujci na račun inozemskih kapitalističnih podjetij in trustov, ki so jim prejšnji proti-ljudski režimi dajali koncesije, ne da bi vedeli, kaj so ugotovili tuji geologi.
Po osvoboditvi, ko je vse rudno bogastvo postalo splošna ljudska lastnina, se je geološko raziskovalno delo razvilo v vseh področjih države pod vodstvom republiških geoloških zavodov in zveznega zavoda za geološka raziskovanja. V lanskem letu so izsledovalna dela dala prav lepe uspehe. Podjetje za globinska vrtanja ministrstva za rudarstvo FLRJ je izvršilo najobsežnejša raziskovalna dela v Črni gori in Makedoniji, kjer je mnogo docela neraziskanih nahajališč rude. Vrtalna dela v črni gori so pokazala, da so v tej republiki velika nahajališča boksita, pa tudi manjša ležišča svinčene rude in premoga. V Makedoniji so bila odkrita ležišča premoga, svinčene rude in kromove rude. Vsa ta raziskovalna dela se bodo letos nadaljevala.
Na Hrvatskem so predvsem raziskovalna ležišča rjavega premoga pri Globočevcu v Hrvatskem Zagorju. Na področju Srbije so bila izvršena najobsežnejša vrtalna dela v okolici rudnika rjavega premoga v Aleksincu, kjer so vrtali do globine 700 m. Ugotovili so velike in obsežne sloje premoga. Prav tako so raziskovali nahajališča rjavega premoga v okolici Ca-ribroda.
Vrtalna dela na področju premogovnika Breze v Bosni so potrdila, da so premogovni sloji zelo razsežni, kar daje možnost za znatno razširjenje rudnika in za otvoritev novih rudnikov. Letos bo podjetje posvetilo največjo pozornost bosanskim ležiščem premoga na področju Zenice, Breze in Kakn-ja kakor tudi na področju Majevice severno od Tuzle, kjer je majhen rudnik črnega premoga, z vrtanjem v okolici Tuzle pa bodo ugotavljali možnosti novih izyorov slane vode.
V	Sloveniji je to podjetje za globinska vrtanja izvršilo raziskovalna dela pred vsem na področju Litije in Mežice ter v trboveljskem revirju.
Poleg vrtalnih del za ugotovitev nahajališč rude in premoga je podjetje izvršilo tudi obsežna dela za ugotovitev geološkega sestava zemlje na tistih mestih, kjer se bodo gradile velike hidrocentrale. Končno je izvršilo raziskovalna dela v bližini izvorov zdravilne vode. V Soko Banji so odkrili nove izvore radioaktivne vode.
V	celoti je podjetje lani navrtalo 16.500 m. Za vrtalna dela je usposobilo v strokovnih tečajih 150 strokovnih delavcev, letos pa bo usposobilo nadaljnjih 200 takih delavcev.
RAZISKOVALNA DELA V SLOVENIJI
V	Sloveniji je tudi geološki zavod pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo izvršil obsežna razis-
AMERIŠKO OROŽJE IN DENAR ZA ITALIJANSKE VOLITVE
Rim: — Kakor poroča posebni dopisnik lista "Milano Sera" iz Washingtona, ki poučen od ameriških političnih krogov, da bo ameriški državni department poslal italijanskim desničarjem pomoč v denarju in "orožju" za prihajajoče parlamentarne volitve. Dopisnik piše, da je namestnik državnega tajnika ZDA., Lovett, obljubil italijanskemu ambasadorju v Was/i-ingtonu, Tarchiani-u, da bo ameriška vlada dala Gasperijevi stranki Katoliških demokratov $3,000.000 za predvolilno kampanjo. Denar se bo poslal De Gasperiju potom raznih privatnih ameriških organizacij.
Prepričani smo, da bo nekoliko teh pojasnil pomagalo našim izse-ljencem-povratnikom lažje urediti svoje stvari, ki so v zvezi njihovega povratka v domovino. Ob drugi priliki bomo objasnili še nekoliko vprašanj, katera so tudi važna z ozirom na druge probleme v zvezi s povratkom.
Odelenje za registracijo izseljencev-povratnikov.
kovalna dela. Pri tem delu so pomagali tudi študentje ljubljanske univerze. Izvršili so globinsko preiskavo predelov, kjer so verjetno slani vrelci. Preiskovali so premogovne sloje v zvezi s pripravami, da se pravilno odpro že pred leti zaprti rudniki. Ugotavljali so ležišča barita, kaolina, kremenja-ka, grafita, krede, lojevca in og-njevzdržne gline. Predvsem so posvetili pozornost nahajališčem kaolina, ki ima velik pomen za industrijo porcelana in električnih izolatorjev. Vzorce dobljenega grafita bodo preiskali pri Litostroju, če je grafit uporaben za livarska dela. Neprestano se geološki zavod zanima za iskanje ognjevzdržnih glin z visokimi tališči, kar je važno za našo šamotno industrijo. Veliko nalogo je izvršil zavod tudi v zvezi z gradnjo hidrocentral, ko je bilo treba ugotoviti možnosti zajezitev in akumulacijo vode. Naše geologe čaka tudi v Sloveniji še ogromno delo pri raziskovanju našega rudnega bogastva ter v zvezi z vodno-gospodarskim načrtov. Potrebno je tudi geološko raziskovanje Slovenskega Primorja in našega Krasa.
Za nadaljnjo raziskovalno delavnost bo velikega pomena nova tovarna vrtalnih garnitur in vrtalnega orodja, ki jo bomo letos zgradili v Zemunu. To bo prva tovarna te vrste v naši državi, ki bo omogočila, da se obseg raziskovalnih del znatno poveča.
NOVI RUDNIKI
Na podlagi raziskovalnih del se bo v prihodnjih letih odprlo mnogo novih rudnikov. Zlasti bodo pomembni novi rudniki svinčeno-cin-kove rude v okolici Trepče pri Kosovski Mitrovici, kjer šo bila izvršena obsežna raziskovalna dela. Na pogorju Kapaonika, ki se razteza sferno od Kosovske Mi-trovice, pripravljajo vse potrebno za iskoriščanje rudnika Belo Brdo-Zaplanina. Zgradili so cesto, postavili elektr. vod 40 km., in sedaj pa postavljajo žičnico. Že letos bodo v tem rudniku začeli kopati rudo. Obnovljen bo tudi rudnik Ajvalija pri Prištini, ki je od leta 1937 zapuščen. V neposredni bližini Aivalije bodo odprli rudnike Kišnica in Novo brdo ter pripravili za kopanje rude, ki jo bodo prav tako prevažali z žičnico do topilnice v Zve-čanu pri Kosovski Mitrovici. V Trepči ustanavljajo poseben institut za geološka raziskovanja, ki bo opremljen z najnovejšimi instrumenti, v bližnjem Starem trgu pa bodo letos odprli srednjo tehnično šol« Ker so nahajališča svin-čeno-cinkove rude na Vsem tem področju zelo obsežna in velikega pomena za naš izvoz, se bo pridobivanje rude, kakor tudi kovine v velikem obsegu povečalo.
Z gradjno mladinske proge Brč-ko-Ba novici je sedaj omogočeno izkoriščanje velikih nahajališč dobrega rjavega premoga v tuzlan-skem bazenu in na pobočjih planine Konjuha. V Banovičih so odprli nov dnevni kop "Ravne". V primeri z letom 1946 se je proizvodnja premoga v Banovičih že popetorila. V kratkem bodo začeli izkoriščati obsežna nahajališča lignita pri Kamsiji in pri Su-vem polju v bližini Kreke. V bližini Simin Hana vzhodno od Tuzle pa se bodo začela vrtalna dela za pridobivanje nafte. Na tem področju so bila dela pred vojno ustavljena, češ da se ne izplačajo.
V ljudski republiki Bosni in Hercegovini so lani odprli 4 nove premogovnike republiškega pomena, in sicer v Miljevini pri Foči, v bližini Tesliča, v Tušnici na Livan-skem polju in pri Mozgrani nedaleč od Bjeline oziroma Uglje-vika. Velik pomen ima rudnik Tušnica na Livanskem polju. Odličen premog iz tega rudnika se je najbolje obnesel v tovarnah cementa v Dalmaciji. Dokler ne bo zgrajena železnica, morajo premog prevažati s kamijoni.
Tudi na področju Zenica so v zadnjem času odprli več novih rudnikov, ker je ugotovljeno, da so tu nahajališča premoga izredno obsežna. Novo polje so odprli tudi pri rudniku v Kaknju, v bližini Breze pa pripravljajo otvoritev novega revirja Goluša-Potok. V vseh premogovnikih in ostalih rudnikih pa se bo letos nadaljevalo obsežno delo za mehanizacijo proizvodnje, kar bo omogočilo nadaljnje povečanje proizvodnje.
Gospodarske zanimivosti iz vse Jugoslavije
Pridobivanje industrijskih rastlin v Sloveniji. V bodoče se bo moralo v Sloveniji pridelovati več industrijskih rastlin, kakor pred voj no. Sklepanje pogodb s pridelovalci za pridobivanje teh rastlin, do sedaj še ni bilo dovolj zadovoljivo. Tako naprimer potrebuje precej lanu tovarna motvoza in la-nenih izdelkov v Grosuplju. Pogodbe sklepajo s pridelovalci naproze.
Slovenska industrija platna je pred vojno predelovala letno 800 ton lanene slame; približno sedmino svojih potreb je krila iz krajevnih virov, ostanek pa je bilo treba uvažati iz Vojvodine. Toda dovoz sirovin iz oddaljenih krajev je predrag zato je potrebno čim bolj pospešiti pridelovanje lanu doma v Sloveniji. — Za rastline oljarice bodo sklenjene kmalu vse pogodbe. Tovarna olja v Slovenski Bistrici in v Viru pri Domžalah bosta zalagali s surovinami tudi< druge oljarne v Sloveniji. Letos bodo posejali sladkorno peso, ki bo za 15% večja od lanske. Pogodbe sklepa sladkorna tovarna v Osijeku.
Autobusni promet v Sloveniji.
Omrežje autobusnih prog, kjer so lani vozili autobusi državnega au-tobusnega in prevoznega podjetja Slovenije je bilo 3305 kilometrov dolgo in je imelo 86 prog. Potni kov je bilo okrog 5,000.000. Podjetje je lani prihranilo v potniškem in blagovnem prometu za 21.61% bencina in za 23.93% nafte.
Razširjenje tekstilne tovarne "Varteks" v Varaždinu. Ta tovarna se razvija v največji tekstilni kombinat v Jugoslaviji. Letos bodo zgradili nova poslopja za tkal nico in apreturo.
Letošnje naloge podjetja za dviganje potopljenih ladij iz morja. Državno podjetje "Brodospas" je lani dvignilo več manjših in tudi nekaj večjih ladij. Med njimi "KT 6", "Senj" in 'Srbin". Letos bo moralo podjetje dvigniti več velikih ladij. Med njimi tri potniške iz globine okrog 50 m.
Bosanski gozdovi bodo dajali les za vso državo. V ljudski republiki Bosni in Hercegovini je okrog 2,400.000 ha gozdov; in od te površine pa odpade na požgane gozdove in poseke okrog 140.000 ha, na grmičevje in 250.000 ha na kraška gozdna zemljišča in golja-ve. Med petletko bo treba pogoz-diti najmanj 30.000 ha pogorelih gozdov in goljav, izboljšati okrog 60.000 ha grmičevja in zanemarjenih gozdov. Za lani je bilo določeno, da je treba ustanoviti 195 gozdnih drevesnic s površino 50 ha in pogozditi okrog 1670 ha. Gozdna gospodarstva so ta program po večini presegla. Lanski uspehi kažejo, da bo mogoče izpolniti pogozdit-veni načrt ter da bodo bosanski gozdovi zalagali z lesom ne le industrijo v Bosni in Hercegovini, temveč v vsej državi.
že letos bo izročeno prometu okrog 200 km avtomobilske ceste Beo-grad-Zagreb. Določeno je, da bodo letos zgradili 160 km in končali delo na odseku, kjer so začeli delati lani. Na zagrebškem odseku bodo dogotovili okrog 50 km ceste do Siska Popovače. Na beograjskem odseku bo pa gotove okrog 150 km ceste, in sicer do križišča ceste Vinkovci-Županja.
Letos bo mnogo več cestnih del kakor lani. Obnova prometa na starih komunikacijah je bila lani na splošno že končana. Začeli so graditi nove ceste in preurejati stare. Obnovljeni so bili skoro vsi mostovi. Letos bodo nadaljevali velika cestna dela, ki so jih začeli lani, toda v večjem obsegu, kakor doslej. Tako bodo nadaljevali graditev zvezne ceste Niš-Pirot-Cari-brod, ki bo dolga 80 km. Delo na tej cesti je posebno težavno, ker je treba cesto v dolžini 10 km skozi Sitčevaško sotesko dobesedno vklesati v živo skalo. Letos bodo tlakovali 55 km cest, ki so bile doslej le posute s peskom. Generalno bodo popravili 180 km cest in med njimi tlakovali 20 km cestišča. Največje cestno delo bo dograditev avtomobilske ceste Beo-grad-Zagreb. Pri delu te ceste bo sodelovalo okrog 60.000 mladine.
Razvoj lokalnega gospodarstva na Kosovem in Metohiji. Lokalno gospodarstvo potrebuje premog iz domačih premogovnikov, ki jih pa doslej niso še dovolj iskoriščali. Na Kosmetu je mnogo ležišč lignita, zlasti v okolici Prištine, Peči Prizrena, Kosovske Mitrovice in Gnjilana. Treba je tudi da se bolje razvije opekarniška industrija. Doslej so morali opeko uvažati iz oddaljenih krajev. Lani so morali uvoziti okrog dva miljona kosov opeke. Prav tako se morajo na Kosmetu osamosvojiti s proizvodnjo apna. Zdaj znaša proizvodnja okrog 10.000 ton na leto. Posebno po-
keramične kocke za tlakovanje. Proizvodnja je bila pa še primitivna. Pri Prištini so ležišča gline za karamično industrijo. Doslej so to glino tudi izvažali.
Obsežne priprave za pomladno setev v Vojvodini. Na pomladno setev se navadno pripravljajo že v začetku leta. Kmetijske strojne postaje popravljajo načrtno svoj strojni park, do prvega marca mora biti pripravljen ves strojni park državnih kmetijskih postaj in tudi stroji, ki so v zadružni ali privatni lastnini. Pomladna dela se bodo začela, če bo ugodno vreme, v začetku marca.
Povečanje tobačne proizvodnje v Makedoniji. Lani so pridelovali tobak v Makedoniji na površini, ki je bila za 224% večja od predvojne. Pridelali so pa tudi mnogo boljši tobak, kakor prejšnje čase. Tobak so začeli odkupovati mesec dni prej, kakor leta 1946. V prvih šestih dekadah je bil odkupni načrt na splošno že izpolnjen. Prejšnje čase so tobak fermentirali na monopolnih postajah. Fermantacija je trajala po več mesecev. To je zadrževalo predelovanje tobaka. Lani so pa uredili v Skoplju skladišče za umetno izvensezonsko fer-mentiranje tobaka. To je edini zavod v Jugoslaviji za fermentacijo tobaka izven sezone. Te zavode bo-
Vsakega nekaj iz St. Louis a
St. Louis, Mo. — Tukajšnji lokalni list P. D. je prinesel vest in sliko od neke Ane Debeljak z 8 letnim sinom in 10 letno hčerko, češ, da je bila ta tukaj rojena žena, obsojena na smrt v Jugoslaviji zato ker se je hotela vrniti v Ameriko. Drugega natančnega poročila ni nikjer, kakor samo to, ko je dobila potni list za povra-tek, da so jo aretirali.
Koliko je resnice na tem ne vem. Po mojem mišljenju, nekje drugje tiči zajec v grmovju, morda je Edinost bolj informirana o tem. (Po pisanju tukajšnjega reakcionarnega časopisja je bila omenjena Debeljak aretirana za to ker je skrivala vojne zločince in jim pomagala da so ubežali pred ljudsko oblastjo. Op. ured. Edinosti).
Ni mi treba povedati, da reakcija pridno iskorišča in kot prijatelj nove Jugoslavije sem jih radi tega že tudi par pod nos dobil, zato sem se namenil malo poročati o tem v Edinost, ker lahko malo bolj prosto poroča kot naši tukajšnji napredni listi. Pri nas, če bo šlo tako naprej, kot sedaj ne bo dolgo, ko se bo začela prikazovati, kje kakšna Vodiška Johanca, da se naredi "božja pot" in na ta način nabere kaj "cvenka za uboge kristusove namestnike". Sedaj bodo potrebovali, ko so po svoji lakomnosti zabredli v kašo in jih
da tudi drugi, zato sem se name- | delamo in pomagamo kjer koli mo-nil napisati nekoliko o naši met- remo. Kakšen program bo, se še ropoli, da ne bo zastopnik iz Mich. ne ve.
do pa razširili in zgradili še več I imajo vedno več za vzdržavati.
takih obratov.	' _T v. . . .
I Nasi kristusovi namestniki so
Zagrebška tovarna "Prvomajska"' učili in naštevali, kateri so glavni
izdeluje stroje, ki smo jih morali j grehi in zaP°yed'> katerih grehov
prej uvažati. Ta tovarna orodnih se kakor P0ŠtenJ'aki ogibljemo a
strojev je začela izdelovati stroje, kakršnih doslej v Jugoslaviji še niso izdelovali. Izdeluje pnevmatična kladiva, automat za hitro
izdelovanje vijakov in stroje za no- lenobva; a ü hož}} namestniki, ki
tranje in zunanje brušenje osi. To je univerzalni brusilnik, ki brusi osi do ene tisočinke milimetra natančno. Letos bodo začeli izdelovati nove tipe orodnih strojev. Zdaj že izdelujejo načrte za tri nove tipe.
Nekoliko o delu odseka ZKS v Montreal-u
Ker se nam nikakor ni dalo napisati par vrstic o aktivnosti našega odseka Zveze v Montreal-u dokler nismo bili opozorjeni na to, da naj se bolj pogostoma oglasimo in nekoliko poročamo o našem delu v listu Edinost, s katerim smo povezani, da prejemamo novice iz cele Kanade in kakor tudi ostalega sveta, je potrebno, da tudi mi nekoliko izjavimo na tem mestu kaj smo dosegli in kaj smo zamudili.
Namreč v kampanji za naš list smo dosegli priličen uspeh, vendar pa ne toliko kakor bi lahko dosegli ako bi se bolj združeno podali na delo. Kar se tiče denarne kvote katero smo imeli ni bila prevelika in smo jo skoraj podvojili, za kar se moramo zahvaliti tovarišem, članom, ki so se zavedali, kaj je njihova dolžnost in so pokazali, da so pri volji delati za dobro in napredno stvar in pomagati izhajanje edinemu Slovenskemu listu v Kanadi.
Vse drugače je pa z pridobivanjem novih naročnikov, kjer nismo napravili skoro ničesar in to vsled tega, ker smo delali tako rekoč brez načrta, še predno smo se po-
mislil, da je Medved že zmrznil, ker je res precej huda zima pri nas.
Danes ko to pišem (1. feb.) leze vedno bolj proti ničli. Zadnji teden je zlezel tudi pod ničlo, tako so dejali na radio. Toda glej čudo, niso dejali da je temu kriva Sovjetska zveza ali Jugoslavija, katerih se dolži vsega kar se more zamisliti v puhli glavi, ampak to pot pravijo, da nam vi Kanadča-nje porivate to mrzloto. Torej hvala za tako obilno postrežbo. Ta postrežba provzroča, da se mora zapreti dosti tovaren, ker primanjkuje plina. V mrzlih dnevih od zgodaj zjutraj in do pete popoldne je tako lahek plin, da ne daje več pritiska ali toplote, kot 70 stopinj nad ničlo.
Leto 1947 je za nami. Leto 1948. bo volilno leto. Politikaši so že začeli klepati svoje volilne mlinske kamne, da bodo bolje premleli in s tem bolje preslepili delavske množice. Vodo na svoje reakcionarne mline napeljujejo iz unijskih uradov, kjer so se že nekateri unijski uradniki začeli prodajati političnim politikantom. Ali upajmo, da bodo člani unij ostali zvesti svojim delavskim načelom in idejam ter oddali svoj glas svoji pravi stranki, ki se snuje pod vodstvom bivšega podpredsednika Wallace-a.
Tudi po tovarnah se vedno opaža, da delo leze vedno nekam navzdol in delavce premenjavajo iz enega dela na drugega. Tukaj ko jaz delam so v enem dnevu odpustili pet "bosov". Vzrok je, da bi si rada kompanija naredila vec dobičkov v tem letu. Delati smo začeli bolj po malem, ker na akor-dnem delu hočejo eni narediti toliko, kot pred vojno dva dni. To je vzrok da je bilo že več delavcev pognanih na cesto, odslovljenih.
Naši mestni očetje si tudi belijo glave s študijami, kje bi mogli naložiti več davka. Naložili so spet davek na gledališčne vstopnice. Sedaj je 5c. davka. Povišali so tudi davke na cigarete, tako da oče župan sedaj dobi 3c. od zavojčka. Poskušajo vpeljati tudi davek na plačo za pol centa, lansko leto je bil četrt centa. Davek na plače pa je višje sodišče ovrglo in so morali potem to vračati, kar so že pobirali. Odslovili so 500 mestnih delavcev, povišali davek tudi na parcele, a sami sebi zvišali nost pomagati širiti naše odseke, Plačo za polovico. Delavci, ki so kar pomeni, da smo tudi mi del še ostali, šolski in drugi mestni
zapovedi tudi vedno držimo. Pravijo, da so grehi; ne želi svojega bližnjega blaga, nevošljivost, po-žrešnost združena z lakomnostjo,
to učijo, pa gazijo vse to in vse to vrše, kar drugim pridigajo, da ne smejo. Torej naj gredo k vragu učiti svoje nauke, katere vrše.
Bolj sem sposoben za težko delo, kot za pisanje dopisov, ali či-tam pa rad dopise, tako mislim
se gotovo tiče povsem delovnega ljudstva ift njegove bodočnosti.
Kadar se govori o delavski orga nizaciji se misli, da se to nas vseh tiče. In vsled tega je naša dolž-
delavske organizacije in je tudi našega odseka dolžnost izpolnjevati njena pravila. S tem je rečeno, da so pravila za vse člane odseka ednake, ne pa samo za dva ali tri kateri morajo obiskati več sestankov na teden in so tako rekoč preveč obremenjeni z. njihovim delom. Naše geslo je: "Vsi za enega in eden za vse". Tega gesla se moramo držati. Boj proti iskoriš-čevalcem je zato da se ga vsi udeležimo. Zato moramo tudi delati na tem, da bomo vsi sposobni. Zakaj se torej ne bi vsak zavzel, da sprejme kakšno dolžnost in bi s tem olajšal delo tistemu, ki je preveč obremenjen.
Še nekaj bi rad opomnil naše tovariše. Ko sem prišel v Montreal za božične praznike smo imeli nekaj veselih zabav v naši skupni dvorani. Toda bil sem vsakikrat razočaran, ko sem videl tako malo naših slovenskih tovarišev in to
dali na delo se je čulo tarnanje, j varišic. Bilo mi ni nič kaj prijet-da ne bo mogoče dobiti niti ene no, ko so me bratje Srbi in Hrva-
nove naročnine, dasi je tukaj še veliko našiti naseljencev kateri še niso naročeni na Edinost. No, naj bo že tako, ali tako, drugič se bomo morali vsi skupaj bolj potruditi tudi pri pridobivanju novih naročnikov, kar se pa tiče obnov, bomo pa gotovo vse dobili.
Ne morem iti preko tega, da ne bi dal nekoliko kritike in to je, zakaj se pri nas nekateri člani branijo sprejeti dolžnosti pri organizaciji. Po večini se izgovarjajo, da niso sposobni, da daleč živijo, da delajo ven iz mesta, dalje tudi, da je drugih dosti, kateri že delajo dalj časa v organizaciji itd. To nikakor ni pravilno ,kajti v organizaciji kakor je Zveza Kanadskih Slovencev lahko delamo vsi s tem, da se udeležujemo naših sej katere se ponavadi vršijo samo enkrat na mesec, ali pa tudi priredb kjer lahko tudi vsak pomaga z udeležbo in ako potrebno tudi z delom.
Pomisliti moramo, da je potrebno vedno gledati za nove moči in aktivnost in v tem smislu nadaljevati ako hočemo povečati naše za-početo delo. Nobeden od nas ne bo dosegel sposobnosti v enem ali drugem oziru ako se ne bomo za-
nimali in usposobili sami pri nazornost bodo posvetili keramični' šem delu progresa. Zato se vršijo industriji, ki ima na Kosometu že sestanki vsake delavske organiza-tradicijo. V okolici Kosovske Mi- cije kjer se izobražujemo v spo-trovice so že pred vojno izdelovali znavanju svetovne situacije katera
t je vprašali "kje so naši Slovenci". Vsekakor bi jih morali tudi mi posnemati s tem, da pripeljemo svoje prijatelje in znance na naše zabave, da tudi oni vidijo na lastne oči, da nismo tako rudeči, kakor nas vsa sovražna propaganda prikazuje ampak obratno, da vidijo v kakšnem prijateljskem razpoloženju se zabavamo in veselimo med seboj, brez da bi se eden drugemu hlinili, kakor je to navada po privatno držečih lokalih.
Vem, da se ne bo dopadlo enim tovarišem vse kar sem tu napisal, toda kritike se ne smemo bati. Brez kritike se ne moremo izpopolniti v dobre aktiviste. Kritika je vedno dobra, ako je na pravem mestu. Ko smo prejeli iz glavnega urada precejšno število stenskih koledarjev, smo tudi nekoliko godrnjali vsled ene in druge stvari, gotovo je, da tudi ni bilo brez kritike. Vendar smo pa prodali lepo število stenskih koledarjev tudi v naši naselbini.
Na koncu naj tudi omenim, da imamo v knjižnici precejšnje število različnih knjig za čitanje. Priporočam da prijatelji razvedrilnega in poučnega čitanja pridno sežejo po njih, ker je mnogo različnega materijala v teh knjigah in kakor tudi veliko naših slovenskih pesmi. Knjige se dobijo pri našemu tajniku odseka, J. Tkalcu.
Polde.
delavci pa morajo delati za sramotno nizko plačo. Kam gre ves denar, nikdo od nas ne ve. Pota in ceste so v zanemarjenem stanju, nihče jih ne popravlja. Naš oče župan si lahko že sedaj preskrbi potni list, da bo imel vse v redu. Ko pridejo prihodnje volitve bo lahko samo še poljubil mestno hišo — in z bogom!
Sedaj pripravljamo, da bomo na prvega maja naredili nekaj za korist in pomoč porušeni Sloveniji. Upam in želim, da bi se napravilo vsaj par stotakov dobička. Samo škoda, ker nas je samo ducat, ki
Pogostoma sedaj dobivamo pisma iz stare domovine v katerih tudi opisujejo svoj položaj. Moja nečakinja Zora Medved iz Stične, Dolenjsko stara 23 let piše: "pred vojno sem bila še otročja. Kar se tiče politike, me ni zanimala prav nič. Sedaj premišljujem, kaj je bilo prej in kaj je sedaj? Ljudska vojna je najhujša, ker nikdar ne veš kdo je izdajalec. Res trpimo v pomanjkanju na obleki in hrani, ali mi imamo pravo svobodo. Z vzakim dnem se zboljšuje, ena dobra letina je, kar potrebujemo. Pomagati si znamo tudi drugače. Peso zrežemo in jo prežgemo in potem zmeljeno in iz tiste si skuhamo kavo. Seveda, ni tako dobra kot prava kava. Ko dobimo od vas paket in če je kava notri, zmešamo vašo kavo z pesno kavo, da jo imamo za dalj časa. Tako tudi sa-charin mešamo s sladkorjem, katerega je še tudi bolj malo. Zadovoljni smo pa vseeno, ker nam sije svobodno sonce in smo na potu v boljšo bodočnost. Položaj bi bil pa lahko veliko boljši, ako ne bi vaš predsednik podpiral fašističnih ostankov in nam nagajal. Tako pa kjer le more nam dela zapreke. Radovedna sem, kako bodo pri vas volitve izpadle. Mislim, da bo vsak predsednik boljši kot je sedanji. Sedaj sem se tudi jaz začela zanimati malo za politiko. Čitala sem članek v naših novinah, da neki kaplanček toži vaše napredno časopisje. Zakaj on ne opravlja rajši svoj poklic, ne pa svoj nos vtikati tja kjer nima nič za opraviti. Zanima me, kako bo ta tožba iztekla.
"Kadar jaz kaj pišem, pišem vedno resnico. Jaz sovražim laži in grabežljivce, ki rujejo proti naši svobodi, ker sem poštena slovensko dekle. Kaj porečejo; Mački, Kreki in kaplančki je pa ravno temu nasprotno, še Johanco si naj dobe, da bo njihovim željam ustreženo, kot krona vsega?"
Tako mi piše nečakinja. Piše tudi, da se tam ne more dobiti sukanca (cvirna). Ako kateri pošlje paket svojcem naj pošlje tudi velike klopke sukanca po 700 yardov ali po 1400 yrd., ker tak sukanec je dobre kakovosti. Poslati velike klopke se bolj izplača, če nekdo že hoče pomagati svojim, kot pa male, stane 35c. 700 yardov klop-čič. Tudi bele moke ni še tam na razpolago in kadar pošljete paket vrzite pet ali deset funtov bele moke v njega in s tem boste prav ustregli svojcem. Tako tudi brisače in druge razne take stvari. Če se pošlje najmanjša stvar bo boljša hiša.
Dopis se mi je nekam zavlekel in se bojim, da ne bi šlo preveč v koš zato končujem. Zavednim Kanadčanom pa kličem; "le še tako naprej, delajte za pomoč novi Jugoslaviji, kot do sedaj. To vam bo zavest, da ste pomagali našemu narodu v časih najhujše potrebe in preiskušnje.
Zimo si pa zase obdržite, jo imamo že zadosti! Brez zamere!
Ciril Medved.
Kratke novice iz Toronte
Razvoj medicinske proizvodnje v Jugoslaviji
Jugoslovanska proizvodnja zdravil je bila ob osvoboditvi omejena na pripravljanje uvoženih kemič-no-farmacevtskih proizvodov. Za proizvodnjo kemično-farmacevtskih proizvodov pa so obstojala samo tri podjetja "Alkaloid" v Skoplju, ter "Kaštel" in "Ifa" v Zagrebu. Proizvodnja teh podjetij je bila skromna tako po številu raznih proizvodov, kakor tudi po količini proizvodnje, tako je bila Jugoslavija skoraj docela odvisna od industrije v inozemstvu, ki je ovirala razvoj domače industrijske proizvodnje. Šele z nacionalizacijo indur strije je bil ustvarjen osnovni pogoj za prehod k načrtni proizvodnji na tem področju.
Zakon o petletnem planu je postavil industriji zdravil nalogo, da začne proizvajati vsa zdravila, ki so potrebna za množične bolezni in da pripravi proizvodnjo tistih zdravil, ki predstavljajo novejše pridobitve znanosti.
Po načrtu, ki ga je izdelal odbor za zaščito ljudskega zdravja, je generalna direkcija medicinske proizvodnje dobila nalogo, reorganizirati in povečati medicinsko proizvodnjo tako, da bo treba leta 1951. uvažati le še eno četrtino potrebnih zdravil in le eno petino kirurških instrumentov in aparatov. Na ta način bo Jugoslavija ustvarila z lastnimi sredstvi osnovo za izvršitev plana zdravstvene službe.
Generalna direkcija je že v dobi obnove ustanovila kemično-farma-
cevtslci znanstveno-raziskovalni institut z nalogo, da pripravi vse za proizvodnjo kemično-farmacevtskih kemikalij. V odelkih tega instituta so izdelali že vrsto postopkov Tu se tudi usposabljajo bodoči vodilni strokovni kadri za farmacevtsko industrijo. Za reševanje vprašanj, ki so v zvezi s konstrukcijo in izdelavo aparatur za industrij sko proizvodnjo kemikalij in zdravil, je bil ustanovljen strojni konstruktivni biro, ki mu generalna direkcija posveča veliko pozornost, kajti brez potrebnih aparatur ni industrijske proizvodnje zdravil. Ta biro je doslej konstruiral in izdelal že številne take aparate.
Vzporedno se je pričela gradnja novih tovarn. Tako je bila v Beogradu zgrajena tovarna medicinskih instrumentov "Sutjeska", v Zagrebu tovarna zdravil "Prolek", obenem pa je bila razširjena tovarna "Pliva". Leta 1946. se je medicinska proizvodnja po vrednosti povečala za štirikratni, lani pa na devetkratni obseg proizvodnje v letu 1945. Lani so naprimer domača podjetja izdelala trikrat več injekcij, kakor leta 1946 ter 3 do 4-krat več tablet, sirupov in drugih preparatov, kakor tudi disin-fekcijskih in desinsekcijskih sredstev. Tudi proizvodnja kemikalij za proizvodnjo zdravil se je znatno povečala. Čeprav plan proizvodnje zaradi težkoč pri uvozu osnovnih surovin kemikalij ni bil v celoti izpolnjen, se je vendar medicinska proizvodnja lani povečala v primeri s prejšnjim letom za 107%.
To mesto ima okrog miljon prebivalstva, med katerimi se nahaja približno tisoč Jugoslovanov. Od teh živi tukaj tudi okrog 120 Slovencev. Raznih novic je v tem mestu dnevno zelo veliko, ki jih doživljajo ljudje veselih in žalostnih obrazov, ki se jih lahko opazi med vsem hruščem in ropotom avtomobilov in na pouličnih tramvajih, kjer se nejevoljno prerivajo ljudje v prenapolnjenih vozovih, kajti tudi tukaj je pomanjkanje prostora v zimskem času. Ako poslušaš pogovore raznih ljudi in raznih mišljen, so v tem pogovoru po večini pritožbe. Draginja, nesreče, težko delo, slaba plača, tatvine in ropi, politični prepiri in zmerjanje, pomanjkanje stanovanj, visoki davki ,itd.
Med vsemi pogovori se včasih človek tudi zaplete v družinsko življenje, ki mu da vsaj nekoliko duška, da pozabi vse ljudske pritožbe in tarnanje, ob kateri priliki mu začnejo misli uhajati, "no" saj se bo sčasoma že obrnilo na bolje. In tako se delovno ljudstvo tolaži z dneva v dan in čaka kaj vse se pojavi v bljižnji bodočnosti.
Pred nedavnim sem se sestal z znancem, ki je veselega obraza opozoril na dobro novico ki jo je opazil v enem od tukajšnjih časopisov. Namreč, kaj se vse obeta in kaj se bo gradilo tekočega leta v tem mestu. Dela je že sedaj dovolj in kakor izgleda ga bo še več. Nekoliko minut pozneje sem srečal drugega prijatelja ki se je resno držal in mi je takoj v pri-četku najinega pogovora začel pripovedovati, kako je težko delo dobiti in koliko brezposelnih se nahaja tukaj v mestu med katerimi je tudi on sam in je še dostavil: "Sedaj se zopet nahajamo kakor v letu 1929, to je, predno se je začela prava brezposelnost, ki je pognala gospodarstvo v pravi kaos in delavstvo v pomankanje.
Toraj tako gredo slabe in dobre novice od ust do ust in nazadnje ostanejo pri ljudstvu počasi pozabljene, ljudstvo pa še nadalje čaka dnevnih novic in v svojih mislih pričakuje lepše bodočnosti, ki se njim obeta od leta do leta. Koliko časa bo še trajalo do "lepše bodočnosti", ni do danes še nobenemu človeku mogoče odgovoriti. Je pa znano, da se nam vsem nudi lepša bodočnost in je tako rekoč prav blizu, edino vprašanje v tem obstoja, tdaj bo delovno ljudstvo prenehalo čakati in zopet čakati? No, in tako tudi pisec teh vrstic čaka kdaj se bo ostalo delovno ljud stvo naveličalo čakati ?
Da pa' ne zaidemo v preveliko krizo, prepir, pomankanje in dol gočasno čakanje, se vrnimo nekoliko med tukaj živeče Slovence in njihove dobre in slabe novice.
Pred kratkim se je tukaj poročila najmlajša hčerka Silvija Nahtigal, dobro znanih slovenskih starišev Mr. in Mrs. F. Nahtigal. Svatba se je vršila na domu starišev in je bila zelo vesela, čisto slovenska in slovenskega običaja kjer se poje in igrajo kranjske harmonike pri dobro obloženih mizah. Mlada poročenca sta zelo razumna in priljubljena, katerima želimo obilo sreče v zakonskem življenju.
imeli tudi dva Vseslovanska koncerta, katerih poset je bil zelo velik.
Ko je bil prirejen prvi Vseslo-vanski koncert smo imeli dvorano z 3 tisoč sedeži. Ali na žalost se je moralo povrniti na svoje domove več kot pet tisoč ljudi ker niso dobili prostora. Drugega koncerta ki je bil prirejen na željo občinstva se je udeležilo okrog 8.000. oseb, kar znači, da se je samo v Torontu udeležilo manifestacije vse Slovanske solidarnosti 11.000 ljudi.
Iz vseh teh priredb, zabav, koncertov itd, se lahko sklepa, da je prišel tudi tukaj priseljen Slovanski narod do spoznanja, da je treba popolnoma pozabiti na prejšnjo situacijo, ki je dolga stoletja obstojala med njim vsled peščice raz-diralcev, ki so držali slovanski narod v večnem medsebojnem sovraštvu. Danes je Slovanski narod ponos celega sveta, kajti on je združen in nobena sila ga nebo nikdar več razdružila. Slovanski narod se danes zaveda svoje moči in je tako rekoč steber miru in resnične ljudske demokracije celega sveta. To je tudi povod za ostale Slovane kateri §e do sedaj niso prišli do pravega spoznanja, da bodo morali to spoznati prej ali slej, kajti njihov izhod je samo ali zatajiti svojo narodnost ali pa ostati za vedno tujec pred svetom.
Drugih ostalih novic v tem mestu ki se tičejo v pogledu delavstva je vse po starem. Stavke so tako rekoč brez prestanka, napadi na organizirano delavstvo, oziroma "komunizem" se tudi nadaljuje, klevete proti Slovanom posebno Jugoslaviji in Sovjetski Zvezi v reakcionarnem časopisju še tudi niso prenehale. Tudi novih priseljencev, tistih ki so v zadnji vojni zapustili svoje domovine, oziroma so bili prisiljeni zapusti svoje domove iz bojazni katero so jim vtepli v glavo sovražniki ljudskih republik, ali pa so sami vsled pregreškov morali pobegniti, se že lahko opazijo med svetom v tem mestu. Gotovo je, da se med temi novinci nahaja tudi neko število slovenskih imi-grantov, katerim se je posrečilo priti v to obljubljeno deželo.
V ostalem je pa vse po starem kakor je bilo, kako je to bilo, mislim, da bo čitatelj sam najbolj vedel o tem?
J. š. poročevalec.
V. St. Mary's bolnici tukaj se nahaja Mrs. Mary Ogulin, ki se je morala podvreči težki operaciji. Njen mož Joe Ogulin, ki je dobro poznan tukaj in okolici se pa zdravi doma na farmi. Obema želimo skorajšno okrevanje.
Na svojem domu se zdravi tudi Tony Muc, ki se je ponesrečil pri delu v tovarni ko mu je padla železna plošča na nogo in mu je strla palec na nogi. Tudi tebi Tony želimo skorajšno povrnitev nazaj na svoje delo.
Sedaj pa nekoliko o naši aktivnosti v Torontu, katero poskušamo povečati še bolj kakor pa smo jo imeli do sedaj med našim jugoslovanskim narodom. V tej zimski sezoni smo imeli zelo veliko družabnih zabav, banketov, sestankov itd. Imeli smo skupno in posamezno zelo dobro obiskane in uspešne priredbe med katerimi smo
NA VESELI SVÂDBI SO SE SPOMNILI NA EDINOST
Grimsby Beach: — Dne 25 januarja se je zbrala mala ali vesela družba na svatbi novo poročencev Katarine in Charlie Krčelič v Grimsby Beach. (Nevestino prejšnje ime K. Žalec.)
Da je bila svatba zelo vesela kjer so se gosti zabavali pozno v noč mislim, da ni potrebno posebno omenjati. Kakor že omenjeno, nas je bilo malo število smo bili pa toliko bolj razpoloženi in je ta večer potekel v najlepšem zadovoljstvu pri dobri pijači in jedilih.
Poleg vse vesele zabave pa nismo pozabili da se spomnimo tudi na naš delavski in edini slovenski list "Edinost" v Kanadi. Z dovoljenjem ženina in neveste je spodaj podpisani zbral svoto $5.50. V ta namen so prispevali sledeči; Peter Rogina in Charlie Krčelič po $2.00. Max Kokot po $1.00. in Joe Barič 50c., katera svota je poslana na uredništvo Edinost.
Tem potom se najlepše zahvaljujemo poročencema za vso postrežbo in gostoljubnost in njima želimo veliko sreče v njihovem zakonskem življenju še mnoga leta. Obenem pa tudi zahvala prispe-vateljem za naš list Edinost, kajti prepričani smo, da je to naš pravi delavski list ki nas vzpodbuja za dosego lepše bodočnosti.
še enkrat hvala vsem skupaj.
P. Rogina, Hamilton.
Telefon: Midway 9131	Res. KI. 8889
GRAFSTE1 N'SSILK SHOPPE
Mi imamo v zalogi vsake vrste importiranega blaga za moške in ženske obleke vseh vrst in vse kar spada za obleke. Prodaja na yarde.
Za prijatelje Jugoslovane blago po znižanih cenah za pošiljke v Evropo. Odprto vsak večer do 8 ure.
Pridite in si oglejte našo trgovino.
Postrežba točna.
278 College St.	Toronto.
■TRAK 4
"EDîNOST"
Poizvedbe
Generalni konzulat FLR Jugoslavije v New Yorku 745 Fifth. Ave. prosi vse one, ki kaj vedo o spodaj imenovanih osebah, da sporoče naj bo to pismeno ali ustme-no njihove naslove Generalnemu Konzulata v New York.
1.	Amrein Frank, zadnji znani naslov: 686 Fairveiw Avenue, Brooklyn, New York.
2.	Bajt Ivan in Vid iz Dubrave pri Gradecu, OLO Vrbovec.
3.	Boškov Jelena.
4.	Bogataj Andrija, zadnji naslov: 1125 East 61 Street, Cleveland, Ohio.
5.	Buiniana Anton, zadnji naslov: Chicago, Illinois.
6.	čabrijan Stijepan iz mesta Smrika, občina Kraljeviča, Hrvatsko Primorje.
7.	Cerovšek Matija, zadnji naslov: c o Vestmoreland Company, Box 48, Herminie Pennsylvania.
8.	Čupovich Milan, zadnji naslov: Detroit, Michigan.
9.	Čupovic Toma, zadnji naslov: 345 West Maple Street, Laban-on, Pa.
10.	čupurdija, zadnji naslov: New York.
11.	Dundo — neki Tere Šimunič, Dubrovnik, išče osebo, ki ji je ime Dundo.
12.	Džepino Ante, zadnji znani naslov je bil P.O. 272, Farrel, Pennsylvania.
13.	Fabris Joseph, zadnji naslov: 611 Broadway, New York.
14.	Ferderber Bozie, zadnji naslov: Hassast Street, Pittsburgh, Pennsylvania.
15.	Glavan šime, zadnji naslov: 5221 3rd. Avenue, Brooklyn, New York.
16.	Golaja Petar, zadnji naslov: 1394 East 21 Street, Cleveland, Ohio.
17.	Golubič Mijo, zadnji naslov: Youngstown, Ohio.
18.	Goronja Stevo, Jovan, Ljubo-mir, Djorje, Branko in Nedeljko.
19.	Grubič Stevo, t.j. njegovo ženo in otroke zadnji naslov: Cleveland, Ohio.
20.	Hasanovič Ilija.
21.	Jelača Petar, zadnji naslov: 176 Cass Avenue, East Akron, Ohio.
22.	Jurjevčiča Johan in Frančiška z družino.
23.	Kapic Sava, zadnji naslov: Cleveland, Ohio.
24.	Kovar Rozalija Orgonji, zadnji naslov: New York, New York.
25.	Kravoščanec Mato, zadnji naslov: Pittsburgh, Pennsylvania.
26.	Kljajič Mile in Mane Bas ter bratje, ki so prišli v ZDA po II. svetovni vojni.
27.	Konestabo Johan, zadnji naslov: 4055 East 91 Street, Cleveland, Ohio.
28.	Kršinič Nikola ali Krsinic Visko.
City, Kansas.
30.	Letica Petar, trgovac, rodom iz vasi Batonova Kosa.
31.	Lovrič Josip, zadnji naslov: 25 South Street, New York City.
32.	Makarič George, zadnji naslov: 606 Solite Alley, Johnstown, Pa.
33.	Matič Sofronije, zadnji naslov: Philadelphia, Pa.
34.	Matura Dušan, rodom iz Za-blaca pri šibeniku v Dalmaciji.
35.	Mihi Auguštin, zadnji naslov: Cleveland, Ohio.
36.	Millsboro Besco, zadnji naslov: Box 25, Washington, Pennsylvania.
37.	Pandič Anton, zadnji naslov: Box 332, Garwood, New Jersey.
38.	Paranosič Nikda iz Srema.
39.	Pralica Savo.
40.	Radovančevič Milka, zadnji naslov: McKees Rocks, Pennsylvania.
41.	Rovcabin Radosav.
42.	šaulic Rosalija, zadnji naslov: Akron, Ohio.
43.	Spiegl Joseph, zadnji naslov: New York.
44.	štambuk Nikola iz Boguda.
45.	Stanič Girič Krsto, zadnji naslov: 33 East 8th Street, New York City.
46.	šteiduhar Katica, okrog 74 let stara, rojena v Novo Cice.
47.	Spiroski Boris Metodiev, rojen vSteelton, Pennsylvania.
48.	Stanikov Elizabeta in družina, zadnji naslov Cleveland, Ohio.
49.	štuk Ivo, je bil poveljnik S.S. "Velebit".
50.	šušnjar Pero in Savo, zadnji naslov: Akron, Ohio.
51.	Tolji Joža, rojen v vasi Imoti-ca, Mestnega Ljudskega Odbora Ston, okraja Dubrovniškega.
52.	Todor D. Milinič, vas Combor-nje, Pošta Medinci Sen Kovač, okraj Podravska Slatina.
53.	Vidicki Draga in Mita, zadnji naslov: Pittsburgh, Pennsylvania.
54.	Vragovič Žarko, zadnji naslov: 1320 N. Hope Street, Philadelphia, Pa.
55.	Vochity Sam, zadnji naslov: 53 East 177 Street, Bronx, New York.
56.	Vratarič Frank, zadnji naslov: 162-38 11th Road, Flushing, L.I.N.Y.
57.	Vukašinovič Andrija in Milan. Andrija se je nahajal v Califor-niji a Milan v Chicagi.
58.	Vukmanovič Mile, zadnji naslov: Hanover.
59.	Vojnick (Wojnick) ^illiam, zadnji naslov: 31-82 101 Street, Corona, L.I.
Turške provokacije na Bolgarski meji
Sofija: — Uradni bolgarski telegrafski urad poroča, da sta dva turška letala preletela zadnji teden v pondeljek bolgarsko mejo, ter sta bila oba zrušena na zemljo. Letala sta angleškega izvora "spitfire fighters" in je rečeno v poročilu, da se je eden pilot, letalski narednik Kemal Mendetes, ko se je njegovo letalo zrušilo v Črno morje, utopil. Letalo je padlo v morje okrog 200 metrov od obrežja v bližini bolgarskega pristanišča Sezopol. Drugi pilot, letalski podporočnik Tatal Hulki Yed, je pri padcu dobil manjše poškodbe ter je bil prijet po bolgarski straži, ko je bilo njegovo letalo prisiljeno pristati nekako 7 km v globini bolgarskega ozemlja.
Turška reakcija, podobno kakor grška monarhofašistična klika, pohlevno izvršuje ukaze svojih gospodarjev — ameriških in angleških imperijalistov — vrše provokacije na meji svojih miroljubnih sosedov, toda ta dogodek jim naj bi bil opomin, da osvobojeni in miroljubni narodi Balkana ne bodo nikdar več I dovolili reakcionarno-fašistični so-drugi, da njeni volčji apetiti nekaznovano krše svete meje za katerih osvobojenje je bilo prelito toliko junaške krvi.
S "PARTIZANKO" IN "RADNIKOM" SE VRAČAJO IZSELJENCI V DOMOVINO IZ AUSTRALIJE IN NOVE ZELANDIJE
Veliki jugoslovanski potniški parnik "Partizanka" se je s 1000 povratniki iz Avstralije vrnil v Jugoslavijo. To so prvi izseljenci, ki se bodo po več desetletjih bivanja v tujini, kjer so delali pod težkimi pogoji vrnili v domovino. Med Jugoslovanskimi izseljenci v Avstriji je živahno gibanje, da se čimprej vrnejo v domovino. Ode-lek za izseljence zveznega ministrstva dela FLRJ pa zaradi pomanjkanja ladijskega prostora zaenkrat nima možnosti, da bi ugodila želji izseljencev. Med izseljenci, ki se bodo s "Partizanko" vrnili v Jugoslavijo, je največ Dalmatin-cev, Hrvatov in Makedoncev, so pa tudi iz vseh ostalih republik.
To so po večini kmetijski, tekstilni in drugi kvalificirani delavci, ki se bodo kmalu vključili v
petletni plan. "Partizanka" je od-plula iz Fremantleja 25. januarja in bo prispela okrog 20. februarja v Dubrovnik.
Parnik "Radnik" kateri je pripeljal tri skupine povratnikov iz Kanade lansko leto je pa plul v Novo Zelandijo, od koder bo pripeljal v domovino 500 jugoslovanskih izseljencev. Pričakuje se, da se bo vrnil v Split v začetku marca.
Po planu za letošnje leto bodo jugoslovanske ladje, če ne bodo nastopile kakšne nepredvidene tež-koče, lahko dopeljale v domovino še enkrat več izseljencev, kakor lani, skupaj okrog 10.000. Predviden je povratek številnih Jugoslovanov iz držav Južne Amerike, iz Kanade, in drugih držav. Samo v prvi polovici leta se bo vrnilo domov okrog 6500 izseljencev.
SALSBERG BO POROČAL 0 EVROPI IN PALESTINI!
PODPORA WALLACE-A VEDNO MOČNEJŠA IN ŠIRŠA
New York: — Do sedaj so nekako v dvanajstih ameriških državah upostavljeni volilni odbori za podpiranje Henry Wallace-a pri predsedniških volitvah. V drugih 14 državah se taki odbori uposta-vljajo in organizirajo.
V izjavi predsednika nacionalnega odbora Elmer A. Benson-a je rečeno, da se gibanje za izvolitev Wallace-a kot predsednika Združenih držav naglo širi in vsepovsod dobiva močno podporo pri ameriškem narodu.
"Vsepovsod je odziv prisrčen", je dejal Benson, — "delavci in drugi napredni amerikanci z navdušenjem upostavljajo odbore in nudijo izdatno podporo. Naš na-
Toronto: — Pred kratkim se je povrnil iz obsežnega potovanja po Evropi in Palestini priljubljen član provincijalnega parlamenta Onta-rio, J. B. Salsberg in bo na množičnem zborovanju v Massey Hall-i, dal svoje poročilo o vsem, kar je videl in opazil v deželah katere je prepotoval. Zborovanje se bo vršilo v Massey Hall-i, v ponedeljek 23. februarja ob 8. uri zvečer.
Mr. Salsberg je bil priča velike generalne stavke v Franciji, kjer je korakal na piketni straži z tisoči delavci, ki so demonstrirali proti učinkom Marshall-ovega plana v Franciji.
V	Čehoslovaški je videl ogromne napore ljudstva, ki uspešno gradi in obnavlja Čehoslovaško navzlic poskusom desnih socijal-demokra-:ov, da bi razbili delavsko enotnost.
Na Poljskem je opazil, da se ta veliki narod navdušeno in z uspehom trudi prebroditi težkoče fevdalne zaostalosti. On je videl, kako se 100,000 Židov, ki jih je še ostalo od 3 In pol miljona, odlično bori za obstoj z vso pomočjo, ki jim jo nudi demokratična poljska vlada.
V	Polestini, kamor koli je šel, je bil na bojni črti, in so žvižgale krogle iz vseh strani. V napetem
dovsko in Arapsko državo v Palestini.
Mr. Salsberg, ki je nedavno prispel iz teh zgodovinskih krajev je pri volji povedati delavcem Kanade, kar je mogel videti osebno. Množično zborovanje se bo vršilo v ponedeljek 23. februarja v Massey Hall-i, Toronto ob 8. uri, a vrata dvorane bodo odprta že ob 7.30 zvečer.
Dubrovnik se pripravlja na turiste
, . , v .	... ».rogie iz vsen st
men je v vsaki državi postaviti od- o__a ■ u j •
. , . , , , , ,	..I Srednjem vzhodu je velika preis-
bor, kateri bo delal v kampanji
za izvolitev "Wallace-a za pred sednika. Danes smo bolj kot kdaj prej prepričani, da si ameriški narod želi spremembo v miroljubno smer in da bo pri prihodnjih volitvah glasoval za program katerega zastopa bivši ameriški podpredsednik Henry Wallace.
29. Le Fors Johny, zadnji naslov: GENERALNI KONSULAT FNRJ
734 Splitlog Avenue, Kansas
NEW YORK
Prešernove pesmi
SONETJE NESREČE
O Vrba, srečna draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, golj'fiva kača!
Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b' igrača!
Zvesto srce in delavno ročico
za doto, ki je nim a miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico:
mi mirno plavala bi moja barka; pred ognjem dom„ pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval — svet Marko.
WINDSOR, ONT.
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov v Windsor-ju bo priredil javno zborovanje v nedeljo 22. tega meseca v Ukrajinskem Domu na Drouillard Rd. ob 2. uri popoldne. Namen zborovanja je kampanja za otroke brez starišev v Jugoslaviji. Na istem zborovanju bo govoril razen lokalnega govornika tudi tov. Marijan Kružič, Gl. tajnik SKJS. Radi tega vabimo ves naš narod iz Windsorja in okolice, da se udeleži polno številno. Na tem zborovanju se bo govorilo tudi o povratnikih, ki nameravajo potovati to leto v staro domovino in o mnogo drugih važnih stvareh.
Vsi na zborovanje!
Odbor
ZDRAVLJICA
Prijat'lji, obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi!
Komu najpred veselo zdravijico, bratje, č'mo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovanski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere.
V sovražnike z' oblakov rodu naj naš'ga trešči grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže!
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast,
Bog živi vas Slovenke, ko pred, spet naša bosta last! prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle;
naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov!
Mladen'či, zdaj se pije zdravijica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti strup; ker zdaj vas kakor nas jo srčno branit kliče čas!
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak ne vrag, le sosed bo mejak.
Nazadnje še prijaflji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat-tli, ker dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi
vsak, kar nas dobrih je ljudi! —
SUDBURY, ONT.
kušnja ako bo organizacija Združenih Narodov zmožna izvesti odločbo za ustanovitev neodvisne; Ži-
SCHUMACHER, ONT.
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov bo imel svojo redno sejo v nedeljo dne 22. februarja, ob 7. uri zvečer, na 42 — First Ave.
Vabi se vse člane, da za gotovo pridejo na to sejo ker imamo mnogo stvari za rešavati, kakor priprave za 29. februar; ker bo tega dne prišel Stanko Bolf, urednik Novosti, kateri bo istega dne držal skupščino. Na tej seji se bo reša-valo tudi mnogo drugih vprašanj, kakor odhod prve skupine povratnikov v domovino to leto in druge stvari.
Dubrovnik: — Poznano sloveče poletno letovišče Jugoslavije se v velikem obsegu pripravlja na prihajajočo turistično sezono.
Poleg že obnovljenih hotelov, delo naglo napreduje pri obnovi "Hotel de la Ville", kateri se nahaja ravno ob vhodu tega staroslavnega obrežnega mesta in Hotel "Post" v Dubrovniškem pristanišču Gruž.
Dubrovnik bo to leto pripravljen sprejeti mnogo večje število domačih in inozemskih turistov kot lani, četudi je rekordno število turistov obiskalo Dubrovnik lansko leto.
Montreal! Que.
Lokalni SKJS v Sudbury bo imel množično predavanje v soboto 21. februarja ob 8. uri zvečer, a v nedeljo 22. februarja ob 2. uri popoldne se bo vršilo množično zborovanje. Vse to se bo vršilo na 332 Bessie St.
Na zborovanju se bo govorilo o sedanji kampanji SKJS za 25.000 dolarjev za pomoč vojnim sirotam v Jugoslaviji in o zaključkih plenarne seje Gl. Odbora, a predavanje, katero se bo vršilo v soboto zvečer se bo nanašalo O POLITIČNI SITUACIJI DANES.
Govornik in predavatelj bo Glavni tajnik Saveza Kanadskih Srbov in član Izvršnega odbora SKJS — Miloš Grubič.
Odbor
AMERIŠKA VOHUNKA NA ČEHOSI .OV AŠKEM SODIŠČU
Praga: — BUP — Poslaništvu Združenih držav v Pragi je bilo naznanjeno, po čehoslovaški vladi, da bo postavljena pred sodišče ameriška državljanka Dorothy Brown radi vohunstva. Ona se nahaja v zapornih Pankrac.
Ameriško Poslaništvo ne more potrditi, da je ta žena ameriška državljanka, ker da ni registrirana na poslaništvu.
TORONTO, ONT.
V soboto zvečer dne, 21 februarja, se vrši skupna zabava treh odsekov Zvez, Slovencev, Hrvatov in Srbov na 386 Ontario St. (banket).
Za ta večer je preskrbljeno vse kar spada k domači zabavi, mehka in trda pijača, kakor tudi jedila bo dovolj za vse. Vstopnina samo 50c.
Vabljeni so vsi Slovenci, Srbi in Hrvatje, da nas posetijo prihodnjo soboto.	Odbor
Lokalni SKJS bo priredil v soboto 21. februarja v Jugoslovanskem Domu na 3447 St. Lawrence Blvd. čajanko. Isti večer bo prišel tov. Ivan štimac Gl. tajnik SKH., iz Toronte, kateri bo govoril na tej zabavi.
Ob enem bomo imeli pfiliko videti film v katerem se prikazuje mladina Jugoslavije na delu proge šamac-Sarajevo. Zato ne zamudite to redko priložnost, ampak pridite vsi, da ta večer preživimo v veseli družbi
V listu Edinost z dne, 4 februarja, št. 250, je bilo objavljeno, "Naznanilo in zahvala" vsem sorodnikom in prijateljem, kateri so darovali za sv. maše in vence ob času smrti pokojne matere in žene Ivanke Škrabec.
Pri tej priliki so bila med ostalimi darovalci izpuščena imena, Mr. in Mrs. Kenik in Joe Cestnik. Prizadete se prosi, da nam oprostijo neljubi pozabljivosti.
John škrabec in družina.
DELAVSKI RADIO PROGRAM
Toronto in York komiti Delavske Progresivne stranke naznanja začetek tedenskih:
RADIO PROGRAMOV
Stewart Smith
na Mikrofonu vsak četrtek ob 9 uri zvečer.
Program se je začel 12. feb. — CKEY — Dial 580
Mi smo prepričani, da vas bo to naznanilo razveselilo. Zato govorite o tem programu. Dobite svoje prijatelje, da bodo poslušali, zberite se v "poslušalne skupine" na vašem domu.
Pošljite nasvete in tudi prispevke na: Room 8, College St. 274 Toronto.
. THOROLD - ST. CATHARINES
Organizacija S. K. J. S. v Thorold in St, Catharines bo imela množično zborovanje 21 februarja ob 8. uri zvečer.
Zborovanje se bo vršilo v St. Catharines, St. Paul St., 24 Room 18. Glavni govornik na tem zborovanju bo urednik Edinosti J. Smrke iz Toronta.
Vljudno vabimo ves naš narod iz Thorolda, St. Catharines in okolice, da pridete na to važno zborovanje S.K.J.S.
Sreda 18 februarja, 1948. .....................................................................................
j PESEM GORA |
"•iiiiiHiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiniiiiiMiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii; MIŠKO KRANJEC
Naposled sta bila prek vode, Drejc je Tanjo potegnil za seboj do gozda. Tam sta našla Maksa. "Obuj se", je rekel Drejc Tanji. Sedla sta na praprot in se ubuvala.
Ko sta se obula in stopala dalje za Maksom, je Drejc hodil tik ob Tanji. Dejal ji je:
"Zdaj ni več nevarnosti. Dobri smo." Rahlo se je oddahnila. Ne zato, ker bi se bog ve kak» bala, toda po vseh zasedah zadnjih dni ji je bilo prijetno delo, ko je slišala, da je vsaj za čas konec nevarnosti.
"Tako prijetno je človeku, kadar kdo reče, da je zdaj dobro," je rekla Drejcu, ko so hodili že globoko v gozdu, "še sinoči so tako streljali po nas, da sem si mislila : zdaj bo po meni. No, pa vendar ostaneš. Samo zgubila bi se skoraj. Bog ve„ kje bi danes tavala."
Poslušal jo je, toda slišal je bolj samo njen šepet, vsebine ni dojemal. Bil je utrujen. Prej ga je vročina zdelovala, ob prehodu reke pa ga je streslo in zdaj je nekaj gomazelo po njem! A poslušal jo je vendar rad. In ni si mogel kaj, da se v svoji utrujenosti ne bi predajal sanjam, da hodi s Tinco.
"čudno, da nisi Tinca," je rekel, ko je molče stopala ob njem.
"Ne," je odvrnila. "Tončka pa sem res bila. . ."
"Tudi moji materi je bilo ime Tončka. Pa saj je t! nisi poznala — "
i
"Ne, kako bi jo mogla."
Zares, kako bi jo mogla poznati, ko ni bila s Slapov doma in ni bila Tinca. Ni bila kraljica gora, bila je partizanka, ki so ji bili Italjani odpeljali očeta in ga ubili. Ona je imela srečo, ker ni bila doma. Odšla je k partizanom. Od tam so jo pred dvema mesecema poslali na štajersko, a zdaj je bila poklicana na Osvobojeno ozemlje. Prek zime bo najbrž na tečajih, spomladi pa jo spet pošljejo kam na delo. Vedno gre po terenu. Da je SKOJevka, je še povedala in vprašala, če je tudi on SKOJevc.
Da je, je pritrdil. Potem pa ji je tudi sam povedal o sebi to in ono, prav tako o svojcih, ki so jih bili odpeljali, dom pa požgali. Ostal je samo njegov stric, ki ju zdaj tu vodi.
Na dolgi poti, ki je bila še pred njima in ki ni bila več nevarna, sta še o mnogem pogovorila. Ta pot se mu je kljub vsej oslabelosti, kljub vsej vročini, v kateri se je ob hoji kuhal, zdela prijetna. In spet je pozabljal, da to ni Tinca. Nič ga ni motilo, da je pripovedovala o življenju neke Tanje-Tončke z Dolenjskega, o življenju njemu tujega dekleta,, poslušal je bolj samo njeno šepetanje in imel ves čas prijeten občutek, da je tu vendarle Tinca.
—	Bolan sem, si je govoril utrujen v svoji vročici. — Saj to ni Tinca in ne more biti.
čutil je, da to samo njegov privid ustvarja iz tujega dekleta njemu tako drago Tinco. In ko je tako razmišljal in se prepričaval s prividi svoje domišljije in ko je poslušal njeno šepetajoče pripovedovanje, ga je nenadoma nekaj pretreslo. Porodila se mu je strašna misel:
—	Kaj pa, če je Tinca umrla in se mu zdaj prikazala? Saj morda niti nikogar ne vodi. To dekle ob njemu je samo privid, potvora njegove domišljije, predstava Tince, ki je nocoj umrla? Na Jamah je živela prastara vera, da se mrtvi radi prikažejo živim, ko le ti sami hodijo po dolgi poti, ali kje sami posedajo in razmišljajo.
Pretreslo ga je ob tej misli.
—	Moram biti hudo bolan, si je dejal, je ne bi tako Živo čutil ob sebi. Njena podoba se mi je prikazala in jaz se razgovarjam v resnici z mrtvo. Kako drugače naj bi sicer bilo v resnici vse to ?
Tedaj se je odmaknil od nje. Stopal je pred njo, da bi vedela pot za njim. Ni se upal ozreti ne prisluhniti, če mu sledi, dasi je nehote slišal včasih kako je njena noga zadela ob kamen. Toda, si je dejal, tudi to ne more biti resnično, če jo je bil videl v obraz, če je govoril z njo, da si je bila samo privid, tedaj lahko tudi sliši njeno hojo. Tince ni več, si je dejal. Tinca je to noč, morebiti prav to uro in mrtva se mu je lahko prikazala. Za mrtve ni raz dalj. In če je resnično padla, tedaj se mu bo večno prikazovala.
Ko so naposled prišli pod Mrtvo goro, se je začelo daniti. Nebo onstran Mrtve gore je bilo že močno bledi-kasto. Padala je močna jesenska rosa. Po dolinah se je dvigala bleda megla4
Na kraju, kjer so se srečali, je Maks obstal in počakal ona za seboj.
"Zdaj že lahko gresta sama," je dejal. "Zdravo."
Najprej je segel Tanji v roko, potem pa Drejcu. Ta ga je proseče, a tudi zmedeno pogledal.
"Maks," je rekel Drejc,, "govoriti moram s teboj. Ali lahko pridem na večer k tebi?"
Maks je za trenutek molčal, nato mu je v jutranjem svitu pogledal v oči in obraz. Dejal je:
"Bolan si. Vleči se moraš."
"Govoriti moram s teboj," je vztrajal Drejc.
Maks ga je prijel za roko in mu potipal žilo, potem mu je položil dlan na čelo, ki je gorelo v vročini.
"Ležat pojdes. že pridem sam k tebi. Zdravo!" Obrnil se je, ne da bi se spregovoril besedo in odhajal na Mrtvo goro.
Drejc je ostal sam s Tanjo in bilo mu je mučno, zakaj zdaj je bil že trdno prepričan, da je bolan in da je dekle ob njem samo privid. Nehote se je ozrl v njen obraz in zdaj ob prvem svitu videl spet tiste njemu tako znane poteze svoje Tince. Ko so ga njene oči samo opazovale in ko se je potem nekam grenko nasmehnil, je natančno videl:
— Mrtva Tinca se je vrnila.
Ne da bi ji rekel kako besedo, je stopil naprej in šel proti gozdovom,, kamor se je umikal somrak pred jutrom in kjer je bila njihova baraka. S Tanjo ni več spregovoril Vso pot, zato ker je zdaj bil do kraja prepričan: mrtva Tinca hodi z njim in z mrtvo se ne more pogovarjati.
(Dalje prihddnjič)