104
Slovstvene stvari.
Mrvice slovniške in slovarske.
Pred dvajsetimi Itti je gosp. Navratil na svetlo dal svojo tehtno razpravo o glagolu, v kateri dostav-kog^ tudi uči, kak6 je po slovenski pravilno pisati v takih slučajih, v kakoršoih Nemcu služi konstrukcija z ,,obne dass'^ in „ohne zu*^
Njegov glavni namen yi bil tedaj pregnati iz slovenske knjige grdi „^rj3^z d^a bi*'. Sme se reči, da mu je to še precej obveljalo^* Kfi jedro njegovega uka je zdaj vendar že nekako pozabljeno, namreč: da so slučaji, v katerih ima Nemec svoj „oh^ije d as s" in ,,ohne zu", jako različni, da zahtevajo torej v slovenščini tudi različnega izraza, kakor kje sama stvar nanese, zdaj zgerundijem, zdaj z imenom samostavnim in predlogom, zdaj zopet s stavki tu združno, tam po družno zvezanimi, Podoba je,   pravim, da je  ta nauk že zopet pozabljen
kajti dan današnji se po časnikih in knjigah rabi najraje en sam način (— „ne da bi" —) in to prav tisti, katerega gosp. Navratil najnazadnje navaja in ki se tudi res najredkeje prilega, — kakor da bi drugih načinov^ niti ne bilo.
Citii se na pr. tako: Odbor naj se posvetuje, kako bi se ta doig dal poravnati, ne da bi se to pri izdajanji knjig preveč poznalo (namesto: poravnati, vendar tako, da bi se to preveč ne poznalo).
Lahko držimo živo oglje v roki, ne da bi se spekli (namesto: a vendar se ne spečemo).
Glumači jedo goreče mes6, ne da bi si usta opekli (pravilno: pa si vendar ust ne opeko).
Žena, po sencih udarjena, umrla je drugi dan, ne da bi prišla prej k zavednosti (namesto: umrla je ter še k zavednosti več ni prišla;  ali:   ne zavedši se več).
Ti živci delujejo v dotičnih organih neodvisno od naše volje, ne da bi mi o tem kaj vedeli (namesto: neodvisno od naše volje tako, da mi nič o tem ne vemo).
Lehko se pomiče kos ob kosu, ne da bi se pri tem gibanji kaj ogulilo (namesto: pomiče se kos ob kosu tako, da se nič ne oguli) itd.
Pri takem pisanji človek pogreša dovoljne sintaktične vezi; tudi se mi pozdeva, da je v gj^vkih z „ne da bi" po,xečem nekaka elizija, mereča včasih na neko prepoved , ""ali pa da je pogostoma primešano nekoliko očitka ali oponosa, zarad česar je tak izraz le malo kje priličen. Na pr.: Ne da bi mi šel prosit k sosedovim! = ne djelaj,. ml tega, da bi šel prosit, = ne hodi prosit. Vzel je ^ar, pa ne da se bil zahvalil = pa ni bilo tega , da bi se bil zahvalil. Ne da bi sedel pri miru, naj počnem ž njim kar hočem, = ne s|i^ri^tega, da bi sedel pri miru. V takih in enakošnih sta^^kTh slišimo ljudstvo rabiti nedabi, a ne v gori navedenih primerih, v katerih tudi po zgledu drugih Slovanov ne da bi nima mesta.
Tudi že omenjeni stavek, ki je v Navratilovi knjigi poleg: „Nečem te hvaliti, ali moram ti reči", naveden tako: „Ne da bi te hvalil, ali moram ti povedati", zdi se biti skrajšan iz stavka: „Ne pravim za to, da bi te hvalil, ali itd."                               w,,
'^^Se nekoliko primerov v boljšo pojasnitev in vadbo:
Podal mi je roko, ne rekši besede, — ali pa: podal mi je roko ter ni spregovoril besede; molče podd mi roko.
Spal sem, ali naspal se nisem.
Dete je veselo, da si ni zdravo; ali pa: in vendar ni zdravo (ohne gesund zu sein).
Ne imajoč denarjev (— brez denarjev) ne hodi v pivnico.
A govori, a nima ni pojma o tem.
Dal mi je, če prav ga nisem poprosil.
Odšel je (izgubil se je) tako, da jaz še opazil nisem. Sel je spat, ne použivši ničesar (— brez večerje). Ne morem ga pogledati, da ne bi se smejal.
V vseh teh stavkih bilo bi neprilično pisati goli ne da bi.
Pogostoma se piše, na pr.: „Ta profesor letos pod-učuje geometrijo, lani je podučeval matematiko." Naj-pred gre tukaj povedati, daje sestava: podučiti drugim slovanskim jezikom neznana. Staroslovenski in hr-vatsko-srbski na priliko imata le: poučiti, poučavati (človeka). Pa če tudi pripustimo besedo: podučiti, ker nam narod tako govori, moramo ji vendar stesniti področje ter reči: „professor podučuje učence v ge.o-metriji, a geometrijo uči, razlaga, razkladapia tie : podučuje.    Ali ni tako?
4f          ^
Nekaterim slovenskim pisateljem se je priljubila beseda: tovarna za „fabrik". Jaz menim, da bode najpametneje, če ostanemo pri: fabriki, fa briškem blagu. A če bi komu gorečnost za čistoto našega jezika ne dala miru, naj že reče, kakor Hrvatje, t v o r n i c a, a ne tovarna (kakor le nekateri Cehi pišejo). Slovenci besede ,,tovar" celo nimamo, v staroslovenščini sicer je in tudi v hrvatsko-srbskem jeziku , vendar pomeni „Saumiast" (onus), (in odtod: to vari n = osel), kakor naš: tovor. Tudi ima Vuk pridevnik: tovarni, tovarna o = die Saumlast betreffend. A ko bi tudi mi govorili: tovar v pomenu „Ware", pomenila bi beseda „tovarna" prej kak „Warenmagazin" nego fabriko.
105