LISTEK. Torainškov slnm za iolsko in domaEo nh Kaj pa je tebe treba bilo? Tako smo vzkliknili s Prešernom, ko smo zagledali najnovejše slovstveno delo g. dr. prof. Tominška, tako zvani nemško-slovenski slovar za šolsko in domačo rabo. Prav nič ga ni bilo treba, saj imamo veliko boljši in obširnejši slovar Bartlov. Pa tudi to: sedaj v Jugoslaviji vendar ne bomo kopičili takih slovarjev, pa še take kvalitete! Nemškoslovenski slovar. ki naj podaje besedni zaklad, mora absolutno navajati poleg perfektivnih oblik glagolov tudi imperfektivne, dalje ne sme navajati besednih oblik, ki niso več v rabi, dalje ne sme beležiti oblik, o katerih ne ve čitatelj, kako naj jih rabi, sploh ne sme biti poln napak. Kdor sestavlja tako besedišče, mora res korenito poznati živi jezik in to na vse strani, ne samo v šolskih mejah, ki so vse pretesne za sedanjo dobo. Naj podamo nekaj podrobnosti v podkrepitev svojih izjav. Za izraz ušesno maslo ima avtor s a m o ušesno smolo. Ta beseda ie pač le lokalizem, n. pr. na Gorenjskem okoli Radovljice. Terminus je vendarle ušesno maslo, ki bi ga avtor moral poznati. Namesto pravilnega izraza prepečenec čitamo nestvor dvopek = Zwieback. Za posmrtni kvartal velja le izraz posmrtna cetrtina, ne pa četrtnina. »Inbegriff des Kechtes« je pravo, ne pa pravstvo. Poleg lzraza utržek je pravilno tudi odtegljaj, ne pa odtegnina. Ohišje za Gehause je res prevod, a za to imamo besedo okrov. Pravilni obliki sta brinov, brinovec, ne pa tudi brinjev, brinjevec. Grd germanizem je: n a kugi bolan namesto z a kugo bolan. Bolan sem za grižo, za sušico, pač pa bolan sem na pljučih ... Vprašanje ni odprto, nego je nerešeno, nedognano. Poleg izraza vsebina ne velja tudi zapopadek. Voh je čut (Geruchssinn), ne pa tudi duh. vonj. Za gehorsam navaja slovar ubogljiv, za Gehorsamkeit brž nato poslušnost. Kakšna doslednost! Za erschopft ima na prvem mestu izčrpan, potem šele onemogel, upehan. Za Krieg ima dosledno samo izraz vojska. G. pisatelj, klasično izobražen mož, bi moral vendar razločevati vojsko od vojne. Poleg tega ima germanizem: vojsko peljati Krieg fiihren. Dalje piše svota in vsota, vun in ven. ogel, ogal in vogel — uže". vže in že, eno obliko poleg druge. Katere oblike naj se neuk človek drži? Dandanašnji imamo le eno že utrjeno obliko. Konstrukcija čakati na kaj je napačna, pravilno čakati česa. Kako naj izgovarjamo besede: (v)lasulja. navzoč(en)? Pravilno je pač: lasulja, navzočen, nikakor ne: vlasulja, navzoč. Za eine Handvoll čitamo: peščica, pest, troha. Edino besedo pest bi za silo izvzeli, drugi dve pa nikakor ne značita tega, kar nemška. Veljaven izraz pa je le prgišče. Stornieren ni popraviti, nego črtati. odpraviti, razveljavti postavko. Passend je primeren, pravšen, ne pa pravdenski. Gegengift ni vstrup, nego nasprotni strup, protistrup. Za Ortsinn čitamo krajevno slutilo. No, res lep iz- raz! Zakaj ne čut za kraje. Napačno je tuzemsko, tuzemstvo, prav: toz ... V zlo moramo avtorju šteti tudi glasoslovno napako častitati, častitka namesto čestit... Gegend am Meere je primorje, ne pa pomorje. Lep nestvor je tudi trgovarna za Warenhaus. V oddelku za lastna imena kar mrgoli napak. Naj jih naštejemo: Cirknica (Cerknica), Veržej (Vržej), Terzin (Trzin), Ruperč (Ruprč) vrh, Berniki (Brniki), Zaprce, Predvor (Preddvor) Selce (Selca), Gameljni (Gameljne, rod. Gamelj), Begiinje (Begunje, govore Begnje). Pri nekaterih imenih čitamo dvojne oblike: Zatičina in Stičina, prav Stična, Novo Mesto (Rudolfovo), prav samo Novo mesto, Zila in Zilja, prav Zila, Donava in Dunav, prav le Dunav, Split in Splet, prav le Split. Brežice je napačno, pravilno Brežce. Podlaga: breg, brežec, brežci. Prav tako Stožce (stog, stožec, stožci), a ne Stožice. Za Baltisches Meer = Ostsee čitamo Baltiško morje in Baltsko morje, prav samo Baltijsko morje. Nedosledno piše: Dneper in Dnjester. obakrat je treba pisati Dnje ... Dalje piše Jadransko in Adrijansko morje. Že te navedbe kažejo, da je avtor delal površno in brez razumnosti za tako slovarsko delo, ki mora biti vsekakor nekaj pozitivnega, trdnega. V uvodu piše g. avtor, da ni bilo mogoče sprejeti izrazov iz vseh panog, vendar da so zastopane vse stroke in da je rajši sprejel preveč izrazov nego premalo, hoteč ohraniti in pridržati tiste, ki smo jih že imeli. Dalje piše (prav pa- sivno!): Snov se je ob natisu prikrajala novo nastalim potrebam. Knjiga se je sproti le izpopolnjevala, zato se sme pričakovati, da bo njena neenotnost tudi rabiteljem le v korist. Znanstvenih svrh pa ne zasleduje. Te besede so jako širokoustne. Vse stroke so zastopane! Kako neki? Saj niti ni mogoče ob obzorju, ki ga ima avtor ob dandanašnjih razmerah, ko so tako razprostranjene vede. Ohranjeni in pridrža ni so izrazi, ki smo jih že imeli. Čemu? Stara šara! Oblike uže, vže, že — ogel, ogal, vogel? Kako naj pišemo in govorimo? Novo nastale potrebe niso prav nič vpoštete. Kje je kaj obrtnih izrazov? Višek samozavesti pa je, da bo neenotnost le v korist tudi vsem, ki bodo rabili njegov slovar. Ko je stvar taka, smo kar strmeli ob reklam, ki jako diši po samohvali. V »Jutru« je izšla in slove dobesedno takole: Nemško-slovenski del se je razrasel v impozantno knjigo. ki bo slovenskemu rabitelju izvrstno služila i v šoli i pri vsakdanjem čtivu, Nemcu pa bo zanesljiv pomočnik pri aktivni rabi slovenskega jezika. Tominškov slovar je tedaj vseskozi na višini sodobnih zahtev; slovenske besede so naglašene, oblika priročna, tisk velik in razločen, cena razmeroma jako nizka. Nadejati se je, da postane to vešče in praktično delo našega odličnega šolnika nepogrešljiv sestavni del vsake doinače knjižnice in dragocen priročnik vsakega poslovnega človeka. Mi smo izrekli sodbo. naj sedaj sodijo še drugi prav tako objektivno! Zadloški.