Naročnina mesečno 25 Diu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/11) VENEC Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-03, 404)3, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po praznika Čekovni račun-. Ljubljana številka 10.6)0 in 10.349 u in sera te. Uprava: Kopitarieva ulica številka 6 Prva obletnica Zopet si očitajo, da so za mir: Predlogi za mir na zapaduf pogoji za mir na severu V ponedeljek bo v angleški spodnji zbornici razprava o teh mirovnih poskusih V teh dneh se katoliški svet s hvaležnostjo spominja prve obletnice, odkar je po smrti velikega Pija XI. kardinal držav, tajnik, Evgen Pacelli kot Pij XII. prevzel nase težko pa-peško breme in s tem vodstvo katoliške Cerkve. Zgodovina nam kaže, da je papeževanje v vseh časih silno težavna služba, ki je samo v prvih treh stoletjih dala 30 mučencev. Pa tudi kasneje so papeži večkrat umirali v ječah, v pregnanstvu, v ujetništvu, Petrova skala je bila vedno predmet najhujših napadov vseh vidnih in nevidnih božjih sovražnikov. Z naraščajočo civilizacijo in kulturo se v tem pogledu ni prav nič spremenilo. Mislimo samo, koliko napadov, zasmeha in sumničenja je bil deležen pokojni Pij XI. zaradi svoje moške odločnosti, s katero je neustrašeno branil božje in naravne pravice Cerkve in njej izročenih vernikov. Cerkev je vedno kje preganjana in zatirana, skoraj vedno teče kje mučeniška kri njenih najboljših sinov. A naj trpi kdorkoli, ni mogoče, da bi pri tem ne trpelo in krvavelo tudi srce skupnega očeta vesoljne Cerkve — papeža. Pij XII. je pa še prav v posebno težkih okoliščinah stopil na papeški prestol, španska državljanska vojna še ni bila končana, prav tako tudi še ne vojna na Daljnem vzhodu, ko je že vse kazalo, da se pripravlja še mnogo hujša vojna vihra: nova svetovna vojna, ki je lani na jesen potem res tudi izbruhnila. Vojni časi ne pomenjajo le velike nevarnosti za splošno kulturo, ampak še prav posebej za krščanstvo. Premnogi ljudje prihajajo v velike duševne stiske, ko gledajo, kako je teptana pravica in svoboda narodov, kako gospoduje surova sila, kako narašča malikovanje pred gmoto in golim nasiljem, ki se cinično posmehuje vsem, ki so zidali na duhovne vrednote, na pravico in na Boga, pa jih v prah poteptane zasmehljivo vprašuje oborožena pest močnejšega: kje je sedaj tvoj Bog, da ti bo pomagal?! Ne moremo si tajiti, da v takih mračnih dobah mnoge krščanske duše veliko trpe, mnogi se pohujšajo in zdvajajo nad Bogom in njegovo pravico, ker so nervozni, kratkovidni, nepotr-pežljivi in zahtevajo, da bi bili naši načrti tudi božji načrti in da bi tudi Bog vse račune poravnaval sproti vsako soboto. A vojna vseeno ostane velika nesreča za prizadete narode, ki prinaša v deželo bolezni, pomanjkanje in revščino, razbija družine, poraja nepreskrbljene sirote in slepo uničuje dobrine, ki jih je marljiva človeška roka morda v stoletjih s trudom ustvarila. Vojna je velika nesreča in ob velikih nesrečah večkrat ljudje otope, da postanejo brezčutni za boljše, čednostno življenje. Značaji podivjajo in posirove, čut za pravo in lastnino in celo spoštovanje pred človeškim življenjem se zabriše in izgine, da celo drugače pošteni in mirni ljudje postanejo sposobni za najhujše krivice in zločine, človeška družba je, — pa naj se nekateri narodi še tako upirajo temu spoznanju — končno le enoten organizem, ki je ves bolan, če so bolni njegovi posamezni udi. Zaradi vojn med posameznimi državami trpe vsi narodi in ves svet, materialno kakor duhovno. Gotovo je pri tem naj-občutnejše zadeta ravno vesoljna katoliška Cerkev, ki se razteza po vseh delih zemlje, ima med vsemi narodi svoje pripadnike in mora z bolestjo gledati, kako narodi vstajajo drug proti drugemu in se v sovraštvu med seboj uničujejo. Papeževanje Pija XII pada torej v dobo, ki je izredno težavna, ko se zdi, da so sproščene vse slabe strasti in vse podzemske sile in ni nikjer več ne mesta ne smisla za duhovno in nadnaravno življenje. Toda spričo tolikih senc razgled iz Vatikana po svetu vendarle ne kaže samih temin. So tudi razveseljive sončne strani v sodobnem življenju, ki se jih sveti oče ob svoji prvi papeški obletnici gotovo raduje. Če je veliko neutajljivcga zla na svetu, je pa po drugi strani tudi resnica, da so skrbi in preizkušnje današnjega časa prebudile v katoličanih čut skupnosti in okrepile trdno Berlin, 2. marca. AA. DNB. Angleški tisk prinaša vest, da je lord Tevistok v zvezi z angleškimi mirovnimi napori stopil v zvezo z nemškim poslaništvom v Dublinu in da je od tega poslaništva sprejel gotove predloge, ki vsebujejo nemško mirovno ponudbo. S pristojnega nemškega mesta izjavljajo z ozirom na to vest, da so vsa ta nespretna poročila izmišljena in da predstavljajo samo del poizkusov, pripisati z ozirom na vedno večjo negotovost v Angliji Nemčiji dejanja, ki jih je nemški tisk pred nekoliko dnevi ostro obsodil. Zdi se, da skuša angleška vlada rešiti svoj prestiž, s takimi pravljicami. Berlin. 2. marca. AA. DNB. Današnji nemški tisk naglaša, da so vesti o nemški mirovni ponudbi I K) nemškem poslaništvu v Dublinu samo nov manever angleške vlade, pomiriti angleški narod zaradi razočaranj, ki mu jih je prinesla sedanja vojna. Berlinski dopisnik Hamburger Fremdeublatta piše: Nemški nameni za spomlad gredo v popolnoma drugi smeri kakor to poroča angleški tisk. V zadnjih izjavah vodje Nemčije ni bilo nobene besede o kakih mirovnih načrtih. Mi vemo samo za eno rešitev, to je, da vodimo do konca borbo, ki jo je sovražnik pričel in to brez milosti in z vsemi sredstvi do končne zmage. Kar pripoveduje sovražnik o nemških mirovnih načrtih je samo poizkus potolažiti ljudstvo v zapadnih demokracijah, ki je razočarano, ko vidi, da Nemčije ni bilo mogoče zlomiti z blokado in da je ne bo mogoče zlomiti niti na bojišču. »Berliner Borsen Zeitung« pravi: Značilno je, da se z angleške strani širijo vedno lažnive vesti o nemških namenih zaprositi za mir. S tem naj se napravi v Angliji vtis, da lahko Anglija po svoji volji sklepa o teh stremljenjih Nemčije. Tudi v konkretnem primeru gre samo za smešen poizkus postaviti dejstva na glavo. Pravo dejstvo pa je to, da nemških položajev ni mogoče zavzeli in da je na nemški strani pravica in moč. »Volkischer Beobachter« naglaša: Niso potrebne dolge razprave za pojasnitev nemških vojnih ciljev. 'Vojni cilj Nemčije je osvoboditi se stalnih poizkusov zapadnih velesil vmešavati se v nemško razmere. Tudi pot k temu cilju je jasna. Uničiti moramo teror plutokratov na zapadli, kajti brez tega ne more biti niti prave svobode niti pravega Nemčija odločno zanika Berlin, 2. marca. AA. Štefani. Uradno sporočajo, da so popolnoma neresnične vesti angleškega tiska, da je lord Tevistok stopil v slik z nemškim poslanikom v Dublinu in da je sprejel nemške mirovne predloge. Chamberlain bo pojasnil London, 2. marca. t. Reuter. Angleško javno mnenje je zelo pozorno za neka lahna mirovna pogajanja, ki bi se naj bila razvila med nemškim poslanikom v Dublinu in lordom Tevistokom. V spodnji zbornici bo v ponedeljek popoldne moral odgovarjati na vprašanja o tej zadevi predsednik vlade Chamberlain. Vprašanju bo stavil poslance sir Jocelvn Luras. ki l«o zahteval, da naj predsednik vlade pojasni, kakšni so bili mirovni predlogi, ki so bili izmenjani v Dublinu. Predvsem bi naj predsednik angleške vjude pojasnil, če *o nemški predlogi, ki jih je podul nemški poslanik v Dublinu, iskreni. Delavski poslanec Sorenson bo vprašal predsednika vlade, če so predlogi, ki jih ie prejel angleški zunanji minister iz Dublina. resnični. Nato bo general Speans vprašal predsednika vlade, če bo njegov notranji minister storil vse. kar ie potrebno, da bi se zavrla tuia propaganda v Angliji. General misli, da je nemški poslanik v Dublinu dostavil vse te predloge samo zalo, da bi olajšal nemško propagando v Angliji. Stalinovi pogoji »a mir s Finsko Mirovna pogajanja med Finsko in Sovjetsko Rusijo so se že začela baje London, 2. marca. ta. Reuter. Dopisnik »Daily Expressa« poroča iz Amsterdama, da je prejel fotografski posnetek besedila mirovnih pogojev, ki bi jih Stalin stavil Finski, potem ko bi sovjetske čete vkorakale v Viipuri. Ti pogoji bi bili naslednji: 1. nova meja med Finsko in Sovjetsko Rusijo bi bila potegnjena tako, da bi Sovjeti dobili tudi nekaj utrjenih postojank na Mannerheimovi črti pri Viipuri ju; 2. Sovjeti bi tudi dobili trdnjavo Koivisto in vse tiste postojanke pri tej trdnjavi, kjer so Finci imeli svoje topništvo; 3. Sovjeti bi zasedli še finske otoke Holgland, Lavansari, Seiskari v Finskem zalivu; 4. za dobo deset let bi Sovjeti nadzirali pristanišče Petsamo in nova meja bi bila določena ob reki Nutsi, kjer so sedaj boji; 5. finska vlada bi morala biti spremenjena tako, da se Stalinu pred »ljudstvom« ne bi bilo treba sramovati, da se pogaja s »plutokrati-denarnežk. Diplomatska mirovna pogajanja med obema strankama bi se naj bila že začela na podlagi teh pojavov, toda vse se drži v največji tajnosti. Najvažnejše pri tem je to, da je Stalin odnehal s svojo zahtevo, da bi dobil Ilangoe, ki je pravi »Gibraltar« v Baltiku. Prav tako je Stalin odstopil od svoje zahteve, da naj se v Helsinkiju vsede na vladni stolec njegov nameščenec pri kominterni Kuusinen. Dopisnik poudarja, da se nemški in švedski diplomatski krogi silno trudijo, da bi v Kremi ju dosegli toliko, da bi sc mirovna pogajanja čimprej zaključila. Švedska in nemška vlada bi naj bili ponudili vse svoje posredovalne usluge. Sploh pa igra švedska vlada glavno vlogo pri teh pogajanjih za sklenitev miru med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Rusko časopisje že piše o miru Stockholm, 2. marca. ta. Reuter. Vesti iz Tal-lina vedo povedati, da so danes ruski listi objavili vest, da bo sklenjen prav kmalu mir med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Takoj po padcu Viipurija bodo objavili premirje na vsem severnem bojišču. Švedski list »Aftenbladet« piše. da si bo z zasedbo Viipurija Sovjetska Rusija rešila svo-darstvo pomirilo, uredilo in okrepilo tako, da bi bil sovjetski trg čim bolj na korist nemškemu vojnemu gospodarstvu. Velika delavnost angleškega in nemškega letalstva London, 2. marca. t. (ITavas.) Letalsko ministrstvo jc danes objavilo vest, da so bila angleška letala preteklo noč četrtič nad Berlinom. Vseh četvero poletov nad nemškim glavnim mestom so angleška letala opravila v zadnjih petih dneh. voljo, da se še tem tesnejše združijo in oklenejo skupnega očeta. V vseh, ki še verujejo v Boga, se je okrepila zavest, da jih skupna nevarnost skupno ogroža. Res jih nesreča mnogo pogubi; res ja pa tudi, da mnoge strezni, da se poglobe in duhovno očistijo. V dobah velikih nesreč je človeštvo vedno iskalo zatočišča v nadnaravnem, v nadzemskem. Hudi navali sovražnikov so katoličane strnili v neločljivo enoto, ki se zaupljivo oklepa neporuš-ljive Petrove skale. To dejstvo je papež z ganljivo hvaležnostjo tudi ugotovil v svoji prvi okrožnici. Drugo, kar lahko ugotovimo, je dejstvo, da so sedanji zbegani, nemirni in nesrečni časi prava apologija in naravnost opravičilo za potrebo krščanstva. Kar danes opazujemo, to so strupeni sadovi naukov in gibanj, proti katerim se je Cerkev vedno borila, čeprav jo narodi niso hoteli poslušati. Kar je Cerkev dosedaj pobijala s svojim naukom, to danes pobija življenje samo, ki se je pod vplivom zmotnih gibanj povampirilo in prepojilo s sebičnostjo in sovraštvom. Cerkev je opozarjala na posledice, ki jih bo zamotan je splošno veljavne nravne postave nujno rodilo za življenje poedincev in družbe kakor tudi za medsebojne odnošaje med državami. Cerkev je opozarjala na zle posledic«, ki bodo sledile državni vsemogočnosti, ki je sebe postavila za najvišje božanstvo in svojo voljo za edino veljaven nravni zakon. Te posledice, ki jih označujejo pretiran državni egoizem, poganski nacionalizem, medsebojno nezaupanje, oboroževanje in vojna, so sedaj nastopile. Vsak trezno misleč človek lahko spozna, da je edino Cerkev imela prav in da je edino ona zmožna voditi narode po varni poti resnice k sreči, miru in blagostanju. In še tretjo sončno stran naše dobe lahko omenimo: Cerkev s svojo božjo resnico je postala tako mogočna luč, da k njej svoje oči obračajo tudi nekatoliški narodi. Papeštvo je postalo mogočno duhovno žarišče, h kateremu se upapolno ozirajo vsi, ki jih skrbi usoda človeštva. Mnogi to- in onstran morja šele zdaj, ko grozi razsulo, spoznavajo, da je Cerkev s svojim naukom in življenjem najmočnejša brambn človeških pravic in svoboščin, najboljše varstvo družinskega in zakonskega življenja, iu dn je zmožna oplemenititi mlada srca z najboljšimi nagibi in pokazati iskajoči mladini edino pravo pot v življenje. Ravno v današnjih težkih dneh doživljamo neke vrste pove-ličanje papeštva in Cerkve,' ko vidimo, du od nje pričakujejo sveta in vodstva vsi, ki so pravice lačni in žejni resnice. Pij XII. torej lahko vidi raz svojega prestola poleg senc tudi sonce. Ko sc ob prvi obletnici njegovega ponlifikata radostnim odmevom iz vsega katoliškega sveta pridružujemo tudi verni Slovenci s svojimi proslavami, želimo sv. očetu najbolj to, da bi njegova neprestana mirovna prizadevanja bila čim bolj uspešna in da bi čim prej krščanstvu in vsemu svetu postal »knez miru«, kakor je prerok na/.val Onega, čigar namestnik je papež na zemlji. Drin Prav tako dodaja angleško letalsko ministrstvo, rla so angleška letalu v pretekli noči zopet krožila nad severozapudno in srednjo Nemčijo. Nad Berlinom so bila angleška letala sedaj te šestič od začetka vojne. V London so tudi prispela poročila, da so v da.ics zjutraj ob 6 slišali silno močno topniško streljanje. Streljanje je prihajalo iz severovzhoda od Bervieka in Firth ob Fortha. Verjetno so letalu zopet napadla parnike in vojne ladje. Številne eksplozije pu so slišali tudi v Northum-berlundu in sicer ob 4 zjutraj. Angleška letalu so se dvignila oli 9 zjutraj in opazila dvoje letal nad severovzhodno Anglijo. Letali stu obsipavali z ognjem iz strojnic ribiške ladje iz Scarhoroughta. Letalski napadi na parnike Nemška meju. 2. marja. t. (Havas.) DNB je objavila danes opoldne vest. da so nemška letala zopet uspešno napadla nngteške parnike in vojne ladje. Vse te ladje so vozile v tako imenovani »spremljati«. Letala bi naj bila zopet potopila nek parnik. drugi parnik pa jo bil zelo poškodovan, kor je začel goreti. Itombe iz letal so zadelo so štiri ostale ladjo tako hudo, da lahko rečemo, da so popolnoma uničene. London. 2. marža. t. (Havas.) Uradno objavljajo, da se je takoj poleni, ko so slišali eksplozije z morja v raznih krajih obale, angleška letala takoj vzletela in iskala tuja letala, pa niso nikjer več srečaia sovražnikov. Na severni angleški obali so se samo izkrcali mornarji z norveškega parnika »VVestfosses« (13H8 ton), ki je bil včeraj |>otopljen. Rešilo se je 29 mornarjev. Letaki pristajajo s padali London. 2. marca. t. (Robter.) Angleška letala so ponoči nad Berlinom metala na lisoče letakov, prav tako pa tudi ogron.no padal, ki so tudi nesla na tla velike zavoje letakov. Zoiniinsk.-i vremenska nannvril: Pretežno v«, dro. Umirjeno hladno v vsej državi. Severni veter bo precej močan, zlasti pa na Primorju. Sodišč« je ugotovilo: Stojadinovičeva agencija je pošiljala v svet lažnjiva poročila o Jugoslaviji ž Belgrad, 2. mnrcn. m. Tukajšnje sodišče je danes izreklo razsodbo v zadevi tožbe, ki jo ■e vložil bivši narodni poslance Dragomir itojadinovič proti bivšemu poslancu Drago-slavu Pantoviču radi znane interpelacije proti Dragomirju Stojadinovicu kot dopisniku agen-caje »Fournier« v Parizu. Sodišče je toženega Dragoslava Pantoviča oprostilo. Razsodba je izredno zanimiva in je redkost v časnikarskih analih. V svoji razsodbi sodišče poudarja, da t_ delu bivšega narodnega poslanca Pantoviča ni nobenega kaznivega dejanja po tiskovnem zakonu in tudi nobenega drugega dejanja po istem zakonu. Pantovič je kot narodni poslanec po nredsedništvu narodne skupščine, torej po predpisani poti vložil interpelacijo na predsednika vlade o delovanju časnikarske agencije »Fournier« in proti delovanju Dragomirju Slo-jadinoviča. Ta interpelacija ni bila namenjena za tisk in jo Pantovič tudi ni dal dnevnemu časopisju. V objavi te interpelacije Pantovič ni sodeloval, zato sodišče obtoženega Pantoviča popolnoma oprošča. Prav tako je sodišče oprostilo Damjana Sokiča za »Pravdo« in Vludi-mirja Ribnikarja za »Politiko«, ki sta objavila omenjeni interpelaciji brez komentarjev. Sodišče v obrazložitev svoje oprostilne razsodbe ugotavlja, da se je z izvedenimi dokazi ugotovilo, da so resnična vsa dejstva, ki so v interpelaciji navedena, katere tožba inkriminira. Tako je priča Rajmondi izpovedala, da je bil Dragomir Stojadino-vič šef pisarne dopisništva omenjene agencije v Belgradu. Dragomir Stojadinovič je dopisništvo vodil po 6voji mili volji. Iz buletina agencije »Fournier« tako pravi nadalje obrazložitev razsodbe, ki so bila izdana pred vložitvijo interpelacije, je razvidno, da je omenjena agencija resnično razširjala lažnive in tendenciozne novice o Jugoslaviji. Tako iz buletina z dne 15. marca 1939 izhaja, da je situacija v Belgradu ob priliki konzultiranja z voditeljem HSS predstavljena na skrajno vznemirljiv način, kakor bi se pripravljali najtežji dogodki. V poročilu z dne 15. marca je pričakovanje težkih dogodkov še bolj poudarjeno. V poročilu z dn« 16. marca je bilo sporočeno, da navzlic demantiju krožijo govonce o bližnji ostavki Cvetkovičeve vlade. V poročilu z dne 16. marca 1939 se dogoditi v zvezi z konzultacijo politikov kažejo tako čmo in se obenem spravljajo v zvezo z dogodki na Češkoslovaškem. V poročilu z dne 17. marca 1939 se javljajo tedaj netočne vesti o izkrcavanju italijanskih čet v Albaniji. Prav tako je ta agencija dajala inozemstvu druge novice o 6tanju v Jugoslaviji, ki so bile netočne. Spredaj navedenim poročilom se ne more odreči značaj tendencioznosti in netočnosti, s katerimi se je hotelo prikazati stanlte v državi kot skrajno kriiično, razbito in negotovo. Zato je tudi navedba interpelacije povsem točna. V nadaljno obrazložitev svoje oprostilne razsodbe izvaja sodišče izpovedi posameznih prič, predvsem bivšega namestnika šefa osrednjega tiskovnega urada Boška Bog-danoviča in ravnatelja agencije Avale Djordja Pe-riča. Obrazložitev se zaključuje z naslednjo ugotovitvijo: Ker so vse navedbe interpelacije, v kolikor so inkriminirane, resnične, je sodišče izreklo oprostilno razsodbo. Dogovarjanja med Cvetkovičem in Stanojevičem Belgrad, 2. marca. m. Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je snoči odpotoval v Niš ter je imel danes več sestankov s prvaki JRZ iz Niša in niške okolice. Med drugim je sprejel tudi bivšega poslanca Mito Dimitrijeviča, ki se je včeraj mudil v Knjaževcu ter je bil sprejet pri Aci Stanojeviču, šefu radikalnega glavnega odbora. Po razgovoru, ki ga je Dimitrijevič imel s predsednikom vlade in s predsednikom JRZ Cvetkovičem. se je Dimitrijevič ponovno odpeljal v Knjaževac, kjer bo jutri ponovno obiskal Aco Stanojeviča. Z ozirom na današnjo izjavo podpredsednika Minister dr. Krek v Sloveniji Ljubljana, 2. marca. Danes ob 10 dopoldne se je pripeljal v Ljubljano gradbeni minister dr. Miha Krek. Nocoj ob pol 7 je minister imel na Vrhniki dobro obiskan zaupniški shod JRZ, ki se ga je udeležilo kakih 100 somišljenikov. V ponedeljek dopoldne ob 10 pa bo minister imel v Ljubljani pri Starem Tišler-ju sestanek zaupnikov za ljubljansko okolico. Skupni urad delavskih zbornic v Belgradu Zagreb, 2. marca. AA. Včeraj je bil v Zagrebu sestanek predstavnikov vseh delavskih zbornic in osrednjega tajništva delavskih zbornic. Sestanka so se udeležili tajnik osrednjega tajništva Zarja Popo-vič, tajnik belgrajsk." delavske zbornice Ljubomir Mitič, predsednik novosadske delavske zbornice Vasa Bermenji, predsednik skopljanske delavske zbornice Trifun Despotovič, tajnik sarajevske delavske zbornice Jovan Jakšič in predsednik Viktor Galinec in tajnik dr. Vinkovič od zagrebške zbornice, dalj j pa tudi zastopniki splitske delavske zbornice. Na tem sestanku so razpravljali o organizaciji osrednjega tajništva delavskih zbornic in o spremembi njegovih pravil. Po razpravi je bil snoči podpisan sporazum, po katerem se osrednje tajništvo delavskih zbornic pretvarja v skupni urad delavskih zbornic kraljevine Jugoslavije s sedežem v Belgradu. Izdelan j? bil tudi nov pravilnik, ki urejuje delovanje te skupne ustanove vseh delavskih zbornic v naši državi. Nove pošte v Sloveniji Belgrad, 2 marca. m. Poštni minister dr. Tor-bar je na posredovanje senatorja g Smodeja podpisal odlok, s katerim se odpirajo nove pogodbene pošte v Prežganjah pri Litiji, v Uršnih selih pri Toplicah in v Šmihelu pri Novem mestu. Zemljoradniško zborovanje Belgrad, 2. marca. m. Iz Novega Sada poročajo, da je imel kmetijski minister dr. Branko Cu-brilovič konferenco s pristaši zemljoradniške stranke. Minister čubrilovič je imel pri tej priliki daljši politični govor, v katerem se je zadržal v glavnem na vprašanju sporazuma s Hrvati. Govoril je tudi o drugih zadevah, kot o davčni reformi in je poudaril, da morajo bremena nositi tisti, z vprašanjem razdelitve zemlje med tiste, ki jo nimajo. Po poročilu, ki ga objavlja nocojšnja »Pravda«, je minister čubrilovič poudaril, da bodo tudi tukajšnji kmetje v kratkem dobili zemljo brez ozira na njihovo narodnost. Slobodan Jovanovič upokojen Belgrad, 2. marca. m. Po določilih zakona, ki določa, da vseučiliški profesorji ne morejo ostati še nadalje v aktivni službi, ko so dokončali 70. leto starosti, je upokojen Slobodan Jovanovič, profesor na belgrajskem vseučilišču in edeti ustanoviteljev Srbskega kulturnega kluba. Obravnava zoper Marka Markoviča Belgrad, 2. marca. m. Na tukajšnjem sodišču se je danes nadaljevala razprava proti organu uprave mesta Belgrada Marku Markoviču zaradi umora pokojnega dr. Eda Markoviča. Na sodišču so ^zdravniki izpovedali, da je izključena vsaka možnost, da bi se Markovič sam mogel raniti v roko, da pa rana izvira najbrž iz revolverja, k katerim je streljal pokojni dr. Edo Markovič. Po zaslišanju zdravnikov so govorili zastopniki družine pokojnega dr. Markoviča. Razprava se bo v ponedeljek nadaljevala. Določila za kapitanske izpite Belgrad, 2. febr. m. Na predlog ministra za vojsko in mornarico so kraljevski namestniki podpisali uredbo o tečajih za polaganje izpitov za stopnjo kapitana II. razreda glavnih vrst orožia. Po tej uredbi se bodo kandidati za polaganje izpita za stopnjo aktivnega kapitana II. razreda glavnih vrst orožja zaradi polaganja tega izpila pošiljali: radikalnega glavnega odbora Mišo Trifunoviča, da je znano brošuro o pogledih radikalnega glavnega odbora za sporazum s Hrvati izdelal glavni odbor in da za njo tudi odgovarja, so časnikarji vprašali bivšega poslanca Diinitrijeviča, ali je tudi njemu znano, da je glavni odbor izdal to brošuro. Dimitrijevič je izjavil, da za brošuro ne ve. Znano mu je le toliko, da je Trifunovič v imenu glavnega odbora prevzel vso odgovornost za njo, toda kljub temu smatra, da ta brošura ne sme bitj in da vsekakor tudi ne bo razlog za prekinitev pogajanj za združitev radikalov. ___________i 'z pehote v pehotno oficisko šolo, iz artiljerije v artiljerijsko oficirsko šolo, iz konjenice v konjeniško oficirsko šolo, iz inžinjerije v inžinjersko oficirsko šolo in iz letalstva v poveljstvo letalske šole. Trajanje teh tečajev in drugo bo določil minister za vojsko in mornarico s posebnim pravilnikom. Za polaganje izpita za stopnjo kapitana II. razreda se bodo kandidati pozivali na svoje stroške na tedenske vaje. Težave s hrvatskim proračunom Zagrebški Obzor se v članku bavi z vprašanjem, kolikšen bo novi hrvatski proračun ter pri tem navaja misli Hrvatskega lista, ki,pravi, da bi banovina Hrvatska morala od skupne državne blagajne dobiti najmanj 30% vsega državnega proračuna. Obzor pravi na to, da je treba upoštevati, da je mnogo zadev še skupnih, zaradi česar naj bi pripadlo banovini Hrvatski 30% proračuna tistih ministrstev, ki so svoj delokrog prenesla na banovino Hrvatsko. Na koncu pa Obzor veli: »Pri tej priliki je treba povedati, da sta bivši banovini savska in primorska imeli skupnega proračuna nekako 900 milijonov din, in sicer kakih 600 milij. državnega ter kakih 300 milij. banovinskega proračuna. Danes so kajpada potrebe banovine Hrvatske mnogo večje, že zaradi delokroga, ki je precej širši kakor je bil delokrog prejšnjih dveh banovin. Poleg tega pa je Zagrebu priključenih še nekaj okrajev iz drinske, zetske in donavske banovine. Če vse to premislimo, niso daleč od stvarnosti tisti, ki sodijo, da bi prvi proračun banovine Hrvatske moral biti okoli poldruge mi-ljarde dinarjev. To pa seveda nikakor ni dovolj, da bi se s tem krile vse potrebe banovine Hrvatske, vendar je s to vsoto realno treba računati. Kako bo banska oblast, če prvi proračun banovine Hrvatske ne bi zadoščal za kritje neobhodnih izdatkov in investicij, dobila potrebna sredstva, to bo vsekakor predmet obravnavanja bana dr. Šu-bašiča, dr. Mačka in drugih merodajnih činiteljev. fflorda bo tudi širša javnost o tem obveščena, ko bo razglašena uredba o prvem proračunu banovine Hrvatske. Za zdaj pa je treba upoštevati povedana dejstva, da imamo jasno sliko o višini vsote, ki naj se okoli nje suče prvi' proračun banovine Hrvatske.« — Vsekakor je ta zadeva taka, da tudi močno zanima druge državljane Jugoslavije, ker iz tega izhaja, Če zadevo pravilno presodimo, nujna posledica: Treba je nujno izvesti celotno preureditev države, sicer bo tudi proračun banovine Hrvatske oslal več ali manj v zraku ter odvisen od osrednje državne blagajne, kar pa ne bi bilo dobro ne za Hrvate, ne za Slovence in ne za Srbe. Osebne novice Belgrad, 2. marca. m. Za profesorja 5, pol. skupine državne trgovske akademije v Mariboru je napredoval Alojzij Struna, v 9. pol. skup. je pa napredoval na okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah kanclist Franjo Ralc. Z odlokom prosvetnega ministra je upokojena Ana Rape, učiteljica pri Sv. Ani v Slov. goricah. Belgrad, 2. marca. m. Upokojen je Josip Le-nora, sodni eksetutor sodišča v Mariboru, in bil odlikovan z redom sv. Save III. stopnje. Za uradniškega pripravnika na okrožnem sodišču v Novem mestu je postavljen Miroslav Mišigoj, Belgrajske novice Belgrad, 2. marca. m. Občni zbor belgrajske mestne občine je imel snoči sejo, na kateri je razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih v mestni občini. Pri tej priliki se je župan Vojin Djuričič toplo spomnil smrti bivšega šefa demokratske stranke Ljube Davidoviča, ki je bil v 1. 1910—1914 belgrajski mestni župan. Belgrad, 2. marca. m. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavljevič je odpotoval v Zagrebu, od kjer se bo vrnil v ponedeljek. Iz Belgrada je odpotoval tudi minister za gozdove in rudnike dr. Džaler Kulenovič, ki bo kot po navadi prebil nedeljo v Brčkem. Belgrad, 2. marca. m. Na predlog ministra za vojsko in mornarico so kraljevi namestniki podpisali uredlv) o vojno-stanovanjskem skladu. Itelgrad, 2. marca. m. V Belgradu bo jutri 20. redni občni zbor delničarjev Narodne banke. Na občnem zboru bodo volili namesto izpadlih članov nadzornega odbora nove član« Vtfelles je bil včeraj pri Hitlerju Berlin, 2. marca. t. DNB poroča, da je Hitler danes dopoldne sprejel ameriškega državnega podtajnika Sumnerja Wellesa in imel z njim zelo dolg razgovor. Wellesa je spremljal odpravnik ameriškega velejKielaništva v Berlinu Kirk. Na sestanku je bil navzoč še zunanji minister von Ribbentrop in za tolmača je bil dr. Schmidt. Po Wellesa je šel na ameriško veleposlaništvo načelnik nemškega protokola von Doernberg, pred jx)slopjem kanclerstva pa so mu izkazali vojaške časti. Ko je bi! Sumner Welles včeraj pri zunanjem ministru von Ribbentropu, pa se nista j>ogovarjala v angleščini, dasi zna von Ribbentrop dobro angleščino. Zato je bil že na včerajšnjem sestanku dr. Schmidt, ki je tolmačil razgovor. Von Ribbentrop se namreč ne more v času vojne izražati v sovražnem jeziku. Berlinski dopisnik »Basler Nachrichten« objavlja, da je ves čas VVellesovega bivanja v Berlinu visela na hotelu »Adon« ameriška zastava. VVelles je takoj po prihodu v Berlin sprejel časnikarje in jim izjavil, da je zelo vesel zaradi lepega sprejema, ki ga je doživel v Berlinu. Podrobnosti o razgovoru med von Ribbentro-pom in Wellesom seveda ni mogoče izvedeti, prav gotovo pa je omenil von Ribbentrop ameriškemu državniku, da je zelo škodljivo .da že od novembra 1938 ni več v VVashingtonu nemškega veleposlanika. Te dni pa nemški krogi še raje poudarjajo, da je jasno, da ne sme nikdo omejevati Nemčiji njenega življenjskega prostora, prav tako pa zahteva Nemčija svobodo morja. Vse pa soglaša v mnenju, da Nemčija lahko sklene mir šele tedaj, ko bo sovražnik popolnoma premagan. Italija bo dobivala dovolj premoga Rim, 2. marca. A A. Havas: Malijanski veleposlanik v Londonu Gusieppe Ba6tianini, ki je prebil nekoliko dni v Rimu, je zapustil snoči italijansko prestolnico ter se vrnil v London. Smatra se, da bo vrnitev italijanskega veleposlanika v London pospešila italijansko-angleška gospodarska pogajanja, ki so zastala zaradi težav, ki so se pojavila v zvezi z vprašanjem premoga. Anglija nudi Italiji, kakor je znano, toliko premoga, kolikor ga Italija rabi, v zamenjavo pa zahteva izdelke italijanske težke industrije. V Rimu bi želeli ta premog plačati izključno s poljedelskimi proizvodi ter naglašajo, da italijanska težka industrija ne more sprejeti naročil za An- glijo, ker mora delati na to, da se zviša vojni po-tencijal Italije. Pristojni krogi smatrajo, da Anglija še ni spregovorila glede tega zadnje besede. To je verjetno tudi razlog, da fašistični tisk ne komentira angleškega sklepa o embargu za nemški premog, ki 6e izvaža v Italijo Ta embargo je stopil včeraj v veljavo ter italijanski listi beležijo samo to dejstvo. Rim, 2 marca. AA. (Štefani.) Uradno sporočajo, da se pripravlja protestna nota, katero bo italijanska vlada jutri poslala Angliji v zvezi z ukrepi, ki jih je angleška vlada izdala proti prevozu nemškega premoga v Italijo. Myron Taylor pri Piju XII. Vatikan, 2. marca. t. Hava6: Sv. oče papež Pij XII. je danes sprejel posebnega Rooseveltovega odposlanca Myrona Taylorja v posebni avdijencL Ribbentrop pojde v Rim Curih, 2. marca. b. Iz Berlina poročajo, da tamkajšnji narodno-socialistični krogi ne izključujejo, da bo nemški zunanji minister von Ribbentrop te dni odpotoval v Rim na razgovor z grofom Cianom in šefom italijanske vlade Mussolinijem. Do tega obiska bi moralo priti, še predno bo Wcl-Ics odpotoval iz Londona in še predno se bo na svojem povratku v Ameriko še enkrat vrnil v Rim. TABLETE - MAST Pri revmatizmu, gihtu in išijasu masirajte boleče dele z »Nibol« mastjo in vzemite »Nibol« tablete.Tudi pri prehladu, gripi in glavobolu pomagajo , »Nibol« tablete. »Nibol« v lekarnah Din 20-— ApotekaMr.BAHOVEC,Ljubljana | Reg. br. 17, 816/35 B Dve belgijski letali sestreljeni Bruselj, 2. marca. t. (Reuter.) Vse belgijsko javno mnenje je pod vtisom dogodka, ki se jc odigral danes na bclgijsko-luksemburški meji. Nemška letala so v bližini te meje sestrelila dvoje belgijskih letal. Eno letalo je treščilo ob tla in je bil letalec ubit, drugi letalec pa se je iz svojega letala rešil s padobranom. Vse javno mnenjo je pod silnim vtisom te hude kršitve belgijske nevtralnosti in zunanji minister je že poslal protest nemški vladi. Napad na angleški parnik ob ameriški obali Newyork, 2. marca. AA, Havas: Ladja »Maki« je prejela od angleške ladje »Subged« veet, da jo je napadla neka podmornica v bližini Portorica. «Subged« ima 4.862 ton. Ladja »Unanga« je bila takoj poslana na pomoč napadeni ladji. Vse ladje 18. distrikta so dobile naročilo od ameriške mornarice, naj pomagajo »Subgedu«. Mornariško ministrstvo sporoča, da so bili trije rušilci poslani na kraj, ki ga je navedla angleška ladja. Ti trije rušilci 60 »Molase«, »Sterley« in »Meson«. Kraj, ki ga je sporočila ladja »Subged« se nahaja 300 milj severno od Portorica in okoli 1000 milj od Floride. Pomorski krogi izjavljajo, da se nahaja ta kraj v nevtralnostni coni, ki jo je določila konferenca v Panami. Vaje kaspijskega vojnega brodovja Nemška meja, 2. marca. t. Havas: Nemške radijske postaje so v svojih oddajah za inozemstvo objavile vest, da so bile te dni na Kaspijskem morju velike pomorske vaje sovjetskega vojnega brodovja, ki je na Kaspijskem morju. Pri vajah so sodelovale tudi vse topničarke sovjetskega kaspijskega brodovja. Z razkosane Poljske Pariz, 2. marca. b. Nemške okupacijske oblasti na Poljskem so na zahtevo sovjetskih oblasti izročile Sovjetski Rusiji voditelje narodnega ukrajinskega gibanja, ki so pobegnili v Nemčijo. Ista usoda je doletela številne člane ukrajinske legije. Iz Lvova in K rakova so prispele novice, ki soglasno potrjujejo, da so morali razpustiti vse ukrajinske organizacije. Gibanje pa je navzlio hudemu pritisku zelo močno. Značilne rezultate je dal popis prebivalstva, ki je bil izvršen na povelje okupacijskih oblasti. Ta popis je izpadel povsem nasprotno od pričakovanja teh oblasti, zlasti v Bidgoš~u in Poznanju. Navzlic pritisku in aretacijam v Bi.I-gošču so je v 76% prebivalstva izjavilo, da so Poljaki. v Poznanju pa 75.5%. To je tembolj značilno, ker je poljskemu prebivalstvu bilo sicer dovoljeno, da se svobodno vpiše, toda to prebivalstvo se je dobro zavedalo, kaj ga čaka s priznanjem poljske narodnosti in kako veliko nevarnost prevzema s tem nase. Zadnja vsst Velika Finska zmaga severno od jezera Ladoga Helsinki, 2. marca. t. Havas. Uradno poročajo o veliki finski zmagi severno od jezera Ladoga. Finci so zaplenili 30 sovjetskih tankov. Bitka za Viipuri še traja, vendar se Finci v redu umikajo na novo obrambno črto, da bi tako štedili z ljudmi in materijalom. Sovjetske priprave ob Afganistanu Moskva, 2. marca. t. (Reuter.) Poročajo, da se vrše velike vojaške priprave v Tadžikistanu, kjer posebna hitro grade ceste v neposredni bližini afganistanske meje. Ceste grade iz glavnega mesta te republike, ki se imenuje Stalinabad. Gafencu pojde v Sofijo in Rim Rim, 2. marca. b. Italijanski tisk poroča iz Bukarešte, da bo romunski zunanji minister Gafencu te dni odpotoval v Sofijo. Takoj po obisku v Sofijo pa se bo Gafencu jx)dal v Rim. Nemci zažgali lastno ladjo Aruba, 2. marca. AA. Havas: Nemška ladja »Troja (2.390 ton) je pristala v Arubi na istoimenskem nizozemskem otoku, v bližini severne obale Venezuele. Ladja je odtod odpotovala 29. februarja zvečer, takoj nato pa jo je ustavila neka angleška križarka. Posadka nemške ladie je nato »Trojo« sama zažgala. Vsemogočni Jo poklical k sebi svojega zvestega služabnika, velečastltega gospoda Alojzija Kokelja duhovnega svetnika in župnika na Vurbergu pri Ptuju v 72. letu starosti, odlikovanega z redom sv. Save V. stopnje, z znakom ruskega rdečega križa in s križcem pro Fide et Ecclesia In Russia merito. Pogreb blagopokojnika bo v torek ob 10 dop. od župnižča na pokopališče na Vurbergu. Molimo za pokoj pokojnega sobrata. 1 Ptuj, dne 2. marca 1940. IVAN G It EIF t prost ln dekan v Imenu dekanijske duhovščine. Od nedelje do nedelfe Zunanji pregled Odposlanec prezidenta Združenih držav Severne Amerike Sumner Welles še ni postavil svojih nog na evropska tla, ko je bil že pozdravljen v dveh govorih, od katerih je enega imel angleški ministrski predsednik Chamberlain, drugega pa nemški vodja Hitler. Chamberlain je v poslanski zbornici izjavil, da ne more biti govora o miru, če se ne vrne svoboda Češkoslovaški in Poljski. O Avstriji ni Chamberlain dejal ničesar, ali naj ostape v nemški državi ali ne. Zanikal je, da bi imeli Anglija in Francija namen Nemčijo uničiti, to je, kakor se je govorilo, razkosati jo v tnale državice, tako da bi nemški narod ne imel v Evropi nobenega političnega pomena in nobene besede več. Pač pa je dejal, da bosta morala Anglija in Francija v tesnem medsebojnem sodelovanju ustanoviti in zasigurati tak mir in tak red v Evropi, da ne bo mogel tega stanja nihče več zmotiti, na kar bi se lahko evropski narodi razorožili. Istočasno je govoril v Monakovem Hitler, ki je izjavil, da vojne ne more biti prej konec, preden ne dobi Nemčija nazaj vseh svojih kolonij in preden Anglija in Francija ne bosta prisiljeni, da se odrečeta vsakega vmešavanja v zadeve Srednje Evrope, ki je, kakor je rekel vodja nemške države, življenjski prostor Nemčije. Ta izjava je seveda zbudila pozornost vsega sveta predvsem pa držav in narodov Srednje Evrope, ki smatrajo, da so svobodne in neodvisne in da imajo pravico odločati o svoji usodi samo one. Hitlerjeve besede o nemškem življenjskem prostoru so zato nemški listi raztolmačili tako, kakor da ne ogrožajo svobode in neodvisnosti srednjeevropskih držav in narodov, pač pa stoji Nemčija na stališču, da nihče ne sme v Srednji Evropi voditi politike, ki bi ogražala nemške politične in gospodarske koristi, oziroma bi nemškemu narodu branila njegovo prirodno udej-stvovanje. Seveda to tolmačenje ne more nikogar pomiriti in stojijo svobodni narodi Srednje Evrope slej ko prej na stališču, da je njihov življenjski prostor njihov in da to ne more biti v nasprotju z resničnimi interesi kogarkoli, ki je pripravljen živeti z njimi v miru in sodelovanju za splošni blagor naše celine. — Govora odgovornih voditeljev vojskujočih se strank dokazujeta, da se bo vojna le še poostrila, in sicer ugibajo francoski in angleški listi, da namerava Nemčija že marca meseca razviti na zaledeneli zapadni fronti veliko bitko, kar ni nemogoče, kakor to dokazuje finsko bojišče, na katerem rdeča armada že štiri mesece naskakuje z odprtega polja Mannerheim. črto, o kateri trdijo, da ni nič manj odporna kakor Magino-tova ali Siegfridova. Seveda je ta naskok po tolikem času deloma uspel le zaradi ogromne premoči naskakovalca, dočim si na zapadni fronti stojita nasproti številčno približno enaki armadi. Sicer pa je treba pripomniti, da je tudi ta vest, kakor velika večina drugih, samo domnevanje in da nihče ne ve, kaj misli Nemčija zares ukreniti. Vprašanje je tudi, ali se bo razširila fronta tudi na jugovzhod ali ne, in če se bo, kdaj se utegne to zgoditi. Je močna stranka v Angliji, v Franciji pa velika večina, ki je za to, da bi se vojska razširila od Donave do Kavkaza in Kaspiškega morja, kjer bi bilo s strani Perzije mogoče zasesti petrolejska ležišča v Bakuju, s čemer bi bila presekana preskrba Nemčije z ruskim petro-jelem in bi bila obenem Rusija na svoji črnomorski obali tako zelo ogrožena, da bi prenehala biti koristen zaveznik Nemčije ter bi ji ne mogla pomagati, ako bi armadi demokratičnih velesil pritisnili na Nemčijo z juga preko balkanskih držav. Toda angleška vlada se še vedno obotavlja, da bi storila ta korak, ki bi pomenil vojsko s Sovjetsko Rusijo in bi bil, kakor je na zadnji seji angleškega parla- Ali ha$l|ate vsied prehlada? PMiimann-ov Ca) prepreči draženje na haSell, rflZHraJa SlUZ (šlajm) in umiri kašelj. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek po 125 g din 37'— ^mmmmmmmm Ogl. reg. br. 1503/1036. amaamnamnmmm menta,dejal znani Lloyd George, na vsak način zelo tvegan. V Londonu namreč še ni ugasnilo upanje, da se bo Rusija, ako bi se njen, od nje same izzvan spor s Finsko uredil kolikor toliko zadovoljivo in bi tako Sovjetska Rusija dosegla vse, za čemer je težila, pust4a Nemčijo na cedilu, ali bi ji vsaj ne nujala tiste opore in podpore, kakor je določena v dosedanjih dogovorih in pogodbah med Berlinom in Moskvo. Zato švedski listi celo Anglijo sumijo, da Finski zaradi tega ne pošilja tiste pomoči, ki bi bila potrebna in ki se je venomer obljubljala, da bi Sovjetske Rusije preveč ne razdražila, ker računa z njo za bodočnost ne samo v Evropi, temveč tudi na Daljnem vzhodu, kjer danes Japonci šarijo, kakor se jim zljubi. Ta slednja domneva pa je preveč zlohotna, da bi zaslužila vero, da pa Anglija res ima nekatere razloge, da je nasproti Sovjetski Rusiji previdna in zaenkrat še noče iti do skrajnega, o tem ni dvoma. To bi se dalo sklepati tudi iz govora turškega ministrskega predsednika Saidama, ki je izjavil, da Turčija nima nobenih sovražnih namenov nasproti Sovjetski Rusiji in da tudi sama ne verjame, da bi jo Rusija hotela napasti. Pač je Turčija dobro pripravljena za vsak primer, če bi hotel kdo ogražati njeno ozemlje in njeno neodvisnost, ki da jo bo branila z vsemi silami. Slej ko prej Turčija vztraja na tem, da bi Balkan ostal od vojske nedotaknjen in bo podpirala v tem prizadevanju slej ko prej balkanske države. V tem oziru se čedalje bolj izboljšujejo odnošaji med Bolgarijo in Romunijo, da ne govorimo o Italiji, čije politika gre odločno in neomajno za tem, da bi sredozemsko in balkansko območje ne postalo pozorišče vojne. Med tem pa divja vojska na severu dalje m je po treh mesecih najbolj krvave borbe, v kateri je finski narod okazal junaštvo brez primere, rdeči armada prodr-a do Viborga ter, če so tozadevna poročila resnična, zavzela predmestje te največje finske trdnjave. V ljuti tritedenski bitki ob vsej Mannerheimovi črti je sovjetska armada potem, ko je vrgla v boj divizijo za divizijo brez ozira na ogromne žrtve, s premočjo orožja in letalstva predrla Mannerheimovo črto na levem krilu med jezerom Vuoksi in Vi-bourgom. Obenem pa sporočajo, da so Amerika, Švedska in Nemčija uspele pregovoriti Rusijo kakor Finsko, da bi začela mirovna pogajanja, ki naj bi bila častna za Finsko, obenem pa zadovoljila nekatere zahteve Sovjetske Rusije, ki hoče biti varna tako na Severnem ledenem morju, kakor v Finskem zalivu. Kako se bo to zgodilo, ni znano. Na vsak način kaže to zlasti prizadevanje Nemčije, da bi sovjetska armada bila osvobojena severne fronte f, se bodo računi ujemali z dejanskimi dogodki. Kaj pa z Wellesovim potovanjem po Evropi? Nikakor se ne sme misliti, da bo to potovanje brez vsakega uspeha, ker bo vojska divjala dalje še s podvojeno silo. Prvič Rooseveltov odposlanec sploh nima naloge, da bi stavil kakšne predloge za mir, ampak se je prišel samo osebno poučit, kakšen je dejanski položaj v Evropi in kakšne cilje imata obe stranki ter kako si mislita bodoči novi red v Evropi, zlasti v gospodarskem pogledu, kar Ameriko najbolj zanima. Vse to bo velikega pomena, če ne naravnost odločilnega, takrat, ko bo napočil pravi trenutek, da se vojska ustavi in se umakne razgovorom in pogajanjem o miru. V razgovorih Wellesa z evropskimi državniki se je pokazala tudi važna vloga Italije v sedanjem krvavem sporu, kar je zbudilo tako v Angliji kakor v Franciji neko nerazpoloženje • nasproti Italiji, na katero so odgovorili nekateri italijanski listi precej odločno in ostro, da Italija ni odstopila od nobene svojih zahtev in od svojih pogledov, kako naj bi se uredila Evropa in kako naj bi se zlasti izpolnile zahteve in potrebe Italije v njenem življenjskem prostoru, ki je Sredozemsko _morje in Balkan. Italija se je zamerila tudi zaradi Tega, ker se je postavila nekako na čelo vseh nevtralnih držav, katere podpira z vsemi silami, da bi jih kdo ne zavedel v vojno. Zlasti v Franciji so zelo nejevoljni, ker je Mussolini baje v razgovoru z Wellesom zopet postavil znane zahteve po izpremembi posestnega stanja v Sredozemskem morju v prilog Italiji. Opazil se je tudi neprijazni korak Anglije nasproti Italiji, ki obstoji v tem, da Angleži ne bodo več trpeli prevoza nemškega premoga po Atlantskem oceanu v Italijo, dasi se obe stranki v svojih izjavah slej ko prej močno brzdate, ni pa mogoče prezreti, da italijanski tisk začenja zopet podčrtavati prijateljstvo z Nemčijo. Notranji pregled Danes teden je v Celju zborovala Slovenska kmečka zveza, zastopnica slovenskega kmeta. Navzočni so bili zastopniki kmečkega stanu iz vseh krajev slovenske domovine. Poleg tehtnih strokovnih zadev so obravnavali tudi splošno sloven- ske zadeve. Med drugim je bilo v govorih nagla-šeno: Slovenski avtonomiji se slovenski narod vseh 20 let svojega boja v Jugoslaviji niti enkrat ni odrekel, zaradi česar slovenski kmet zahteva, naj se zdaj slovenski skupni zahtevi takoj ugodi. V resolucijah je bila znova izrečena zahteva: Slovenska banovina naj se takoj ustanovil Dalje pa so resolucije naglasile še mnogo drugih kmečkih zahtev, izmed katerih omenjamo zlasti to: Zemlja naj bo last tistega, ki jo obdeluje, zato naj se onemogoči prehajanje kmečke posesti v nekmečke roke. S tem v zvezi naj se končno izvede agrarna reforma ter naj se slovenske kmetije zavarujejo tako, da se ustanovi dedna kmetija. V Belgradu pretekli teden ni bilo posebnih političnih novic. Povedati se da edino le to, da je srbska zemljoradnUka stranka v razsulu. Znani levičar dr. Dragoljub Jovanovič, ki ga je stranka izločila iz svoje srede, ker se je približeval komunizmu, je ustanovil svojo stranko, ki bo čisto levičarska. Drugi voditelji srbskega kmeta v tej stranki sicer tudi niso preveč sovražni levičarstvu ter celo simpatizirajo -z njim, vendar so Jovanoviča odklonili, ker jim njegov način agitacije ne ugaja. Zato je nastopil dr. Gjorgjevič, ki je izjavil, da bi zemljoradniško stranko postavil na zadružno podlago in misel, o čemer pa levičarsko navdahnjeni voditelji ne marajo nič slišati, ker se komunizem in zadružništvo ne skladata. Tako se ta stranka srbskega kmeta na vseh koncih in krajih krha ter narazen leze. Privilegirana izvozna družba, ki je znana pod skrajšanim imenom PRIZAD, bo poslej od kmetov kupovala tudi vino in žganje, da bo tako urejala cene vina in žganja, ne da bi od tega na škodo kmeta zaslužili prekupci. Člani banskega sveta donavske banovine so sklenili resolucijo, v kateri pozdravljajo sporazum s Hrvati, izjavljajo pa svojo zahtevo, naj se zdaj nemudoma ustanovi tudi srbska banovina. Hrvatska banovina pa se zdaj bori za svojo finančno samostojnost. Meseca aprila bo moral biti uveljavljen novi preračun, vprašanje financ pa še ni rešeno. Zato se zdaj na vso moč pogajajo, da bi se to vprašanje čimprej uredilo. Kakor poročajo, bi utegnil hrvatski preračun znašati poldrugo do dve milijardi dinarjev. Vprašanje je, kako bodo mogli Hrvati to pokriti. Ker pa so zahteve hrvatskega ljudstva do banovine zdaj mnogo večje, predlagajo nekateri, naj bi se razpisalo notranje posojilo, o čemur pa merodajni krogi na Hrvatskem nočejo še nič slišati. ke izgube Če se bo Sovjetom posrečilo zavzeti Viipuri, bodo dobili tam samo ruševine Verjetno eo Finci že organizirali nove obrambne položaje severno od Viipurija. Sovjetske čete pritiskajo zelo močno tudi pri Tajpali, toda doslej »o bili vai napadi odbiti. Helsinki, 2. marca. AA. Havas: Finci postavljajo pri svojem umiku povsod pasti, razne mine in m PHKNOMEN PUCH Bi ei ne hi MOTORJI IN KOLESA Borba za Viipuri še traja Helsinki, 2. marca. t. Havas: Danes opoldne je bil v Helsinkiju dan znak, da se bližajo sovražna letala. Sovjetsko letalstvo je v zadnjih dneh predvsem bombardiralo kraje v južni Finski, kjer je bilo v tamošnjih krajih mnogo žrtev med civilnim prebivalstvom. Posebno hudo je bilo poškodovano mesto Friedrichskam, kjer je bilo 10 oseb ubitih, štirje pa so bili ranjeni. Mnogo hiš še gori. Sovjetska letala so tudi bombardirala Kouvale, Rihimaki, Koeklax, Rajamaki in Karis, toda v teh mestih niso napravila mnogo škode. Helsinki, 2. marca, b Uradno poročajo, da so 6e finske čete umaknile iz Viipurija v tretji obrambni pas Mannerheimove črte. , Helsinki, 2 marca. Semkaj so prispele .novice, da so predhodnice sovjetskih čet vkorakale v teku dneva v Viipuri. Moskva, 2. marca. b. Popoldne je bilo izdano uradno poročilo, da so sovjetske čete zasedle že sredino mesta, ki so ga Finci ob umiku zažgali. Mesto gori na V6eh koncih in krajih. Finski glavni štab, 2. marca. b. Na treh raznih sektorjih divjajo strahovite borbe šd izven središča Viipurija. Sovjetski odd:lki mečejo neprestano ročne granate ter uničujejo finska strojniška gnezda, ki še vedno 6ejejo smrt in grozo med sovjetske napadalne oddelke. Do poldneva Sovjeti niso mogli popolnoma obvladati finskega odpora ter še vedno ni prišlo do odločilnega uspeha. Na vzhodnem delu mesta se je Fincem celo posrečilo vreči sovjetske čete iz predmestja. Trdnjavski sistem, ki leži za mestom, sestoji iz treh vrst težko betoniranih položajev, ki ležijo eden za drugim in so branjeni s topovskim ognjem. Sovjetsko vojno vodstvo se zaveda pomembnosti teh položajev in je pričelo strahovite letalske napade na nje. Vse kaže, da sovjetske ofenzive ne bo mogoče ustaviti tudi ne po padcu Viipurija, ker po prispelih poročilih namerava maršal Vorošilov, ki navzlic strahotnim izgubam še vedno razpolaga s sto tisoči izvežbanih vojakov, nadaljevati prodor v finskp ozemlje. Na ta način hoče popolnoma onesposobiti finsko obrambo in streti njen odpor. Helsinki, 2. marca. AA. Sovjetske čete napadajo Viipuri s treh 6trani. Čez led z otoka Folge, ob železniški (jroti iz Teriokija in vzhodno od Teri-okija, kjer poskušajo sovjetske čete, ki razpolagaj z velikim številom oklopnih avtomobilov, zajeti del finskih čet. Sovjeti pošiljajo na ta odsek bojišča vedno sveže divizije. V teku včerajšnjega dneva 60 se vodile borbe celo tri kilometre pred Viipuri-jem. Smatra se, da se Viipuri ne bo mogel več dolgo upirati, ker so sovjetski napadi zelo srditi. Finci povzročajo s 6vojicn žilavim odporom Sovjetom tež- TAVČARJEVA 7 TELEFON 2687 zapreke. Majhni oddelki ostanejo še naprej na nekaterih postojankah, se bore in manevrirajo z namenom, da bi čim delj zadržali sovražnika. Zaradi tega je treba pričakovati nov zastoj pri operacijah, ker sovjetske čete celo tudi v izpraznjenem pasu napredujejo zelo počasi in zelo previdno. Sovjetske čete bodo morale ponovno preurediti svoje sile in pripraviti nove postojanke za napad. Po bojifi ori Summi in po prvem finskem umiku so morale ruske čete ostati osem dni na svojih postojankah, preden so začele z ofenzivo pri Viipuriju. Dopisnik »Dagens Niheter« meni, da jc treba iskati vzrok finskega unvka v ogromni premoči sovražnika in njegovega težkega topništva. Finski topovi niso mogli pripraviti k molku sovjetskih 30 cm topov, ki so lahko streljali brez kamuflaže in na podlagi podatkov sovjetskih ogledniških balonov in letal. Pa čeprav bi bila izguba Viipurija še tako težka, pa pravi dopisnik »Socialdemokratena«, da je vendar treba priznati, da je strateški pomen Viipurija manjš- zaradi dejstva, da je bilo treba zahodno obalo Karelijske ožine izprazniti. Kaj pravijo ruski ujetniki NavodUa Zveze brezbožnikov »Osservatore Romano od 29. februarja prinaša sledeče: Urad mednarodne protikomunistične zveze, ki ima svoj sedež v Ženevi, je že ob izbruhu finsko-sovjetske vojne poslal na Finsko odposlanstvo, ki mu je na čelu zdravnik dr. Lodigenski. Odposlanstvo je izdalo zanimivo poročilo na podlagi spraševanja ujetnikov rdeče armade na finskih tleh. Rezultat te ankete je sledeči: 1. Slej ko prej je ruski narod boljševizmu sovražen: trpi režim, ne priznava ga pa kot pravega in ga smatra za zlo, ki bo slej ali prej moralo izginiti in napraviti prostor novemu redu. 2. Komunistični režim nima trdnih podlag. Pomanjkanje zaupanja, ki vlada v vrhovih stranke, in neprestane čistke ne dovoljujejo, da bi se režim ustalil in da bi se uprava izboljšala. 3. Napor v vojski s Finsko je dokazal, kako slabotna je vsa sovjetska organizacija, predvsem vojaška in da bi vsaka daljša izkušnja brez dvoma omajala režim. Ljudstvo ne želi drugega, kakor zu- „Sovjetija je nerodna pomožna vojna ladja pod nevtralno zastavo" - piše londonska „Times" za primer, če bi se vojska razširila na jugovzhod. Tudi v tem oziru bo šele bodočnost pokazala, kako London, 2. marca. dl. Gospodarstvo je Ahilova peta Sovjetije — piše »Times« ob priliki težav, ki jih je tromesečna vojska na Finskem povzročila v prehrani in v prometu v Sovjetski Rusiji. To so vojni strokovnjaki vedeli še predno so Sovjeti napadli Finsko. To so vedeli tudi Nemci. Vsem je bilo znano, da je rdeča armada zaradi raznih čiščenj izgubila 70% višjih častnikov. Finska je dala prav strokovnjakom. Vse do decembra 1. 1939, piše »Times«, se je Stalinova zunanja politika tako sukala, da se je videlo, da je tudi on sam bil prepričan, da Sovjeti ne morejo v vojsko. Čeprav je Sovjetija načelno napadalna, se je vendarle ogibala spopada s kako velesilo, in sicer tako dosledno, kakor se je dosledno hvalila s svojo vojaško močjo. Boljševiki so se bali japonskega in nemškega napada. Ko se je Nemčija pričela vojaško krepiti, so Sovjeti iskali rešitve v Zvezi narodov. Iz čiste sebičnosti so Sovjeti bili takrat za skupno oboroženo pomoč žrtvi, ki bi bila napadena. Posebno so se zavzemali za pomoč tistim žrtvam, ki so bile daleč od nje, na primer Abesinija, in za katere sovjetska oborožena pomoč sploh ni mogla priti v poštev. Ko pa je napadalec prišel do samega praga Sovjetije, pa ]e Stalin hitro premenjal politiko. Stalinov govor na kongresu komunistične stranke v marcu 1939 je najboljši ključ za razumevanje sovjetske zunanje politike. Bil je tako skrbno in dvomiselno sestavljen, da se je zapad prevaral, ker ga je razlagal v svoj prilog. Poudarjen je oni del, ki govori o pomoči napadeni državi, a zanemarjen je drugi del, ki je mnogo važnejši, v katerem pa je Stalin soglašal z nemško tezo o varnosti na podlagi dvostranskih mesto kolektivnih pogodb. Stalin v govoru ni izključil pogodb z napadalnimi državami kot takimi, ampak le s tistimi, ki jih je on izvzel. Jasno je, da je pri tem mislil na Nemčijo, ker ie bil prepričan, da bo Nemčija navalila na zapad, da s'i osvoji kolonije. Stalin se je tedaj veselil, ker je bil prepričan, da je Nemčija opustila svoje prodiranje proti vzhodu, loda njegovo veselje je bilo kratko, ker je kmalu za tem Nemčija udarila na vzhod, na Češko, Moravsko in Slovaško. Stalin je moral hitro sklenili sporazum s Hitlerjem. Nemčija je bila voljna, kakor hitro je zvedela, da st aAnglija in Francija dali jamstvo Poljski. Istočasno pa so se zavezniki pogajali tudi s Stalinom, kar je njegovo vrednost in njegov položaj napram Nemcem le okrepilo. Ko je vojska postala neizbežna, se je Stalin opredelil za Hitlerja, ker je računal s tem, da bo Poljska podlegla in ker si ni želel dobiti za soseda neprijatelja. Stalin je tudi pravilno presojal položaj, ko je bil prepričan, da se bo Hitler zapletel v vojsko z zapadnima velesilama, kar je šlo Sovjetom izvrstno v račun. Priznati je treba, da se pri tem ni prevaral Stalin, ampak nemški zunanji minister Ribbentrop, ki ni verjel, da pojdeta Anglija in Francija v vojsko zaradi Poljske. Treba je priznati, da je s stališča sovjetskih interesov Stalin svojo partijo odlično odigral, čeprav je imel v rokah bolj slabe karte. Dobil je Poljsko Ukrajino in Belo Rusijo, raztegnil je sovjetsko nadoblast nad baltiškimi državami, s čimer je preprečil, da bi od te strani kdo mogel Sovjet enepričakovano napasti. Na isti način je poskušal dobiti tudi Turke, da bi si zagotovil varne boke ob Črnem morju. Toda Turki in Finci se niso dali ustrahovati. Sovjeti so bili prepričani, da bodo Finci dvignili roke, kakor hitro bodo zagledali rdečo vojsko. Tako slepo so verovali v svojo propagando. Tako je Stalin zašel točno v tisti položaj, ki se ga je najbolj bal. Zabredel je v vojsko, za katero ne more še vedeti kako in kdaj jo bo končal. Razven tega so sc Sovjeti tudi demaskirali. Sovjetske mase pa seveda še danes ne vedo, da je Stalin sploh v vojski. Mednarodni položaj Sovjetije se je zelo poslabšal. Ona ni več v |>oložaju, da iz evropske vojske zase pridobi še več koristi. Sovjeti so izgubili prestiž in se na zadnje še osramotili. Danes nanjih zapletljajev, ki bi, kakor pravijo ujetniki, gotovo sprožili preobrat. 4. Rešitev ruskega vprašanja in izboljšanje splošnega mednarodnega položaja obenem s strmo-glavljenjem komunističnega režima v Rusiji, k čemur bi veliko pripomogla dejanska in zadostna pomoč Finski, je neobhodno potrebna in bi se v današnjih razmerah dala uresničiti. Kar se tiče duha, ki prešinja sovjetski režim v borbi zoper Finsko, pa ga najlažje razberemo iz navodil, ki jih je Zveza brezbožnikov v ogromni množini razdelila med rdečo armado na finski fronti. Ta navodila ali zapovedi so sledeča: 1. Pomni, da se ne boriš samo za veličino Sovjetske Rusije, ampak tudi za osvoboditev finskega naroda. 2. Ti se boriš za ustanovitev sovjetske finske države, ki bo predstraža brezboštva v Severni Evropi. 3. Kdor ima kakoršnokoli vero, ta je tvoj sovražnik in je sovražnik domovine in Stalina. 4. Ne pozabi, da je bila finska duhovščina tista, ki je najbolj hujskala na vojno zoper Sovjetsko Rusijo in je dajala navodila, kako minirati fronto. 5. Med vojno bodi vojak, v odmorih pa pro-pagandist. 6. Pleni, toda ščiti tiste, ki so žrtev duhovščine, 7. Ne prizanašaj nobenemu duhovniku, ki ti pride v roke. 8. Ne prizanašaj nobeni cerkvi, 9. Misli vedno na Ljeninov izrek: vera je mamilo za ljudstvo. 10. Imej vedno pred očmi, da tvoja smrt lahko koristi brezbošlvu in da le brezboštvo more osvoboditi svet. Za razmah francoskega poljedelstva Pariz, 2. marca. AA. Havas: Parlament je nadaljeval včeraj razpravo o interpelacijah o poljedelski politiki. Interpelanti so zahtevali od vlade, naj podpira poljedelsko proizvodnjo za časa vojne ter naj gleda na to. da se poljedelski proizvodi uporabljajo čim najbolj gospodarsko Interpelanti so tudi zahtevali, na| se tovarniški delavci oproste kmetijskih del in naj 6e na njihovo mesto najamejo brezposelni delavci. Stalinovi Sovjeti niso nič drugega, kakor nerodna nemška pomožna vojna ladja pod nevtralno zastavo. »Times« zaključuje svoj članek, da je barbarski in roparski napad boljševiške Sovjelije na Finsko dal zaveznikom vso pravico, da se obrnejo proti Sovjetiji, ako morejo na ta način uspešneie pobijati glavnega nasprotnika. Težko bi Sovjetski Rusija mogla napram Angliji in Franciji vodili uspešno vojsko. Po drugi strani, piše »Times«, dobiva rdeča vojska na Daljnem vzhodu, kakor tudi letalstvo, bencin iz Bakuja preko Sredozemskega mnria in ^np?a Tr> 20 nravi H, n 1 miu.i ...... ... |..w,,. V... jv 11« 1 imuat ■-•» nemilost izročena francoski in angleški vojni itK>r-tiarici. GaJp&daAStvo Naša kontrola cen v tuji luči »Sildost Economist«, ki izhaja v Budimpešti, prinaša pod naslovom »Zakasnelo nadzorstvo nad cenami v Jugoslaviji« sledečo sodbo o naših ukrepih proti dviganju cen: »V nasprotju s sosednimi državami, predvsem z Madžarsko, kjer je imela državna kontrola cen velik uspeh, so ostali v Jugoslaviji oblastveni ukrej)i proti draginji brezuspešni.' Indeksi cen v trgovini na drobno, ki so znašali leta 1930 100, so narasli v Belgradu od 93.3 konec avgusta na 98 konec oktobra in 105.6 konec decembra, v Zagrebu od 88.2 na 92.1 in na 10(1.8, v Ljubljani od 87.2 na 89.6 in na 107.8. Če primerjamo s tem razvoj cen na Madžarskem, vidimo, da doseže pravilno izpeljano nadzorstvo nad cenami tudi drugačne Tezultate. Vlada je po dolgem obotavljanju, ki ima svoj vzrok, ne ravno v zadnji vrsti, v ugovorih prizadetih, sklenila, da izda uredbo o kontroli cen. Ta uredba vsebuje prepoved za uvoznike, producente 111 veletrgovce, da ne smojo povišati cen omejenega števiia vrst blaga brez predhodnega dovoljenja. Seznam tega blaga obsega 31 predmetov dnevne potrebe, med temi moke, riža, kave, čaja> jedilnega olja, navadnega pralnega mila, sveč, losa za kurjavo, premoga, bombažnega prediva, grobih bombažnih tkanin, volne, kos, motik, lopat itd. Kontrolo cen Imdo izvrševale banske uprave, ki jim bodo prldeljeni strokovni svetovalci. Vsako povišanje cen mora biti sj>oročt>no uradu za povišanje cen pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Ta urad ima pravico, da preiskusi tudi povišanje cen, ki so bile jx> 1. septembru, in da po jiotrebi odredi tudi znižanje teh cen. Tudi lahko določi maksimalne cene in vrši direktno kontrolo pri j>odjetjih, katerih delokrog je v več banovinah. Glavna njegova naloga pa je, da zasleduje razvoj cen in ugotavlja vzroke dviganja. Za vodjo urada za kontrolo cen je imenovan dr. Mijo Mirkovič, profesor na visoki trgovski šoli v Belgradu On je istočasno predsednik odbora za kontrolo cen, ki mu pripadajo tudi zastopniki ministrstev, gos|x>darskili zbornic ter zadružnih organizacij. Lokalni odbori, ki so bili ustanovljeni na podlagi prve uredbe proti draginji, morajo informirati urad za kontrole cen o dviganju cen in o vzrokih tega dviganja. Žalibog pa je ta uredba prišla zelo pozno. Zaradi pomanjkanja kontrole je draginja za kon-zumente že neprijetno narasla. Uredba tudi ne omogoča nadzorstva nad cenami v trgovini na drobno. Tudi kmetijstvo je ostalo izven kontrole. S tem je v sistemu kontrole cen ostala precejšnja raz[K>ka. še občutnejše ]>a se pozna, da obsega kontrola le omejeno število predmetov. Cene so med seboj tesno [»vezane in je n. pr. težko obdržati maksimalne cene za moko, če je cena žila prosta. Sodeč jx> okolnostih, ki so pripeljale do uredbe, pa jo je smatrati gotovo le kot prvi korak splošne kontrole cen. Po besedilu uredbe ima dižava še bolj dalekosežne namene, kajti kot naloga urada za kontrolo cen je izrecno določeno, da ima pripravljati centralno gospodarstvo glede posameznih važnih vrst blaga. Na jezi se Jože, za tvojo veliko glavo boš dobil klobuk edino v Kranju. Trgovina HINKO poleg farne cerkve, ima največjo izbiro na Gorenjskem! Izvoz lesa v 1.1939 Naš izvoz lesa je znašal v preteklem letu 1.229.445 ton v vrednosti 1,121 milij. din proti 1,015.399 tonam odnosno 981 milij. din v 1. 1938. Z ozirom na to se je vrednost izvoza lesa povečala jx> količini za 28%, po vrednosti pa za 26%. Od skupnega izvoza lesa je šlo v klirinške države za 684.8 milij. din ali 61%, dočim je v lotu 1938 znašal delež klirinških držav 569.4 milij. ali 647e. Izvoz v klirinške države je torej narastel za 115.4 milij. din ali za 20%. Še bolj pa se je procentuelno j>ovečala prodaja lesa v neklirinške države. Izvoz v neklirin-ške države je znašal leta 1938 321.8 milij. din, leta 1939 pa 436.4 milij. din, povečanje znaša 114.7 milij. din ali 35.6%. Najvažnejši trg za naš les je bila lansko leto Italija, ki je uvozila 37% našega celokupnega izvoza. Na drugem mestu je Nemčija z 14%, potem Tnglija z 11% in Madžarska z 10%. V te štiri države smo izvozili lansko leto skoraj 63% vsega našega lesnega izvoza. Reorganizacija osrednjega tajništva delavskih zbornic Zagreb, 1. marca. Danes so se uspešno končala pogajanja glede reorganizacije osrednjega tajništva delavskih zbornic v Belgradu. Pogajanja so se na eni strani udeležili zastopniki hrvatskih delavskih zbornic, na drugi strani pa zastopniki vseh ostalih zbornic v državi. Predstavniki hrvatskih zbornic so predložili načrt novega statuta, ki naj v bodoče uredi to ustanovo, ter je bil projekt z malimi spremembami v celoti osvojen. Zastopniki delavskih zbornic so napravili pismeni sporazum, v katerem se navaja, da se predloženi osnutek v celoti sprejema ter da se vse tri narodnostne skupine izjavljajo in so soglasne, da se načrt »Pravilnika skupnega urada delavskih zbornic«, takšen naziv predvideva novi pravilnik, za to ustanovo da v odobritev ministrskemu svetu, ki ga naj izda ko' uredbo z zakonsko močjo. Omeniti bi bilo, da je v statutu sjirejeto načelo enakopravnosti narodnostnih skupin delavskih zborgic tako da imajo v ravnateljstvu tega skupnega urada delav. zbornic vse grupe enako glasov, tako Slovenci, Hrvati in Srni. V zvezi s preračunom te ustanove je bil sprejet sklep, da je najprej treba z ozirom na novi pravilnik točno omejiti delokrog in šele na podlagi tega napraviti proračun, ki bo pa precej zmanjšan. Dosedaj so delavske zbornice prispevale za vzdrževanje tajništva 8% od ce- lotnega svojega proračuna, zdaj, tako je bilo sklenjeno, pa naj ta prispevek nikakor ne znaša več kot 6%. Od strani slovenske delavske zbornice se je pogajanj udeležil tajnik delavske zbornice Hafner Andrej. Konferenca trgovinskih in obrtnih zbornic Ljubljanska zbornica za trgovino, obrt in industrijo sklicuje v soglasju z ostalimi zbornicami za 5. marec 1910 konferenco zbornic v Ljubljani. Predkonferenca tajnikov bo 4. marca. Na dnevnem redu konference bodo sledeča vprašanja: 1. pridobnina z ozirom na davčno reformo (l>oročata Zbornica za TOI v Ljubljani in Obrtna zbornica v Belgradu); 2. skupni davek na poslovni promet (Obrtna zbornica v Zagrebu); 3. revizija ustanov socialnega zavarovanja (Trgovsko-indiustrijska zbornica in ObrUi^ zbornica v Novem Sadu); . ' v ceni 120 din za elaborat za strojne naprave in po ceni 80 din1 za elaborat o električnih instalacijah. Borze ŠPORT Dne 2. marca 1940. Denar Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski borzi 11.111 milij., proti 14.178, 13.4441 in 12.786 milij. din v prejšnih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 9.925, London 17.525, Newyork 446, Bruselj 75.40, Milan 22.52, Amsterdam 236.87, Berlin 178.80, Stockholm 106.15, Oslo 101.325, Kopenhagen 86.10, Sofija 5.50 ponud., Budimpešta 7.95 pon., Atene 3.30 pon., Carigrad 3.55 . pon., Bukarešta 3.40 pon., Helsingfors 700 nominal, I Buenos-Aires 104.275. Današnje športne prireditve V LJUBLJANI: Ljubljana : Hajduk, no. gometna prvenstvena tekma ob 14.30 na igrišču Ljubljane. V PLANICI: Državno prvenstvo v skoki h z mednarodno udeležbo na 65 m skakalnici ob 11 dopoldne. Danes skoki v Planici Planica bo danes pozorišče ogorčene borbe za naslov državnega prvaka v skokih. Tekem se udeleže v mednarodnem razredu tudi Nemci in to 11 po številu, ki so najboljši izbranci v tej panogi. Poznani skakači 60 to, z Bradlom, 6vetovnim prvakom na čelu, Berauerjem, Hollom. Tem 60 stilno dorasli tudi vsi ostali nemški tekmovalci: Wciler, Palme, Mair, Wein, Marr, Wimmer, Heckel in Friedl. Med njimi je težko pokazati najboljšega, ker so vsi to stilno dovršeni in rutinirani skakači, V6i polni borbenosti in volje do zmage. Kdo bo prvi, bo danes odločila Planica. Dobrim Nemcem bodo hoteli naši fantje dokazati, da se doma ne dajo kar tako gladko odpraviti, da znajo in zmorejo tudi oni vložiti v borbo požr-tvovanje, elan in pravo športno hotenje do zmage. Kar 27 naših najboljših bo nastopilo v tej lepi športni tekmi, ki obeta nuditi vsem udeležencem re6 odličen športni program. Bevc, Florjančič, Pribošek, Novšak, Jakopič in oba Klančnika bodo hoteli imeti glavno besedo. Ne samo onil Vsi mlajši, ki imajo veliko treninga in pa smotrno skakalno šolo, pa računajo po svoje in prepričani so, da bodo tem našim najboljšim trd oreh do zmage. Tekma prične ob 11. uri dopoldne in je tako možno priti na njo pravočasno z obema jutranjima vlakoma. Na železnici je dovoljen 50% jx>pust z obrazcem K 13, vstopnina k tekmi je malenkostna 5 din. Ves potek tekmovanja bomo prenašali po zvočni aparaturi tvrdke Radio Pegan, tako, da bo vsem omogočen dobro viden in dobro slišen potek tekme. Nihče naj ne zamudi videti te elitne revije močne skakalne garde, zato v6i v Planico vspodbu-jat naše tekmovalce k zmagi! Za to važno mednarodno prireditev 60 sprejeli pokroviteljstvo gg.: Dr. Aleksander Cincar Markovič, minister zunanjih zadev, armijski general Mi-ljutin Nedič, minister vojske in mornarice Jevrem Tomič, minister FVN, in dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine. Popoldne bo pred odhodom prvega vlaka razglasitev rezultatov pred restavracijo Osvald poleg kolodvora. Smučarsko prvenstvo akademikov V Kranjski gori tekmujejo akademiki jugoslovanskih univerz za državno prvenstvo v smuškem športu. Tekmuje okrog 60 akademikov ljubljanske in zagrebške univerze, medtem ko Belgrad ni zasto-I>an. Prvi dan je bil na sporedu 6muk ter so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Heim Hubert (Zagreb ASO) 3:07.2. 2. Dr. Novak Jože (Ljubljana JASO) 3:18.2. 3. Herle Franci (Ljubljana ASK) 3:24.8. 4. Žerjav Prago (Zagreb ASO) 3:44.2. V ženski kbftkureiijci je zmagala: 1. Mravljak Tatjana (Ljubljana JASO) 2:47.4. 2. PaVlič Erika'(L)ubtjkna JASO) 3:14,8. 3. Hirschl Edita (Zagreb ASO) 3:22.6. V skokih, je zmagal Legat Srečko (Ljubljana JASO). Izven konkurence je zmagal Novšak Albin (Bohinj). Prvenstvo danes nadaljujejo 6 tekmami v slalomu in s tekom na 15 km. Smuški tečaj visoke šole zaključen Včeraj 6e je končal smučarski tečaj slušateljic šole za telesno vzgojo, ki se je vršil od 11. februarja do 2. marca na Pokljuki pod vodstvom ge. re-ferentinje Milice Šepe in načelnika ministrstva za telesno vzgojo g. Draga Ulage. Včeraj dopoldne so si tečajnice ogledaje Bled, popoldan pa je bil namenjen ogledu Ljubljane. Zvečer je jugoslovansko zim-sko-športna zveza priredila tečajnicam in vodstvu skupno večerjo v kolodvorski restavraciji. V toku večerje 6ta bili izmenjani zdravici med načelnikom ministrstva za telesno vzgojo V. Aričičem in predsednikom Jugoslovanske športne zveze dr. Pircem. Zvečer so tečajnice odpotovale v Belgrad. Ptuj Kino Rojal, Ptuj. Danes največji pevski film sezone »NANON« (Erna Sack, Joiiannes Heesters). Prihodnji spored: »FLAŠ GORDON«. ZFO I. mladinska akademija ZFO bo danes dopoldne ob 11. uri v veliki dvorani hotela Union. Akademija, katero so dobro naštudirali naši mladci in mladenke ter dijaštvo, bo nudila zelo zanimive točke in pester program. Vsega skupaj j bo 15 lepih in zanimivih točk, katerih nihče ne zamudi ogledati. Akademija bo trajala poldrugo uro. Kdor še nima vstopnice naj si jo preskrbi danes dopoldne pri blagajni kina Uniona od 9. ure naprej. III. telovadna akademija F0 Št. Vid-Zavod FO Št. Vid — zavod sv. Stanislava vabi na svojo III. telovadno akademijo, ki bo danes jx>-|H>ldne ob pol 4 v veliki zavodski dvorani. Na programu so poleg obveznih prostih in orodnih vaj številne točke, ki so jih naštudirali fantje sami. Pridite, mladina vas vabi in pričakuje. Bog živi! Mladfevski sestanek bo danes r*> pol 9 svj maši. Udeležba za vse mladce je obvezna. Članski redni sestanek. Članstvu sporočamo, da se jutrišnji sestanek ne vrši v društveni sobi, temveč v cerkveni dvorani ob 8. Za vse redno članstvo je udeležba obvezna. Vabljeni pa so tudi IKidporni člani in starešine. — Bog živil Smuške tekme koroškega fantovskega okrožja ZFO Minulo nedeljo so se v Starem trgu pri Slov. Gradcu vršile III. smuške tekme koroškega okrožja FO. Tekme so se vršile v smuku in teku za člane in mladce. Mladci so imeli progo 5 km, člani pa za tek 9 km, za smuk 10 km. Doseženi so bili naslednji rezultati: Mladci: Tek: 1. Bari Franc, Slovenj Gradec 17.0, 2. Plazovnik Stanko, Guštanj 17.20, 3. Žemljic Janko, Slovenj Gradec 18.0. V teku je tekmovalo 13 mladcev, v smuku pa 15. — Smuk: 1. Lečnik Franc, Guštanj 1.00, 2. Plazovnik Stanko, Guštanj 1.05, 3. Križaj Rado, Slovenj Gradec 1.09. Člani: Tekmovalo je v smuku in teku po 10 članov. — Tek: 1. Konečnik Franc, Stari trg 40.30, 2. Kralj Lojze. Guštanj 40.50, 3. Konečnik Leopold, Stari trg 44.30. — Smuk: 1. Gams Slavko, Šmartno pri Slov. Gradcu 33.38, 2. Kralj Lojze, Guštanj 34.17, 3. Konečnik Franc, Stari trg pri Slov. Gradcu 35.05. Po končanih tekmah so se v društveni dvorani razglasili izidi tekem. Podpredsednik okrožja br. M. Vostner je pozdravil prisotne odličnike in vse navzoče člane ter se zahvalil tekmovalcem za njihov trud in žrtve in jim čestital k doseženim uspehom, ki so jih doprinesli k napredku telesne vzgoje koroškega okrožja in celokupne jx>dzveze. Zastopnik podzveze br. črnetič iz Maribora pa je po svojem jx>zdravu najprvo pojasnil dobro in slabo stran prireditve in končno razglasil zgornji rezultat, ki so ga vsi navzoči sprejeli z aplavzom na r>osamezne tekmovalce. Krekovo okrožje Fantovskih odsekov Školja Loka 6poroča 6vojim odsekom, da bo 6pomladanski Okrožni 6vet dne 10 marca 1940 v mali dvorani Društvenega doma v Škofji Loki s pričetkom ob pol deseti uri dopoldne. Pozivamo vse odseke, da se 6veta polnoštevilno udeleže. Za okrožne odbornike je udeležba strogo obvezna. Natančnejša navodila bomo pravočasno objavili. — Odbor. » Smuka v planinah Je marca meseca najuogod-nejsa. V Triglavskem ltogorju na Komni in v dolini triglavskih jezer Je snega ca 150 cm, v prisojnih legah luži srenec. Dom na Komni ima še na razpolago 36 postelj tako, da je preskrbljeno za ležišča za turiste, ki bodo šli v prihodnjih dnevih na Koinmo. Koča pri Triglavskih jezerih je oskrbovana od sobote dne ?. marca dalje ter ima na razpolago 1« postelj v sobah in 10 leži« na skupnem ležišču. Erjavčeva koča na Vršiču je oskrbovana ob sobotah in nedeljah, na Vršiču je 100 etn snega, nn prisojnih straneh srenec, koča ima na razpolago 1,') postelj v sobah. V Kamniških planinah ie na Krvavcu 100 cm snega in na Veliki planini 70 cm snega, prisojno srenec. Dom na Krvavcu ima na razpolago 10 postelj v sobah in 22 ležišč koča na Veliki planini 30 ležišč. Cesta v Doin v Kamniško Bistiico jc že uporabna za kolesarje in za avtomobili. Informacije o snežnih razmerah v gorah in o zasedbi v planinskih postojankah dobite v društveui pisarni SPD Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1 Snežne razmere Boguslav Kuczynski: Poročilo Tujsko prometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS 2. narca 1910. natečc-Planira STO m: —7, jasno, vetrovno, SO cm snega, osojno srež, skakalnica uporabna. Kranjska gora S10 ni: —S, barometer se dviga, jasno, vetrovno, 50 cm snega, sren. Dom na Komni 1520 m: —4, sneži na 140 crt podlage. Dom na Krvavcu 1700 m: —6, sneži na 100 podlage. Dom na Kofcali 1500 mi —0. sneži, na 70 cm podlage. 30 Be* iz Varšave »Saj som ti rekel...« je začel mlajši, pa je obmolknil. Stachowiak je mislil, da bo govoril dalje, pa je moral spoznati, da sta si strelca sama hotela nekaj poklicati v spomin. »Ah, včeraj sva doživela v Brestu tako čudovito zgodijo.« »Spominjam se,« je rekel Stachovviak, »da sta jirišla včeraj zelo nervozna k nam.« »Zato pa,« je rekel starejši, čeprav mu je bilo težko govoriti z obvezanim grlom. »Prišla sta čez most s trinajsto divizijo?« je vprašal Stachovviak. Sram ju je postalo kot fantiče. Stachowiak je sklenil, da jih bo speljal do konca. Po dogodku z majorjevo mu je bilo treba veselih ljudi. »Zato pa...« je rekel starejši z ]>olnim grlom. »Imeli so naju za špijona. Tako se nama je pripetilo tisto...« Zasmcjala sta se oba, pa ju je vendar še bilo sram. »Pomislite,« je začel, »prišla sva v komando in takoj so nani rekli iti v neko poslopje. ,'l'ti so strelci, gospod!' mi je rekel vojak, ki nas je spremljal. No. dobro. Stop i I i smo tja in se javili. Bilo je nekaj častnikov in dve gospe ter so nas povabili na'večerjo Oba sva se tudi legitimirala takoj v začetku. Toda vi sami veste, kako je z legitimiranjem. Nihče ne pogleda v dokumente, dokler mu nisi sumljiv. Potem pa je že prepozno.« Drugi strelec je suino pripomnil: »Tako je.« »Naglo pa so začeli krog nas nekaj šepetati, Enen je prišel, drugi odšel Gledali so naju nezaujino. Končno so začeli vsi odhajati. Predstavi j ite si: prav kar so prinesli čaj na mizo, jedilnica velika, in midva sama za mizo. ,1'ojva še midva,' sem rekel. Stvari smo imeli s seboj. Stopila sta na hodnik. Tema. Luč je bila samo v jedilnici. Nekdo je šel čez hodnik. Stopila sva skozi prva vrata. Ta nekdo je hitro pristopil, obstal pred vrati in jih takoj zaklenil. Potem se je umaknil. ,No, Stašek,' sem rekel. ,Sedaj je pa konec.'« Stachowiak se je smejal in ju poslušal. Ni vedel, kaj na to jx)meni, toda že se mu je svi-talo. »Jaz sem hitro skočil k drugim vratom — in te so bile odprte. Takoj ven, navzdol in na cesto. Povsod je bilo vse prazno.. Nihče naju ni ustavljal. Bežala sva tako dolgo, dokler nisva dobila vašega avtomobila.« »Razumem,« je rekel Stachovviak. Zdelo se mu je, da je strelec. povedal drugače. Vesel je bil. da ni on sam, ki preživlja tak nemir, temveč da se tudi boje sumnieenj. »Do tega trenutka smo se tega zavedali. Kdo bi tudi mislil o naju, da sva zbežala iz mesta.« Nekaj časa sta se pomenkovala o tem, zakaj ju strelci niso vzeli s seboj in na ta račun izrazila več opazk. Ženske so se razgubile med grmovjem. Polkovnica, njena mati, njen sin in dve služkinji so sedele v neki kotlini. Trava je bila tam pokošena in sveža. Kmalu za njima je bila majorka z materjo in dekletcem, še na-prc.j Marta in Wanda. Stachovviak je |>ogledal v nebo. Ničesar ni opazil Samo nad drevesi se je vil majhen dim, kakor od pastirskih ognjev. »Grem pogledat, kaj je,« je rekel in šel. Pokazalo pa se je, da je dim bil jirecei dalje, kakor pa je spočetka mislil. Toda smrad po pogorišču je bilo čuti takoj že nekaj sto korakov vstran. Nekje v mislih se mu je posvetilo, da je morda plin, ki bi ga lahko vrgli na zemljo sovražni aeroplani. Gorela je trava in suho vejevje. Spoznal pa je kmalu, da je to delo vžigalne bombe, ki lii padla na primerno mesto ter zaradi tega ni povzročila večje nesreče. Toda dim se je še vedno dvigal. Ko je to ugotovil, se je Stachovviak okrenil nazaj. Komaj pa je prišel do žensk, že so bila sovražna letala zopet nad njima. Marta je ležala v mali kotlini, VVanda pa je sedela pod grmov-jem. »Kar ležite, gospa.« je rekel gospe kapita-novi. Toda ona se ni hotela vleči. Dvignila je glavo. Oči je imela motne in lica vsa goreča. Stachovviak je sedel jx>leg nje. »Gospa Marta,« je tiho jioklical. »Pridite še vi sem.« Videti je bilo, da je ona razumela, da ni nekaj v redu ter je prišla. Letala so brneče letela prav nad njimi. »Prosim, pomirite se, gospa,« je tolažila Marta AVando. Vzela je v naročje njeno glavo. Stachovviak jc pomiril udarjan je žile. Srce je udarjalo slabo, zdaj hitreje, vedna pa neenakomerno. kapitanova je drhtela. Tako so sedeli vsi trije skoraj pol ure. Stachovviak je prinesei od polkovnice še nekaj vode. Potem je napad minul. Starejši polkovnikov deček je prišel k njim. »Ali nas hočete, gospoda, obiskati na našem novem stanovanju?« je povabil in se smejal ter govoril z gospo \Vando. Prišla sta še oba strelca ter smo se vsi smejali. Na poti pa so medtem časom zamenjali hladilnik. Prišlo je več avtomobilov in vsi so hoteli njihov bencin. Polko"nik se je pritoževal, da so mu vzeli preveč zaloge. »Kar jemali so, kakor so hoteli,« je mahnil z roko. Mi pa imamo smolo s hladilnikom. Tudi ta, ki smo ga zamenjali, ni dober. Morali bi vzeti starega s seboj.« In lul-n cil cA »nnnl .-^-»il: !___, I ' ,• ," . —; i T ' . "i »e tlMuvi|,ni vsak cas. Izkazalo se je, da novi hladilnih ni povsem spadal v ustroj njihovega motorja. Po-eg tega je puščal tudi ventil. Najboljše bi bilo, da bi se vrnili nazaj po starega, toda nekaj deset kilometrov iti nazaj v taki nevarnosti ni kazalo. Zato je bilo treba zopet čakati in hladiti kot prej ter nabirati vode ob poti. »V Lucku bomo našli kakšnega obrtnika, ki nam bo popravil hladilnik. Potem pa bomo pognali, kar se bo dalo.« Čim bliže smo bili Lucku, tem lepše stvari so se godile na poti. Tam so jjopravljali škodo, ki so jo napravile bombe. Kopali so jarke ob strani in vlagali mine. Seveda samo pod mostove. oleg ceste so metali kamenje da ga je bilo cele kupe. Pripravljali so ovire in zaseke, barikade in protitankovske kole. Ne samo na ta način, da so vozove nametali na cesto kot protitankovsko oviro, temveč zabijali so ostre železne traverze v cestišče. Pol ure po napadu je ze zopet nastalo normalno delo na cestah. Uro pozneje pa so sovražniki že zopet metali nanje bombe, ln tako ves dan. Stachovviaku je noga vsak hip bolj zatekala. V čevelj je mogel ubuti samo še prste. I ete je držal nazven. V vsej nogi je čutil trganje prstov. »Lepa stvar,« je pomislil. »Izgubim nazadnje še noge po svoji zanikrnosti.« Skrivaj si je ogledal noge, da bi ga ne videle ženske. Pri prvem odmoru si jih je umil. Koža se ni dobivala sinje barve, lo je še dobro. Iskal je pomoči pri kapitatiovi, na ona je bila še tako živčno razrvana od zadnjega nupada, da ni bil z njo nič na boljšem. »Ni vredno živeti. Kako dolgo bomo še tako bežali kakor dezerterji?« Kapitanieo je grizla tudi vest zaradi moža, ki je v vojni in ga je varala že v Varšavi s študentom, spremljajočim jo s j>ostnje. Tudi Stachovviak jo je odbil. Zato ni mogel računati na njeno pomoč. Začel je premišljevati, če bi ne bilo boljši zunj, da zapusti avtobus. Ljubljanski davkoplačevalci zahtevajo kraljev spomenik na Kongresnem trgu Spodaj objavljamo spomenico ali bolje rečeno odprto pismo ljubljanskih davkoplačevalcev odboru za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani. Kakor znano, so nekateri odločilni člani odbora s svojimi pristaši med občinstvom skušali potisnili vprašanje v strankarstvo, toda tudi s to zvijačo se jim ni posrečilo preslepiti niti svojih političnih pristašev. Samoljubni odborniki naj pre-čitajo podpise davkoplačevalcev na odprtem pismu in pogledajo, čigavo glasilo jim je ie v petek ser-viralo to jasno odprto pismo! Mi objavljamo to pismo, da vsa Slovenija spozna, kako osamljen je spomeniški odbor s svojo zahtevo, saj za davkoplačevalci Kongresnega trga in okolice stoji ne samo vsa pametna Ljubljana z mestnim svetom na čelu, temveč tudi vsa patriotična Slovenija. Vsestransko utemeljeno in tudi možato odločno zahtevo odprtega pisma je podpisala in jo še podpisuje dolga vrsta davkoplačevalcev, med njimi tudi Prvo društvo hišnih posestnikov, torej mnoiica nepristranskih predstavnikov tistih krogov, ki so podarili ogromno večino za spomenik zbrane vsote. Zadnjo in odločilno besedo ima pa povsod pač tisti, ki plača! Zato naj odbor v poslednjem trenutku občuti vsaj trohico odgovornosti, ki mu jo narekuje vzvišenost prevzete ali prilaščene si naloge. Glavno mesto Slovenije hoče okrog spomenika kralju Aleksandru I. s Kongresnim in novim Južnim trgom ustvariti reprezentativno središče vseh kulturnih in gospodarskih prizadevanj našega naroda. Ljubljana hoče imeti podobo kralja Zediniteljn v svoji sredi na na j čas t ne j-še m prostoru! Pomena novega osrčja ljubljanskega mesta okoli spomenika kralju Aleksandru se pa morajo zavedati tudi tisti, ki imajo v rokah ključ novega Južnega trga, da ga za kraljevim spomenikom pričnemo zidali ie letos, saj se posestniki vseh drugih zemljišč zavedajo ogromne koristi zase in Ljubljano ter zato zahtevajo Južni trg. Z Južnim trgom bo krasotno veličastni okvir spomenika šele popoln in viteški kralj Zedinitelj bo res kraljeval v pravem srcu Slovenije! Pismo se glasi: Beseda za Kongresni trg Kongresni trg je brez dvoma najlepši trg našega mesta in tudi važen, saj imamo na njem krasno nunsko cerkev, lepo kazinsko poslopje in več drugih čednih hiš, gotovo pu ta trg predstavlja z univerzo, poslopjem Filharmo-nične družbe in s hišo Matice slovenske — osrčje slovenske kulture. V neposredni bližini je za preporod našega naroda važno poslopje stare ljubljanske čitalnice- Glasbena matica z Glasbeno akademijo in s herinami naših glasbenikov, krasno poslopje realke, nova vseuči-liška knjižnica, Oražnov dom. dramsko gledališče in več drugih važnih in lepih poslopij, zlasti pa na samem Kongresnem trgu tudi še Ovijačeva hiša kot dokaz naših dobrodelnih prizadevanj in ustanov. Ta trg je bi! qd nekdaj tudi najbolj rcprezentativen in edini prostor za velike manifestacije. Dandanes nam pa ni treba gledati čez Ljubljanico tja na usihanje Šentjakoba, saj sami z vseh strani občutimo, kako se gospodarsko središče Ljubljane pomika proti severu. Tudi živahnost Kongresnega trga in njegove okolice se je umirila ter postajata tako trg kakor tudi okolica iz dneva v dan 1k>1 j mrtva. Že davno nu prerojenje obsojena »Zvezda« hira in umira, da je že skrajni čas za novo ureditev trga z novim nasadom. Denar za ureditev okolice spomenika na Kongresnem trgu je občina vendar že zajamčila. Kongresni trg je zanemarjen v prvi vrsti zaradi zavlečevanja, če dobimo spomenik na trg ali ne. O estetski strani tega vprašanja so že dosti govorili in pisali razni strokovnjaki, še več pa tisti, ki si domišljajo strokovnjaštvo in odlično besedo o estetskih stvareh. Dobro se si>ominjamo, kako je pred leti tudi spomeniški odbor že predlagal, naj spomenik stoji na Kongresnem trgu. Razne organizacije so se izjavile za ta trg, ker je edini primeren za velike manifestacije. Vsa pametne ljubljanska javnost se tudi zaveda, da bi s kraljevim spomenikom na tem trgu pridobil spomenik zaradi svojega dostojnega in važnega okolja, prav tako bi pa vsa Ljubljana spe* dobila zares reprezentativen trg ter 7. njim samim po-* kazala domačinu in tujcu vsebino Ljubljane in Slovenije. Pustimo navedene činitelje ob strani in pretelitajmo trdoživo vprašanje nekoliko tudi z bolj prozaične, torej z gospodarske plati. Spomenik kralju Osvoboditelju in Zediniteljn je gotovo velika privlačnost, ki bi na ta trg pritegnila večkrat velike množice, vedno pa semkaj vabila goste in obiskovalce našega mesta. Skpraj prevečkrat se bahamo z našim tujskim prometom, vendar pa v Ljubljano res prihaja toliko tujcev, da bi se precej poznalo podjetjem, če bi spomenik stal na tem trgu. Od ogledovanja mesta upehani tujec bi rad sedel pred kavarno, da mirno prečita podatke o nunski cerkvi, univerzi, Filliarmonični družbi in drugih zanimivosti trga, predvsem pa seveda o spomeniku. Filharmonični družbi in drugih zanimivostih trga. predvsem pa seveda o spomeniku. Tu bi nakupil spomenik ter še marsikaj, suj bi na olepšanein in s kraljevim spomenikom poveličanem trgu našel največ ogleda vrednega na prav majhnem prostor.i. S Kongresnega trga je najlepši pogled na Grad! Ni nam treba naštevati še drugih privlačnosti trga, saj mora vsakdo ugotoviti, da bi s kraljevim spomenikom vse znamenitosti trga in okolice dobile svoje središče, višek in poudarek. Ljubljana bi s kraljevim spomenikom na Kongresnem trgu dobila svoje reprezentativno središče, ki bo v kratkem še povečano z novim Južnim trgom. Vsa južna stran Ljubljane se že zaveda Eosledic premikanja gospodarskega središča jubljane proti severu mesta. Nn šentjakobski okraj nam pač ni treba spominjati, saj to občuti že vse Gradišče z Židovsko ulico in jtir-čičevim trgom in tudi Cesta 29. oktobra ter sploh ves ta okoliš. V spomeniškem odboru menda sedi tudi kak gospodarstvenik iz tega okraja in ga zato javno opozarjamo na to zelo važno vprašanje našega napredka. Odkrito se pa čudimo vsem onim gospodom, ki proti prvotni odločitvi sedaj z nepremakljivo trmo silijo tako važno privlačnost na rob mesta tja ob železnico in ob najbolj prometno ter prav zaradi prometa z vozovi in avtomobili najbolj nemirno in neprehodno Bleivveisovo cesto. Ali pri svojem odločanju res ne čutijo tudi odgovornosti za napredek našega mesta ter take s samol jubl jenim justimentiran jem delajo škodo davkoplačevalcem in ugledu vse Ljubljane. Izgovora pri tem ni prav nobenega, saj se je o tem vprašanju že popolnoma jasno izjavila najvišja avtoriteta za arhitektonska vprašanja, ne samo v našem mestu in v naši državi, temveč avtoriteta z ugledom in priznanjem vsega sveta. Za to avtoriteto, ki jo ne sme omalovaževati noben lajik in ne more prezreti noben strokovnjak, se je tudi strokovna Inženirska zbornica, Klub arhitektov in organizacija graditeljev spet izjavila proti spomeniku ob železnici in zn spomenik na Kongresnem trgu. l.aikl v odboru naj si torej ne domišljajo na svoje diplome drugih strok in naj ne odločajo o vprašanjih, ki zanje niso pristojni, pač pa naj odpro oči. za gospodarski, tujskoprometni pomen in za druge uvaževanja vredne činjeniee. ki jih ne bi smeli pregledati, če bi se zavedali odgovornosti tudi za blaginjo glavnega mesta Slovenije. Popolnoma neupravičena trmoglavost pri tem vprašanju nam pa upravičnje domnevo, da je v tem primeru samol jubnost in domišljija vendar že previsoko nad namenom odbora. Ko smo že pri tem najvažnejšem vprašanju poživitve in prerojenja Konarcsnega trsa, iys sinemo prezreti, zakaj ni bila podaljšana """ Ukrenite rajši danes koi jutri, kar je potrebno, da preprečite nevarni zobni kamen: uporabljajte Sargov Kalodont! ,,Dvakrat na dan Sargov Kalodont" — šubičeva ulica na Kongresni trg, ker bi tudi ta prepotrebna zveza Zvezde s I ivoli jem pomenila za trg sam in za vso Ljubljano prav veliko pridobitev. Vsakdo mora upoštevati, du so splošne koristi pred koristjo posameznika. golimo, da bi bila ta resna beseda v poslednjem trenutku res uvuževana tudi v odboru za postavitev spomenika, suj mora tudi odbor uvideti, da hoče proti volji Ljubljančanov oropati Kongresni trg največje privlačnosti in tudi največje časti. Zato smo pa tudi prepričani, da bomo v kratkem pohvalili spomeniški odbor ter tako spoznali neutemelje-nost pogostili očitkov, da je samol jubnost močnejša od dolžne pietete. — Davkoplačevalci s Kongresnega trga in okolice (nad sto podpisov). Za Phoenixove zavarovance! Akcionarski odbor Phoenixovih zavarovancev v Zagrebu želi dokazati, da večina Phoenixovih zavarovancev zahteva odkup svojih polic v polni odkupni vrednosti, ker je za to še dovolj aktiva. Vsi Phoenixovi zavarovanci se po-zivljejo, da v dokaz soglasja s to zahtevo oddajo ali pošljejo priporočeno svoje police z zadnjim premijskim potrdilom v polog Jugoslavenski Udruženi Banki v Zagrebu. Zavarovanci dobe od banke posebno potrd lo, tako da lahko vsak čas dvignejo svoje police., Pristojbina za polog znaša Din 60'—, od tega pa se del lahko plača tudi za nazaj. Informacije daje: Akcioni odbor Phoenixovih osiguranika, Zagreb, Washingtonov trg 4. Devetdesetletnica na Trški gori Ne samo okoličani, temfeč vsi oni, ki so kdaj obiskali prijazno Trško goro nad Novim mestom, poznajo »K r a š o v k o«. Naša J e r a je še vedno zdrava, žilava in vesela. Vse je v redu, pravi — samo noge mi nekaj nagajajo, a še korajžno hodi k' farni cerkvi in v mesto. Palico rabi šele nekaj let, a si jo sama odreže v gozdu; za .krivačko' ne mara. Rodila se' je 3. marca 1850 v Gornji Straži pri Novem inestu in se je pisala Senica. Starši so ji zgodaj umrli ij> je otroška lela preživela pri stricu. O mladih letih pravi: »Lepo je bilo, nikdar nikdo ni zaklel in ljudje so se radi imeli. V šolo nisem hodila eno minuto ne, je sploh ni bilo. G. župnik so nam v nedeljo popoldne po nauku dali »Plateltak, kjer so bile črke, in tako smo se ta večji sami učili brat; jaz sem se iz buklje: »Ključ nebeških vrat«. Pisati nas ni nikdo učil in še danes ne znam. Vse so pomrle, samo še eno prijateljico imam iz onih let, »Boštjankot iz Vavle vasi, ki je pa bolj stara, kot jaz. Bila setrt v raznih službah, povsod je bilo lepo.« Leta 1890 se je poročila z Janezom Krašov-cem na Trški gori, ki je bil sodar, muzikant, delaven, spoštovan, in je imel svojo domačijo za cerkvijo, kjer je še danes stari Krašovčev dom. Stara leta preživlja Jera pri svoji hčeri Tončki, ki je poročena s prijaznim mežnarjem Francetom Jenčičem v novi domačiji. To hišo in posestvo je Načr t Južnega trga s propilejami in kraljevim sporne nikom. kupil za Krašovca znani Bojanfev oče iz Št. Petra, za posredovanje je zato oče Bojane imel 3 leta 8. sept. (na žegnanje) gostilno v Kraševčevi hiši. Na Gori je Jera že nad GO let in se ji ni nikdar stožilo po dolini. Na vse strani vidimo — pravi — sonce imamo, ptički v gozdu pojejo, v dolini je pa megla in prah. Jera je izreden značaj, prava živa kronika. Ima občudovanja vreden spomin in je pravi užitek, kako živo pripoveduje razne dogodke. Enkrat na primer je pisr.u tega pripovedovala, kako so pred kakimi 75 leti v Novem mestu usmrtili tri ljudi iz Ždinje vasi pri Sv. Petru. »Ko sem bila stara 15 ali 16 let« — je začela — »se je zgodilo nekaj strašnega v Zdinji vasi. Fant je hotel poročiti dekle, oče dekletov pa je bil proti. Ko je oče dremal pri mizi, mu je eden odsekal glavo s sekiro. Krivi so bili v žena, hči in oni fant. Zato so bili vsi obsojeni na smrt mi vešalih. Takrat je bilo veliko razburjenje po vsej okolici in so gospodarji prigovarjali mlajšim ljudem, naj gredo gledat obešanje za svarilo, kako končajo hudodelci. In res je drlo mlado in staro gledat v Novo mesto, kaj ho. Ljudje so začeli kar ob dveh ponoči hodit z doma, tako da je bila na Kapiteljskem hribu v Novem mestu taka gneča, da je moral vojak na belem konju delat red. Obsojence so peljali na treh vozovih, vsakega posebej in vsakega je spremljal en pater. Prav dobro sem še videla, da je rabelj vsakega prijel za usta in mu glavo obrnil na stran, pa je bil mrtev« Je pa »Krašovka« tudi globoko verna, veliko premoli doma in v toplejših dneh vsako popoldne cele ure pri Mariji na Gori. Na pamet zna vse mogoče molitve in vse litanije. Še zadnje čase se nauči dolge molitvice in ima kar veselje, če kdo gleda v knjigo in posluša, ona pa vse dobesedno pove. Na koncu vpraša: »Ali sem katero besedo spustila?« Jera zelo rada poje Marijine in narodne pesmi: Še sredi februarja letos je v družbi kot mladenka zapela: »Zabučale gore, zašumeli lesi, o j mladost ti moja, kam si šla — o j kje si?« Vedno pravi: »Jaz bom pela naprej — vi pa pojte čez.« Kadar pridejo k prijazni gospej Kramarši-čevi iz Ljubljane, ki ima vrh Trške gore ljubo hišico in lep vinograd, gostje, pa vse kar zažari, ko pribrzi njena dobra prijateljica, naša Jera Krašovka, pa zapoje, vsi pa z njo, če znajo — če ne, pa poslušajo njo, ki poje z lepim glasom, ko mlad deklic, lake stare in pristne narodne, da vsi kar zavzeti poslušajo in jo nagradijo z velikim aplavzom — ona pa je vesela in ponosna in če ima kdo aparat, pa se fotografiramo z njo. Jera je originalna osebnost, ki pove vsakemu svoje in brez ovinkov! Tako so prišli sem iz Hmeljnika turisti, ki so bili brez srajc, l>osonogi in imeli zelo kratke hlače. Jera sedi pred hišo in, ko jo prosijo, če se smejo ohladiti v hiši — jih Jera jezno gleda in pravi: »Ja že, pa srajce si oblečite — nage vas ne bom gledala. Ko sem bila mlada, je bila še sramežljivost, zdaj bi pa najrajši kar nagi hodili." Oblekli so se fantje in Jera se je prijazno z njimi pogovarjala. Jera kljub starosti zelo gleda na snago in red. Vsako leto si kupi vsaj dve novi obtoki, ki jih pa jiotem razdeli. Njeno največje veselje je, kadar pride »Domoljub«, ki ga vsega prebere, spomin ima tudi čudovit. Zanimivo je pismo, ki ga je meseca junija 1938 narekovala in poslala večjemu vinogradniku, ker jo je oviralo trnje, ko je šla v mesto, piše: Gnadlov gospod! Okoli Vašega vinograda je tako prepreženo s trnjem, kakor bi na Goro gonil krave in kozle. To ni samo sramota za Vas, gnadlov gos|>od. ampak za vso Trško goro, posebno za tiste, ki tukaj stanujejo. Jaz ne stanujem 20 ali 30 let tukaj, ampak 60 let, veste, gnadlov gospod. Prej je bilo lahko, ko sem bila mlada, zdaj sem pn stara, pa bi se rada za škarpo držala, pa je polna trnja. Kar želim, da bi se Vaš vinograd premaknil dol v Kačjo rido (ob glavni cesti proti Mirni peči). Gnadlov gospod Vas pozdravlja Jera Kraševka s Trške gore. Tej dobri, blagi in šegavi ženi želimo, da dočaka najmanj še 100-Ietni jubilej tako bistrega in vedrega duha, in da še veliko premoli tam na gori pri Mariji, ki varuje naše vinograde! — Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne >rraiiž-Joselc grencice. novice Koledar Nedelja, 3. marca: Četrta sredposfna nedelja. Kunigunda, cesarica. Marin, mučenec. Ponedeljek, 4. marca: Kazimir, spoznavalec. Lucij, p. Torek, 5. marca: Janez Jožef od Križa, spoznavalec. Novi grobovi -J- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Jožef Ganoni, dolgoletni uslužbenec tvrdke V. H. Rohrmann, zaposlen kot skladiščnik v trgovini M. Pakič. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 popoldne izpred mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Dobremu krščanskemu možu blag spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! "f" V Ljubljani je umrla gospa Neža Gorjanc roj. Markon, posestnica. Pokopali jo bodo v ponedeljek ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! -J- V Ljubljani so umrli: Gospod Stane Červan, knjigoveški in torbarski pomočnik. Pogreb bo v ponedeljek ob pol petih popoldne. — Gospod Ivan Pipan, sodar pivovarne Union. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 2-popoldne. — Gospod Ivan Žagar, uslužbenec finančnega ravnateljstva v pokoju. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! •f Smrt prekmurskega milijonarja. Kakor poročajo iz Budimpešte, je tamkaj umrl prekmurski veleposestnik g. Geza Hartner, star 68 let. Pokojni je bil pred vojno in med vojno poslanec gornjega dela Prekmurja v budimpeštanskem parlamentu. Po vojni je živel povečini na svojem velepo-sestvu v Gradu (Gornji Lendavi). Pred 14 dnevi je odšel v Budimpešto, kjer sc je podvrgel nevarni operaciji na želodcu, vendar pa mu ni bilo dano, da bi se spet zdrav vrnil domov. Pokopan bo v rodbinski grobnici v Gornji Lendavi, kamor ga bodo prepeljali iz Budimpešte. Na poti v Budimpešto ga je spremljal sin g. Ferdinand Hartner, župan v Murski Soboti. Pokojni Gcza Hartner je imel svoja posestva tudi v Nemčiji, na Madžarskem in v Švici. Njegovo premoženje cenijo na več desetin milijonov dinarjev. Osebne novice = Promocija. Na ljubljanski univerzi je bil v soboto 2. t. m. promoviran za doktorja filozofije gospod Zaje Drago iz Ljubljane. = Diplomirani so bili na filozofski fakulteti v Ljubljani v februarju ti-le kandidatje in kandidatinje: Bačer Karel (skupina za nar. jezik in književnost), Beličič Vincenc (skupina za nar. jezik in književnost), Bizjak Danica (skupina za nar. jezik in književnost), Brodnik Ana (romanska skupina), Dolar Simona (germanska skupina), Kokelj Edvard (skupina za nar. jezik in književnost), Kopač s. Bernardina (skupina za nar. jezik in književnost), Kostanjevec Mira (skupina za nar. jezik in književnost), Koren Marjeta (skupina za nar. »OBISK« št. 3 Vedno lepše in vedno uspešnejše se uveljavlja ilustrirani družinski mesečnik »Obisk«, ki je začel izhajati letošnje leto ter si je že doslej pridobil simpatije povsod. Po opremi, po vsestranski, zanimivi, pisani in sodobni vsebini je ta naš mesečnik že doslej dokazal, da ga mirno lahko vzpore-dimo z najboljšimi in najlepše opremljenimi tujimi inagazini, pred katerimi pa ima še to prednost, da zna aktualne stvari priobčevati v kramljajoči, poljudni obliki, ne da bi pri tem količkaj stopal z gladine, ki je za resnost in dostojnost potrebna. Ta način najbolj odgovarja zunanjemu okusu in dojemanju in ta način je tudi dosegel, da je »Obisk« doslej že dobil toliko naročnikov in prijateljev in da to število stalno in naglo narašča. (Naročnina stane 72 dinarjev letno, »Obisk« se naroča v trgovini Ničman, Ljubljana.) Tretja številka revije ima na naslovni strani v bakrotisku prekrasen posnetek plesalcev Pina in Pije Mlakar v njunem zadnjem delu »Lok«. Druga stran ima umetniški pomladanski, velikonočni motiv. Na predzadnji strani ovitka so odlični posnetki iz dveh filmov, na zadnji strani pa krasen otroški motiv — vse pomladansko. Barvna priloga nam predstavlja tokrat M. Gasparijevo »Cvetno nedeljo«. Razen tega pa so v reviji še štiri strani fotografij v bakrotisku (vsega skupaj tedaj osem strani bakrotiska). Na fotografskih straneh v sredini srečamo prizore z nedavne balkanske konference, zračni jx>snetek Siegfriedove črte, kakor so ga posneli angleški letalci, izredno zanimive slike o svetovni razstavi, ki bo leta 1942. v Rimu, in pa nagrajene slike naših fotografov, fotografije, ki so dobile prve nagrade na nedavnih mednarodnih natečajih. Pa tudi med berivom najdemo na šest in štiridesetih straneh prav na vsaki od teh strani najmanj jx> eno fotografijo ali ilustracijo, da predstavlja revija popoln slikan prerez sveta v mesecu dni. Na prvi strani je izčrpen kulturni koledar (ob vsakokratnem mesečnem koledarju). Z uvedbo koledarja prinaša revija v našo književnost novost, da je literatu mesečnik in koledar. Na drugi strani na zanimiv način J. D. obuja v značilnih anekdotah svoje spomine na srečanja z Ivanom Cankarjem. Ti spomini kažejo velikega umetnika v preprosti, toda globoko človeški in značilni luči. Pina Mlakarja je članek »Lok«, v katerem plesalec govori o svoji najnovejši plesni mojstrovini. Janez Jalen objavlja toplo pisano črtico »Cvet«. Sledi nadaljevanje ilustriranega romana »Juarez in Maksimilijan«. Humoresko o »treh čudežnih zdravnikih« je prispeval Junibo. Niko Kuret priobčuje nadaljevanje »Šembilijinih bukev«, ljudskega roko pisa, ki ga ilustrira naš odlični slikar Slavko Pen-gov. Zanimivo je poglavje o »živih svetilkah«, v katerem se seznanimo s skrivnostmi svetlečih živih bitij. J. Schvveiger priobčuje pisan sestavek »Poznate grbe slovenskih mest?«. Juvan govori o »Pomladi na oknih«. Publicist Ruda Jurčec nadaljuje svoj tehtni pregled »Svet v mesecu dni vojne«. O »Razvoju državnega poseganja v gospodarsko življenje« razmotriva dr. C. Zebot. Odlična je ilustrirana modna in gospodarska rubrika, zanimiv je kotiček za najmlajše, šahiste bo zanimal »Sah«, razvedrila žejnega »Uganke prevejanke« ter napete »Skrivnosti Scotland Yarda« in pa kotiček »Smejmo se!«. ...... Poleg knjižnih nagrad, ki jih je »Obisk« razpisal že zadnjič, razpisuje s to številko še 100 no: vih dragocenih nagrad za prijatelje »Obiska«, ki bodo postali do 5. maja 1940 naročniki ter bodo do tega dne plačali naročnino. Med temi nagradama so petelekfronski radijski aparat, moška in ženska kolesa, ure. jedilni servis, damske torbice, dragocena polnilna 'oeresa, leposlovne in druge knjige itd., itd. jezik in književnost), Linhart Kutarina (germanska skupina), Logar Valentin (skupina za narodni jezik), Mlakar Štefan (klasična skupina), Muzlovič Janez (oeografska skupina), Puš Ludovik (pedagoška skupina), Srebrnič Gabrijela (klasična skupina), Sugjič Smiljana (germanska skupina), Štefan Roza (skupina za narodni jezik in književnost), Šuklje Marko (geografska skupina), Šulgaj Milena (germanska skupina), Tancig Vlasta (pedagoška skupina), Treo Rudolf (romanska skupina), Zudel Leopoldina (pedagoška skupina). — Poroka. V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku se je v torek 27. febr. poročila gdč. Marica Levičar, učiteljica v št. Vidu pri Stični, z g. Antonom Omahnom, dipl. jur. iz Št. Vida pri Stični. Bilo srečno! — Iz vojaške službe. Postavljen je za nižjega vojaškega kapelnika I. razreda kontraktualni kapel-nik I. razreda Evgen V a j d a. — Upokojena sta sanitetni kapetan 1. razreda dr. Lav P o 1 i v e c in topniški kapetan I. razreda Rudolf Čeh. — Razrešeni so službe rezervnega častnika na svojo prošnjo: sanitetni kapetan I. razreda dr. Makso G r o s m a n , lekarniška kapetana I. razreda Viktor Savost in Vilko Beroš, intendantski kapetan II. razreda dr. Rudolf Ivančič, pehotni poročnik Franc Mrvar. sodni podpolkovnik Ljubomir Kordič in pehotni kapetani I. razreda Osvald Š i b e r , Andrej Krapec, Josip Džuban, topniški kapetan I. razreda Milan Kurent, inženirski kapetan I. razreda Vladimir Š t e r k , pehotni kapetan II. razreda Milan F 1 o r j a n č i č, pehotna poročnika Lo-vro Počkar, Josip Mališ, topniški poročnik Anton D e t e 1 a , pehotni podporočnik Franjo H i r t, topniška podporočnika Herbert Š v a b , Ištvan R u f, pehotni podporočnik Franjo T o 1 d i, topniški poročnik Aleksander Rig, pehotni podporočniki Franjo D r a g a š , Johan H e b e 1 o , KSrlo Šefer, Ferenc Cidlik, Ivan Helfrih, Stanislav Bolje, Rihard D e r n e r , inženirski podporočnik Bela-Karol P a k v o r , pehotni kapetan II. razreda Karlo 01 ah, pehotni poročnik Jene Lan g, topniški poročnik Andrej Rek, pehotni podporočnik Friedrich F r i t z e 1, topniški podporočnik Ivan Fridrih, inženirski podporočnik Ivan H o r n. V letalstvo sta prevedena mornarska narednika pomorsko-letalske stroke radiotelegrafista-6trelca Teodor Kriše in Karlo Femič. Proti zaprtja Oglas reg. S br. 323« dn« I«. II. 193*. — Vpisovanje za poletni semester na ljubljanski univerzi sc je že začelo. S 1. marcem se je začelo vpisoyanje v poletni semester na ljubljanski univerzi. Za slušatelje, ki se prvič vpišejo na univerzo, traja inskripcija od 1. do 5. marca. Za že vpisane slušatelje pa od 1. do 10. marca. Zanimiv je pregled o frekvenci v zimskem semestru 1939-40. V tem semestru je ljubljanska univerza prvič imela nad 2000 slušateljev; je pa to število lepo presegla, saj je bilo v celoti vpisanih 2122 slušateljev, med temi le osem izrednih. Najmočnejša je bila juridična fakulteta, na katero je bilo vpisanih 666 slušateljev in slušateljic. Takoj za njo pride tehniška s 633 slušatelji in slušateljicami. Filozofska fakulteta je imela 445 vpisanih, med temi 216 rednih in 3 izredne slušateljice. Na medicinski je bilo vpisanih 187 slušateljev in slušateljic, na bogoslovni pa 191 slušateljev. Vsega skupaj je bilo vpisanih na ljubljanski univerzi 433 rednih slušateljev in tri izredne slušateljice. Verjetno je, da bo v poletnem semestru nekaj manj vpisov, vendar se bo vpisalo najbrž še vedno 2000 slušateljev in slušateljic. Akademske oblasti so iste kakor v zimskem semestru. &red 300 leti so pripisovali z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagor narave trpečemu človeštvu. 9a ludi da 3drave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. — — Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete ROGAŠKO SLATINO ŽREBANJE VELIKE EFEKTNE LOTERIJE ____ Obrtnega društva za Kamnik In okolico Jo na dan iv. Jožefa 1». marca 1940. Glavni dobitki i 1. avto Opel Kadet. 2. motorno kolo, 8. moderna spalnica. 4. radio aparat, 5 ši- valni stroj, 6. telfea, 7.-26. 20 kole* (moških in ženskih), 27. sadna škropilnica, 28. sadni mlin, -2». plug, 30. blago za moško obleko, 81. blago za žensko obleko, 3>. vreča moke. 33. seženj drv, 34. žepna ura, 3 j. šest stolov, nadalje še 265 dragocenih dobitkov v blagu, perilu, posodi in raznih obrtniških izdelkih. Še je čas, da si nabavite srečke! — Cena srečki din. Izžrebane številke bodo objavljene v dnevnih časopisih. _ Udeležbo na velesejmu je prijavilo že lepo število domačih, pa tudi odziv inozemskih tvrdk je zadovoljiv. — Banovinski institut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani sporoča, da je prenapolnjen in prosi gg. zdravnike, vse zdravstvene ustanove in občine, da predhodno vprašajo, če je prostor na razpolago. Ponavljajo se namreč primeri, da pride bolnik od daleč ter mora biti zaradi pomanjkanja prostora odklonjen in tako utrpi nepotrebno škodo. Dentist-tehnik Franfo Ratiovan je preselil svo) zobni atelje iz Celovške ceste 14 v FrOIlfiShail-ShO U1ICO $1. 2/1, »Hotel Union«. — Do 15. marca se sprejemajo rešitve nagradne uganke v »Družinski Pratiki« za leto 1940. Rešitve naslovite na založništvo »Druž. Pratike« v Ljubljani. Kdor si Pratike še ni omislil, naj piše ponjo na Jugoslov. knjigarno v Ljubljano. — Ljubljanski velesejcm bo letos od 1. do 10. junija. Pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj Peter H. Gospod trgovinski minister je priznal tej prireditvi čisto gospodarski značaj, uprava za zaščito industrijske svoiine pa novim še nepatentiranim izumom, pravico prvenstva od dneva, ko bodo na tem velesejmu razstavljeni. Devizna direkcija Narodne banke je odredila, da se morejo plačila v inozemstvo za blago, prodano na velesejmu, opravdati na osnovi overjenja vele-sejemske uprave. Ce je blago iz neklirinških držav, se bo plačilo izvršilo v svobodnih devizah. Doslej je odobrena znižana voznina za posetnike velesejma v Jugoslaviji, Bolgariji in Turčiji (azijske proge) 50%, v Italiji 30%, v Ceško-moravskem protektoratu, Franciji, Grčiji, Švici in Turčiji (evropske proge) 25%. V morski plovbi: na parniklh Zetske plovidbe 50% popust, na parnikih Jadranske in Dubrovačke plovidbe velja popust »razreda za razred« (II. za I., IIII. za II); v donavski plovbi pa 25%. V vseh gori omenjenih državah se plača za prevoz razstavnega blaga v Ljubljano polna tarifa, po velesejmu pa se vrača blaco brezdačno. — Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine z dne 28. februarja 1940, št. 17, mesto pogodbenega zdravnika-specialista okulista s sedežem v Celju pod pogoji kolektivne pogodbe. Delovni čas je 1 ura dnevno, honorar 1150 din mesečno. Prošnje je vložiti do 20. marca t. 1. do 12. Podrobnejši pogoji in navodila so na razpolago v uradnih prostorih blagajne, Tyrševa cesta 5, I. nad. — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. _Ogl. reg S. br. 30474/35._ — Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine z dne 28. februarja 1940, št. 17, mesto pogodbenega zdravnikaza splošno prakso za zdravniški okoliš Ljubljana s sedežem v Ljubljani. Mesečni honorar znaša 2100 din. Prošnje je vložiti do 20. marca t. I. do 12. Podrobnejši pogoji in navodila so na razpolago v uradnih prostorih blagajne, Tyrševa cesta 5, I. nad. — Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje v Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine z dne 28. februarja 1940, št. 17, mesta pogodbenega zdravnika splošno prakso za zdravniške okoliše Dobrna, Št. Jernej na Dol., Loče pri Poljčanah, Kostanjevica, Rajhenburg,' Ribnica na Poh., Stična, Trebnje, Vojnik, Žužemberk in Jesenice na Gorenjskem s sedeži v omenjenih krajih. Mesečni honorar zdravnikov v navedenih krajih znaša 150 din, izvzemši Jesenice na Gorenjskem, kjer znaša 250 din. Prošnje je vložiti do 20. marca t. I. do 12. Podrobnejši pogoji in navodila so na razpolago v uradnih prostorih blagajne, Tyrševa cesta 5, I. nad. — V Milano na velesejem. Informacije Okorn, Miklošičeva 5. Telefon 22-50. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Binkoštno romanje na Trsat in v Split je najlepši romarski izlet z ladjo po morju na otok Rab in Hvar. Znižana voznina na vlaku in na ladji. Brezplačna navodila dobite, če pošljete svoj naslov upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Staro šaro, železne in kovinske dele, vsako količino, plačamo najbolje. Pošljemo delavca — pokličite tovarno »L.u t z« v Šiški, telefon 32-52. — Udruženje jugoslovanskih glasbenih avtorjev (UJMA) sklicuje svojo redno glavno skupščino na nedeljo 17. marca 1940 v Belgradu, v prostorih glasbene šole Stankoviča, ob 10.30 dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednika; 2. volitev dveh članov za overovatelja zapisnika; 3. poročilo tajnika; 4. poročilo blagajnika; 5. poročilo poslovalnic; 6. poročilo nadzornega odbora; 7. pritožbe; 8. slučajnosti. — Opozarjam vas na priložnostni nakup pisalnih strojev Continental. Glej »Male oglase«. — Dva nova sejma v Blagovici, Kraljevska banska uprava je dovolila v Blagovici dva nova sejma za govedo, konje, prašiče in drobnico, ki bosta vsako leto 11. marca in 28. oktobra. Ker sta 6ejma, ki 6ta 25. januarja in 20. avgusta vedno zelo dobro obiskana, vabimo, da pridete tudi na novovpeljana sejma. Zveze 6o zelo ugodne. — Redna glavna skupščina »Udruženja Jugoslovanskih dramskih avtorjev« (UJDA) bo dne 17. marca 1940 v Glasbeni akademiji v Belgradu ob 4 popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega in nadzornega odbora; 2. pritožbe in predlogi; 3. eventualnosti. Upravni odbor »UJDA«. Modistinja JULČI KL0PČIC Ljubljana, Resljeva cesta 8 naznanja cenjenim damam, da ima veliko zalogo najmodernejših spomladanskih klobukov že od 45 din naprej. — Preoblikuje prvovrstno po 16 din. — Smrtna nesreča pri skladanju hlodov. V Zgornjem Brniku se je pri skladanju hlodov smrtno. ponesrečil 63 letni Jelar Janez, znani krovec hiš s slamo. Hlod ga je tako zelo pritisnil, da je čez dva dni umrl v ljubljanski bolnišnici, kamor so ga pripeljali. Pogreb bo v ponedeljek popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče pri Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! — Zdravstvene nasvete za dom vam nudi drobna knjižica H i g i jena hiše od dr. M. Justina. Cena knjižici 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri Slovenski krščanski ženski zvezi, Ljubljana, Pražakova ul. 8. — Prošnja. Kdo bi bil pripravljen za organiziranje dobrodelne naprave nuditi proti gotovemu jamstvu srednje veliko brezobrestno posojilo? Prosimo sporočila na uredništvo »Slovenca« pod »1'osojilo«, Vse podrobne in natančne informacije vam bomo takoj dali. Ljubljana, 3. marca Gledališče Drama. Nedelja, 3. marca, ob 15: Princeska in pastirček. Izven. Mladinska predstava po znižanih cenah od 20 din navzdol. Ob 20: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 4. marca: zaprto. — Torek, 5. marca: zaprto. (Gostovanje ljubljanske drame v Mariboru: Zupanova Micka.) Opera. Nedelja, 3. marca, ob 15: Lumpacius Vagabundus. Izven. Znižane cene. Ob 20: Balet Hrestač. Jolanta. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 4. marca: zaprto. — Torek, 5. marca: Lumpacius Vagabundus. Red B. Rokodelski oder Danes popoldne točno ob petih bo v Rokodelskem domu predstava igre »Deseti brat«. Premiera igre je v vsakem oziru krasno uspela; zato smemo pričakovatj danes prav dovršene uprizoritve. Pri igri sodelujeta društveni pevski zbor in salonski orkester. Vstopnice so na razpolago dopoldne od 10—12 in [»poldne od 4—5 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Vse prijatelje lepe igre prav vljudno vabimo k predstavi. Radio Ljubljana Nedelja, 3. marca. 8 Jutranji pozdrav (plošče) — 8.15 Klavirske skladke Vasilija Mirka (prof. Silva Hrašovec) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Vse navzkriž (plošče) — 9 45 Verski govor (dr. V. Fajdiga) — 10 Prenos cerkv. glasbe iz stolnice — 11 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 12.30 Poročila, objave — 13 Na-jjovedi — 13.02 Nastop gojencev klas gimnazije v Ljubljani — 14 Mojstri harmonike (plošče) — 16.40 Naloga slov. dekleta (Alb. Baj-dova) — 17 Gospodarska navodila in tržna j>oročila — 17.30 Vesele pesmi poje Drago Žagar (pri klavirju prof. P. Šivic), vmes citre solo (M. Ilebein) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Glasbene slike (plošče) — 20.30 Koncert slov. pesmi. Sodeluje Radij, komorni zbor in Radij, orkester, dirigent D. M. Šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Plesna glasba (plošče). Prireditve in zabave V frančiškanski dvorani se danes zvečer ob osmih vprizori krasen misterij »Gospa Cathleen« v O. ŽujDančičevem prevodu. Vstopnice se dobe dopoldne in popoldne pred predstavo pri blagajni v pasaži Pax et bonum. Frančiškanska dvorana. Danes točno ob 5 popoldne uprizori Frančiškanska prosveta ljudsko rgro s petjem v petih dejanjih »Deseti brat«. Petje med igro spremlja orkester in tudi med odmori bo za prijetne kose skrbel vodja orkestra. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni dopoldne in popoldne. Vsi vljudno vabljeni! Pevsko društvo »Edinost« Ljubljana-Vič priredi drevi ob 8 zvečer v telovadnici meščanske šole na Viču prvi koncert pod vodstvom g. Cirila Oblaka. Na programu so slovenske narodne in umetne pesmi. Toplo vabljeni! Prosveta v Zeleni Jami priredi v nedeljo, dne 3. t. m. ob 5. uri pop. v Zavetišču v Zeleni jami skioptično predavanje ge. dr. M. Pivec-Stele: Ženski samostani na Slovenskem in igro: Mašna strežnika iz Santarema. Vljudno vabljeni. Vstopnina običajna. Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo uprizori drevi na društvenem odru sodobno igro v treh dejanjih »Naši otroci«, spisal Vladomov. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dop. Pianist prof. Ivan Noč, eden najodličnejših naših klavirskih umetnikov, bo sodeloval na jubilejnem koncertu našega Orkestralnega društva Glasbene Matice jutri, v ponedeljek, ob 20 v veliki unionski dvorani. Pianist Ivan Noč se je uveljavil v koncertnem življenju doma in v tujini. Pravkar je imel več koncertov v Nemčiji in Italiji. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Prav posebno opozarjamo še na programno knjižico, ki obsega 32 strani in stane 3 din. Znameniti italijanski godalni kvartet Poltro-nieri bo koncertiral v Ljubljani 15. marca ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Toliko kot pred-naznanilo. Krožek SDZ priredi danes, 3. marca, v samostanski dvorani v Sp. Šiški ob 20 dramo »Luč z gora« v treh dejanjih. Kraljev škrlat je naslov drami v treh dejanjih, ki jo uprizore člani FO Ljubljana-Sv. Jakob danes zvečer ob 8 v farni dvorani. Prosvetno društvo v Mostah priredi drevi ob 8 v Ljudskem domu v Mostah dramo »Deseti brat« v Klemenčičevi priredbi. Rezervirajte vstopnice v predprodaji v nedeljo dopoldne ali popoldne od 3 dalje. Predavanja Zveza katoliških nameščenk priredi v ponedeljek, 4. t. m. ob 20 zvečer v dvorani fračiškanske-ga samostana (vhod pri porti!) informativno predavanje KA. Predaval bo g. Oberžan iz Maribora. Vse uradnice-nameščenke in druga meščanska dekleta, ki 6e za KA zanimajo, so lepo povabljene. Cerkveni vestnik Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 7. marca v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob petih bo prva sv. maša, ob pol šestih pridiga in ob šestih sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v četrtek v Uršulinski cerkvi. Druga vnanja Marijina kongregaeija pri nršu-linkah v Ljubljani ima danes ob 14 shod. Pridite vse. Voditelj. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ulica štev, 7, I. nadstropje, telefon štev. 36-41. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. — V ponedeljek - mr. Bakarčič, Sv. lakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmaver, Sv. Petra cesta 78. p LJUBLJANA K literarnemu večeru hrvatskih književnikov Društvo slovenskih književnikov, ki ga vodi firof. France Koblar, bo priredilo dne 8. marca v jubljanski drami zanimiv in vsega upoštevanja vreden recitacijski večer hrvatskih književnikov. Tako se bodo navezali zopet stiki med slovenskimi in hrvatskimi leposlovci, ki so bili svoj čas tako tesni, pa so jih razmere zadnjih desetletij tako čudno rahljale in zrahljale V tem leži velik pomen tega recitacijskega večera in hoteli bi že danes opozoriti našo javnost na to kulturno manifestacijo, ki bo gotovo imela velik odziv pri obeh jugoslovanskih narodih. Kakor je sedaj na programu, bo skupino hrvatskih pesnikov in pisateljev vodil pisatelj dr. Ilija Jakovljevič, glavni ravnatelj »Hrvatskega dnevnika« ter eden izmed treh urednikov prenovljenega »Savremenika«. V njej pa bodo naslednji literatje: Dobriša Cesarič, Olinko Delorko, Ivo Kozarčanin, Ivan Kovačič-Goran, Vjekoslav Majer, Luka Per-kovič in Dragutin Tadijanovič. Med njimi so trije pripovedniki: Jakovljevič, Majer in Perkovič, ostali so pa pesniki, ki danes s svojimi verzi napoljujejo predvsem »Savremenik« in »Hrvatsko revijo«. Sicer pa so to sotrudniki tudi drugih hrvatskih revij in književnih podjetij. Morda bomo še skušali podati literarne podobe vseh teh umetnikov ter jih predstaviti slovenskemu občinstvu. Za danes jib samo bežno označimo z nekaj potezami, vendar tako, da bo javnost vedela, kdo prihaja med nas pomagat zidati most tem dvema sosednima kulturama, ki sta navezani na najožje sodelovanje v vseh smereh javnega življenja. Vodnik skupine, bivši advokat dr. Ilija Jakovljevič spada med hrvatske feljtoniste in gledališke kritike ter je v tem pogledu zelo soroden predsedniku slovenskega društva književnikov, ki vabi hrvatske književnike. Poleg tega pa je tudi znani pisatelj iz hercegovinskega kulturnega krajevnega obiležja ter je bil svoj čas med najboljšimi pripovedniki Hrvatske prosvjete. Njegove novele »Her-cegovke« je izdalo Društvo sv. Jeronima. Spisal je tudi priznani roman »Na raskršču« Poleg tega pa spada tudi med sedanje vodilne hrvatske politike, dalje je glavni urednik danes napol uradnega dnevnika Mačkove stranke »Hrvatskega dnevnika«, kamor piše svoje politične uvodnike. V književni politiki pa posega odločno s Savremenikom, ki ga je v družbi z Luko Perkovičem in dr. A. Bonifači-čem obnovil letos in dvignil na zavidno višino. Dobriša Cesarič je lirik, katerega pesmi je nagradila svoj čas celo Akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu (Lirika 1932), drugo zbirko pa mu je izdala Matica Hrvatska v družbi svojih 12 pesniških zbirk. Sicer pa prevaja z nemščine (bival je svoj čas na Dunaju in bil tam zaposlen v redakciji nemškega časopisa) ter iz ruščine (Jesenjin) ter je urejal tudi list »Hrvatsko republiko«. Olinko Delorko je pesnik, ki je začel z zbirko Lirika šestorica 1931 1. ter je v družbi s pesnikom Tadijanovičem uredil Moderno hrvatsko antologijo nekako istočasno, kakor sta Vodnik in Lužar uredila Slovensko moderno. Tedaj je bila prvikrat vnesena v hrvatsko antologijo tudi hrvatska regionalna poezija. Po začetni zbirki je izdal še dve zbirki pesmi, izmed katerih je dobila največji odziv zbirka »Raztužena Euterpa«, ki jo je izdajal Pododbor Matice Hrvatske. Obenem je znan tudi kot prevajalec, saj je v družbi z Nizeteom izdal »Ta-lijansko liriko«, za katero je prevel več pesmi. Piše ocene, eseje itd. Ivo Kozarčanin je morda najagilnejši med to skupino mladih ljudi ter je danes tajnik Društva hrvatskih književnikov in kulturni urednik »Hrvatskega dnevnika«. Napisal je več knjig najrazličnejše vsebine. Tako zbirke pesmi (Lirika četvorice, Mrtve oči, Svira mu sviralo), novel Mati čeka, Tihi putevi) ter roman (Tudja žena). O večini teh del smo že poročali v našem dnevniku ob priliki njihovega izida. Sicer pa piše feljtone, kritike, ter spada med največje hrvatske delavce za slovensko hrvatsko književno sodelovanje, saj v svoji rubriki pridno zasleduje slovensko književno produkcijo ter poroča o njej, Ivan Kovačič si je privzel ime G o r a n zato, da se loči od drugih Kovačičev, ki jih je v hrvatski književnosti precej. Je sicer novelist (Dan gneva), pa se je uveljavil tudi v liriki (dve zbirki 1 1932). Sicer pa prevaja iz francoščine, angleščine, piše kritike in pesmi v raznih narečjih (kajkavske in što-kavske) ter ee je lotil tudi romana ( v Hrvatski re-viji). Vjekoslav Majer spada med najvidnejše pripovednike te skupine, saj je njegov roman o Prpiču, v vremenu i prostoru, ki ga je izdala Matica, dosegel velik uspeh, kakor tudi Dnevnik Očenašeka ter življenjepis polža (Život puža). Piše tudi pesmi. Tudi o njegovih knjigah je »Slovenec« že poročal, ko so izšle (Jože Gregorič). Prevaja tudi hrvatske pesmi v nemščino in nemške v hrvaščino ter je pripravljal — kakor nam je znano — antologijo iz obeh slovstev v nemščini in hrvaščini. Luka Perkovič je danes urednik Savremenika, v katerega piše kulturne članke, dočim Jakovljevič večinoma politične Pisal pa je tudi pesmi ter novele, ki mu jih je izdala Matica Hrvatska. Sicer pa je odličen literarni organizator, ter je že svoj čas urejal Književnik, kar zdaj nadaljuje pri Savreme-niku. Njegovi eseji so zelo upoštevani in važni za sodobno poznavanje hrvatskega duha. Največji pesnik med njimi pa je gotovo Dragutin Tadijanovič, ki danes že predstavlja moderno hrvatsko liriko v svetu. Njegove pesmi predstavljajo Hrvate v svetovnih pesniških antologijah, kakor poroča zadnji Savremenik o antologiji «Poeti del mondo«, ki je izšla pred tedni v Milanu in kjer 60 poleg štirih Slovencev predstavljeni Hrvatje: Preradovič, Čurčin, Filipovič in Tadijanovič. Njegove originalne zbirke so: Lirika 1931, dalje Sunce nad oranicama, Pepeo srca, zadnja Dani detinjstva ter prevod Nezvalovega Akrobata. Izdal pa je obenem z Delorkom Moderno hrvatsko antoTogijo ter jo tako pravilno s hrvatskega stališča prikazal svetu. Njegove pesmi so izšle tudi v esperantu, poleg francoščine, nemščine, češčine itd. Po poklicu je 6icer končan: filozof (slavist), ki pa ni nastopil srednješolske službe, temveč je prevzel uredništvo uradnega hrvatskega banovinskega časnika. Tako bi bili v kratkem predstavljeni mladi hrvatski književniki, ki bodo v petek, dne 8. marca brali svoja dela v Ljubljani ter s tem potrdili, da mladi hrvatski rod želi prav tako kot slovenski, ki jih je povabil, najožjega skupnega sodelovanja, kar more roditi le dobre posledice. Mi 6e bomo k njihovemu obisku še vrnili ter opozarjali nanj, kajti v tem prihodu vidimo začetek razmerij med nami in Hrvati, kakor eo nekoč bili, in kakor bi želeli, da bi bili tudi v bodoče td. lllllllllHlllllllllllllMIIIIIIIIIII ..........................lil«....... Danes vsi na mladinsko akademijo ZFO Unionska dvorana ob 11 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Priznanje vzorni hišnici ob 80-letnici Jožefa Bizjak, rojena' 4. marca 1860, v Šmarjeti pri Novem mestu, je vstopila s svojim 40. letom v službo kot hišnica pri ge. Ani Gerber na Kongresnem trgu. Po smrti ge. Ane Gerber je ostala še nadalje pri hiši v službi ge. Marte Mikuž rojeno Gerber. Bila je vseh 40 let vzorna, vestna in pridna hišnica. Vse svoje življenjske sile je zastavila le v korist hiše. Gledala je ne samo na red in snago v hiši in krog nje, temveč tudi na mir in blagostanje gospodinje. Kljub 80 letom opravlja še sedaj svojo službo, sicer v inalo manjšem obsegu, vendar z vnemo in v zadovoljstvo gospodinje. Vzorni hišnici iskreno čestitamo k 80-letnici z željo, da bi ji Bog dal dočakati še lepo vrsto srečnih in zadovoljnih let. Vsaka očala po meni zato dobrosedeča in jasen pogled pri LJUBLJANA PASAŽA nebotičnika študijski dan akademske mladine AK »Straža« priredi na god sv. Tomaža Ak-vinskega 7. marca študijski dan za akademsko mladino s sledečim sporedom: 7. marca ob 7. sv. maša pri cistercijanih. Po maši skupen zajtrk. Nato otvoritev študijskega dne. Pozdravna beseda prevzvišenega gospoda škofa. Po otvoritvi govor g. inž. J. Sodja: »Papež Pij XII. Nato govori g. univ. prof. dr. Turk o temi: »Sv. Tomaž Akvinski kot filozof krščanskega srednjega veka..« Popoldne ob pol treh govori g. dr. Ciril Žebot o temi: »Razsul krščanske Evrope«. Nato ob 4 pozdravna beseda g. bana dr. Marka Natlačena. Na študijskem dnevu, bomo podali tudi prerez publicistike za srednjo šolo. Na študijski dan iskreno vabimo vse kat. akademike in akademičarke ter starešine. AK »Straža«. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? 1 Duhovna obnova za gospode, može in mladeniče bo v stolnici od 16. do 19. marca. Vsak večer bo ob 8 govor. Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca bo ob 7 zjutraj govor, sv. maša in skupno sv. obhajilo. 1 Cerkev sv. Družine v Mostah. Devetdnevnica za mir, ki smo jo začeli opravljati 27. februarja, traja do vštetega 8. marca. Zjutraj ob 6 je sv. maša pred Najsvetejšim in litanije Matere božje, zvečer ob pol 8 pa češčenje sv. Rešnjega Telesa in litanije Srca Jezusovega z blagoslovom. Izjema je danes, ko bo namesto večerne pobož-nosti v ta namen popoldanska služba božja ob 2, in sicer pred Najsvetejšim kratek križev pot, postna pridiga in litanije Srca Jezusovega z blagoslovom. Molimo, da Bog ohrani mir in pomiri razburkano Evropo. | SESTRA ANGELIKA 1 Paul Hartmann, Leny Marenbach, Kaths Dorsch, Hans Sohnker ■ ■........ Ljubezenska drama globoke vsebine, ki seže vsakemu do srcal KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 10'30 (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. In Zl. uPj Monumentalen velelilm ¥ tehnikoloru! — Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri (Matineja odpadel) Ansambel naiprominentnejših angleških in amerišk'h gledaliških in filmskih umetnikov ter tisoči statistov v vlogah zgrdovinskih osebnosti. Zgodovinski trenutki, ki so se odigrali na važnih zgodovinskih mestih in ki so bili odločilni za poznejši razvoj svetovne zgodovine! Ljubezen in sreča kraljice — Anna Neagle in AdolI Wohlbriick KINO UNION Tel.22-21 Šestdeset slavnih let l Na I. mladinski akademiji ZFO bo naia mladina pokazala pester spored. Zato naj nihče ne zamudi ogledati si dela naših mladih. Akademija je v unionski dvorani ob 11. uri. 1 Razstava slik Matije Jame se odpre danes v nedeljo 3. inarca ob II v Jakopičevem paviljonu. I Križanska moška kongregacija ima danes popoldne ob šestih redni mesečni shod. Pred govorom darovanje za namene družbe. Objavila se bodo tudi navodila za velikonočno kongregacijsko procesijo. Jutri v ponedeltek 4.1, m. lubllelnl simfonični KONCERT orkestralnega društva Glasbene matice. Klavirski virtuoz: Dirigent: l. Not L. M. Skrjanc 1 Tretje predavanjo Karitativne zveze bo prihodnji torek, t. j. 5. marca t. 1. ob 20 v Beli dvorani hotela »Union«. Podal bo dr. A. Levičnik življenje »Svete družine naših dnic. Karitativna jveza vabi vse prijatelje karitativnega gibanja in krščanske družine, da 6e predavanja udeleže. Vstopnine ni. 1 Sv. maša zadušnica za pok. sobrata Alojzija Pittaco se daruje v križanski cerkvi jutri v ponedeljek, 4. marca ob šestih. Križanski kongregani-sti vljudno vabljeni! 1 Krajevna organizacija JRZ za Sv. Jakob v Ljubljani vabi svoje člane, da se udeleže pogreba najstarejšega člana organizacije g. Žagarja Ivana, ki bo danes v nedeljo 3. marca popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti Ulica na grad 5. Bil je veren krščanski mož. Zato ga pospremimo v obilnem številu. 1 Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša da bo dne 6. marca t. 1. ob 9 dopoldne javna dražba zarubljenih predmetov v skladišču. Poljanski nasip št. 40, I. nadstropje. Med drugim bo prodano: gramofonske plošče, večje število snežk, pohištvo, fotoaparati- itd. mmm Kino Kodeljevo te/. 4i-t4 — Danes ob 11,3., '/»6 in '/29., jutri in v torek ob 8. uri dva velefilma: Majske nevihte Viktor Stali, Hansi Knoteck, Ilans Richter Mr. Moto: Džingiskanovi zakladi Senzacionalni pustolovni in kriminalni velefilm o tekmi za načrti do slovitih zakladov Džingiskana. Salve smeha Rekord zabave Nepoplsljiv užitek v najsijajnejši komediji NEZVESTI LJUBIMEC Hans Moser-TGo lingen - lucie englisch KINO MATICA, telefon 21 24 — Predstave ob 10.30, 15., 17., 19. ir. 21. ari g ] 1 Gospodinjska razstava. Ženski odsek Šem-petrske prosvete v Ljubljani priredi ob zaključku večernega kuharskega tečaja 9. in 10. marca gospodinjsko razstavo. Razstava bo v društveni dvorani poleg šempetrske cerkve. 1 Občni zbor Inženirske zbornice. V sejni dvorani mestnega magistrata je bil včeraj ob 4 popoldne občni zbor ljubljanske inženirske zbornice. Občnega zbora se je udeležilo veliko število inženirjev vseh strok, navzoč je bil tudi zastopnik banske uprave in gradbenega ministrstva, načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Rueli. Občni zbor je začel in vodil predsednik zbornice g. ing! Pirkmajer Milko. Po uvodnih formalnostih je bilo prečitano poslovno poročilo, ki je v podrobnostih očrtalo delovanje zbornice v pretekli poslovni dobi in orisalo tudi vse akcije in predloge, ki jih je zbornica začela za zboljšanje gospodarskega položaja inženirjev raznih strok. Poročilo je tudi opozorilo na pomembno akcijo, ki jo je zborhica začela v pretečeni poslovni dobi, ko je osnovala posvetovalni odbor za tehnično zaščito, ki je postal znanstveni forum za znanstvena razglabljanja problemov, ki so postali aktualni v sedanjem negotovem času. Blagajniško poročilo je pokazalo, da' je zbornica dobro gospodarila. Imela je 181.000 din dohodkov in sicer od tega 71.000 dinarjev prebitka. Glavni dohodek je bila članarina, ki je bila za pretečeno leto predpisana v skupni višini 145.000 din. V imenu nadzornega odbora je poročal inž. Zupančič in predlagal upravi razrešnico, ki je bila sprejeta soglasno. Proračun za novo poslovno dobo določa 213.000 din izdatkov, za katere ima tudi potrebno kritje. Tudi proračun je bil soglasno sprejet, daljša debata pa se je razvila o posmrtninskem fondu in je bilo sklenjeno, naj se na 200.000 din povečani posmrt-ninski fond čitnpreje naloži v nepremičnine. Novi upravni odbor pa je dobil naročilo, naj izdela poseben pravilnik o posmrtninskem fondu. Pri volitvah je bilo izvoljenih polovica novih članov v upravni odbor, nadalje 4 novi namestniki in 7 članov disciplinskega svela. Vse volitve so potekle soglasno in je bila sprejeta kandidatna lista, ki jo je predložil upravni odbor, ki se bo formiral na prvi seji. Pri slučajnostih so člani obravnavali še nekatera podrobna stanovska vprašanja, na kar je bil občni zbor zaključen. Damske plašče in kostume za zgodnjo pomlad, volnene obleke, bluze in kri'a, pisarniške svilene, klot in lame halje v vseh barvah, volnene in pralne damske obleke dobite v največji izbiri po nizkih cenah pri tvrdki GORiČAR, Sv. Petra cesta 29 Izdeluje tudi po naročilu vso damsko komfekcijo v najkrajšem času po solidnih cenah! Kroj in izdelava prvovrstna! 1 Gluhonemnica in Podporno društvo za gluhonemo mladino. Letos preteče 40 let, kar 60 6e prvič odprla vrata naše gluhonemnice. Če ne pride kaj vmes, jo bodo prav za ta jubilej razširili, kar je že dolga leta nujna potreba. Mnogo otrok je vsled pre-napolnjenosti zavoda ostalo brez izobrazbe, ki je tem 6irotam ne more nuditi nihče drug, kakor samo strokovno izobražen pedagog. Gluhonememu otroku manjka dragoceni čut sluha, za tem pa še govor, dva činitelja, ki ju pri vzgoji običajno ne moremo pogrešati V gluhonemnici pa dobi gluhonem otrok živ govor in po njem možnost, da se uveljavi kot polnovreden član človeške družbe. S tem pa je tudi naloga gluhonemnice opravljena. Kaj sedaj? Kam naj se obme ta človek, kam naj potrka za delo, ki ga še polnočutcn človek tako težko dobi? — Ali naj 6C razblini ves ogromni trud gluhonemnice v prazen nič, ako pustimo takega siromaka 6pet na cesti, devetkrat nesrečnejšega, kakor smo ga pobrali? Iz te nujnosti se jc pred desetimi leti osnovalo Podporno društvo za gluhonemo mladino. Lepe uspehe je že pokazalo, še lepših bi rado, če bi mu bila na razpolago potrebna sredstva. Zato ne bi 6melo biti med nami človeka, ki ima še kaj srca, da bi ne vstopil v ta dobrodelni krog s kromno letno članarino 12 din. Na občnem zboru, ki bo v pone- J.li-l. A m.». - K „„! n.mili TUflrpf v ril 11 Vi nn p mn t -uu.|vn m. iiiui.u u.' .. • wi.u.. — ----- . j,"— ------------ c«, boste lahko čuli zanimiva poročila o delu te člo- blaga za damske in moške obleke A. & E. Skabernč Ljubljana vekoljubne ustanove. Pridite, četudi niste še njen član! Gotovo se boste potem radi prijavili k društvu, kar sicer lahko storite tudi po dopisnici. I Odmev trenj med slovenskimi obrtniki pred sodiščem. Naši javnosti je dobro znana borba velike večine slovenskih obrtnikov za samostojno Obrtno zbornico, znano pa je tudi ostro nasprotovanje nekaterih obrtniških in drugih krogov tej zahtevi. Posebno nasprotuje stremljenju po ločenih zbornicah skupina obrtnikov okrog g. Rebe-ka, ki je predsednik Zveze obrtnih društev za dravsko banovino. Omenjena Zveza je razposlala obrtnikom, članom Zbornice za TOI, z dne 21. IV. 1939 datirano okrožnico, v kateri se posamezni člani obrtnega odseka svare. naj ne podajajo ni-kakih izjav in nikakih podpisov, če bi prejeli od Zvezo slovenskih obrtnikov v Ljubljani okrožnico. v kateri se jih naproša, da podpišejo tej okrožnici priloženo izjavo glede razširitve avtonomije obrtnega odseka, češ. da navedbe v okrožnici niso resnične, da avtonomija obrtnega odseka ni v nevarnosti. V okrožnici Zveze obrtnih društev tudi stoji, da akcija, ki jo je pokrenila Zveza slovenskih obrtnikov z gg. Ogrinom, Kavko in Šimencem na čelu. sloni na demagoških zavijanjih, ki imajo namen razburiti obrtništvo. Obenem opominja okrožnica omenjene tri gospode, naj ne razburjajo članov in če se čuti kdorkoli prikrajšanega pri opravljanju poslov, ie to prikrajšanje zgolj administrativnega značaja, kaiti ne gre. da bi se vodila uprava brez čistih računov. Na mestu tudi ni, da bi se okoriščali posamezniki na breme skupnosti. Zaradi teh mest v okrožnici Zveze obrtnih društev, ki sta jo podpisala g. Rebek kot predsednik in g. Iglič ko tajnik, so vložili gg. Ogrin, Kavka in Šimenc pred okrajnim sodiščem v Ljubljani proti gg. Rebeku in Igiiču tožbo zaradi klevete. Včeraj dopoldne je bila pred okrajnim sodiščem v sobi 28 ustna razprava, ki jo je vodil sodnik g. Toinc. Zasebne tožitelje je zastopal odvetnik lic Jože, oba obdolženca pa odvetnik dr. Krivic. Razprava je potekala mestoma precej živahno. Obramba je predlagala zaslišanje številnih prič, katerih izjave naj bi prikazale neupravičenost in deinagoški značaj borbe za samostojno obrtno zbornico, kar pa se jim ni posrečilo. Nekatere priče so tudi kritizirale postopanje g. Ogrina kot predsednika obrtnega odseka Zbornice za TOI. Po zaslišanju prič in prečitanju nekaterih spisov je sodnik na predlog obrambe odločil, da se tožba zasebnih tožiteljev zaradi nepristojnosti sodišča zavrne in da se stvar odstopi okrožnemu sodišču v nadaljnji postopek. Sodnik se je prepričal, da je podan dejanski stan prestopka po § 302-1 kazenskega zakona, po katerem se kleveta osebe, ki je v javni službi, preganja z javno tožbo. SCHMEIDED ZAGREB NIKOUCEVAIO ZAHTEVAJTE BRESPLAČNI CENIK 1 Velik, razkošen in inoniimcntalcn film »Šestdeset slavnih let« v kinu llnionu. Vsa naša javnost bo nedvomno z največjim zanimanjem gledala prekrasni v naravnih barvah izdelani film »Šestdeset slavnih let«, ki je napravljen po zasebnem dnevniku angleške kraljice Viktorije. Družba je zgradila po verodostojnih zgodovinskih podatkih vsa mesta, kjer so se odigrali dogodki preteklega stoletja, ki jih film prikazuje. V film so bili investirani težki milijoni dolarjev in je po pravici naj-reprezentativnejše filmsko delo Amerike._ temno'™0 Tomislav pivo 1»°/« se toči v reslavracm Hotela Slruhel. 1 Mladinska akademija ZFO danes tih 11 v veliki dvorani hotela »Union«. Vstopnice dobite od 9 naprej pri blagajni kina »Union*._ Vojaško opremo po novi uredbi za g. aktivne in rezervne faslnike nabavite najugodnejše pri tvrdki S. Klimanck, Ljubljana, Selenburgova 6 1 Živahne kupčije z zemljišči in hišami. Kako se živahna razvijajo razne kupčije z zemljišči in hišami, podaja jasno sliko zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča. Ta urad je februarja zaznamoval in zapisal 153 kupnih pogodb za splošno kupno vrednost 13,710.838 din. Tudi v marcu je urad zaznamoval že več kupnih pogodb. Zemljiškoprometna komisija na okrajnem sodišču prav tako izkazuje v februarju velikansko število kupnih pogodb, posebno konec februarja ie bilo komisiji predloženih že prav veliko število kupnih pogodb v odobritev. Primarij dr. Merčun redno ordinira od 11. do 13. ure Zobna ordinacija dentist BAN BORIS za zobozdravstvo in zobotehniko se je pieselil V Selenburgovo ulico 4/1 poleg kavarne »Zvezde«. Specijalist za otroške bolezni dr. V. Stacul zopet redno ordinira K □ AJJ 1 MARIBOR Davčni eksekutor, župan in dva davkoplačevalca na zatožni klopi Maribor, 2. marca. Zanimiva davčna afera je imela danes dopoldne svoj odmev pred maLm senatom mariborskega okrožnega sodišča, Gre za spretne manipulacije z odpisi davčnih zaostankov ter so se zaradi tega znašli na obtožni klopi štirje ugledni možje i/, ptujske okolice, in sicer 33-letni bivši davčni izterjevalec in sedaj trgovski zastopnik Anton Klemene iz Brega pri l'tu-ju, 60 letni posestnik in bivši župan občine Sv. Barbara v Halozah Janez K rajne, 4J letni posestnik in gostilničar Rudolf Debeljak i/. Dolan in 5(> letni posestnik Anton Korenjak iz Cirkulan, oba iz občine Sv. Barbara v Halozah. Anton Klemene je bil od leta I912 do leta 1936 eksekntor pri davčni upravi v Ptuju. Bil je zelo marljiv in vesten ter je užival popolno zaupanje svojih predpostavljenih, ki so mu zategadelj poverili ruzne odgovorne naloge. Ko pa je leta 1937 prevzel vodstvo davčnega urada v Ptuju nov šef, se je zanimal za |>o-slovanje svojih podrejenih, pa je pri tem ugotovil, da Klemene ni tako vesino vršil svo/ih poslov. Opazil je namreč, da so bili odpisani davki tudi nekaterim premožnim posestnikom, ki bi jih bili lahko plačali. Konkretno je to ugotovil na primerih gostilničarja in posestnika Debcljaka in posestnika Korenjaka. Obema so bili odpisani davki na podlagi lažnih podatkov o njihovem imovinskem in družinskem stanju. Te podatke je po naročilu davčne uprave zbiral Klemene, potrdil pa jih je takratni župan občine Sv. Barbara v Slov. gorici peč: ljaku odpi din zuostalih davkov iu doklad. Na podlugi te- kratni župan oocine .~>v. narnara v oiov. goricah Krajnc s svojim podpisom in občinskim pečatom. Na podlagi teh potrdil je bilo Debe-ljaku odpisanih 37.130 din. Korenjaku pa 21.603 ga odkritja se je začela proti vsem osumljenim preiskava. Prvi je vse skesano priznal glavni današnji obtoženec Josip Klemene. Dejal je, da je vedoma sestavil listino z napačnimi podatki o premoženjskem stanju obeh navedeuih posestnikov, ki bi bila lahko davke plačalu ter priznal, da mu je to listino potrdil župan J. Krajnc. Ta pa svojo krivdo zaniki ter pravi, da mu je Klemene omenjene listine spretno podtaknil v podpis ob neki priliki, ko je moral prinesti na davčno upravo v Ptuju občinski pečat, da je z njtn potrdil neke davčne izkaznice o plačevanju vojnice davčnih zavezancev i/, njegove občine. Krajnc je takrat mislil, da podpisuje samo te izkaznice, Klemene pa mu je podtaknil še druga potrdila, katerih gotovo ne i>i bil podpisal, če bi bil vedel, kaj vsebujejo. Oba obtožena posestnika Debeljak in Korenjak krivdo zanikata. Pravita, da je Klemene ravnal čisto na lastno pest ter ga nista nikoli nagovarjala, naj jima izposluje odpis davčnih zaostankov, Ko so pa bili ti zaostanki odpisani, je prišel Klemene k obema ter je povedul, da je to njegovu zasluga. Prosil je Debeljaka za manjše posojilo, od krajnea pa je dobil nekaj živil. Razprava je trajala do t popoldne. Sodili senat je spoznal glavnega obtoženca, bivšega davčnega izterjevalca Antona Klemenca krivim ter ga je obsodil na I leto in 2 meseca robije ter na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. V gornjo kazen se je štela tudi pred nedavnim izrečena pogojna kazen, s katero je bil Klemene obsojen na 14 mesecev zapora. Ostali trije obtoženci, in sicer Janez Krajnc, Rudolf Debeljak in Anton Korenjak pa so bili oproščeni. m Občni zbor zdravniškega društva. Zdravniško društvo v Mariboru je imelo v petek zvečer pri «0rlu« svoje redni letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik dr J triko Piiilar. Na ihorovanju 60 razpravljali o tekočih društvenih in aktualnih stanovskih vprašanjih, ki predvsem *>čejo zdrav-ništva in sploh našega zdravstva. V debati se je splošno pojavila želja, naj bi organizacija redcio prrejala znanstveni predavnaja, naj bi se osnovala posebna strokovna knjižnica Zdravniškega društva, zlasti pa naj bi se prirejale znanstvene ekskurzije. V izvedbi zasnovanega programa za delovanje društva v tekočem letu na| bi sc ekskurzije čimprej pričele. Sklenilo se je, da si bodo zdravniki še ta meste ogledali klinike in zdravstvene ustanove v Zagrebu Pri volitvah novega vodstva Zdravniškega društva za tekoče leto je bil v glavr.em izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Jankom Pihlarjem na čelu m Za velikonočne praznike vprizori Ljudski oder v Mariboru prekrasno zgodbo o izgubljenem 6inu, ki jo je napisal Andrej Drabosnjak in ki jo prištevajo med najboljše ljudske igre. m Avtor bo osebno navzoč. Drevi bo v gledališču proslava 60 letnice pesnika Cvetka Golarja ter se vprizori njegova komediia »Vdova Rošlinka«. Pri predstavi bo avtor osebno navzoč; pred pričetkom bo imel pisatelj prof. dr. Ivan Dornik nagovor. m Ljudska univerza. Jutri v ponedeljek bo predaval univerz, docent dr. Valter Bohinec o legi slovenskega ozemlja in njegovem pomenu v današnji Evropi Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. m Fantovski odsek Maribor II. Jutri v ponedeljek redni sestanek v običajnih prostorih. Predava šolski nadzornik g. Anton Senica. m Toplejše vreme na trgu se je včeraj močno poznalo. Trg je dobil po dolgih mrzlih zimskih mesecih zopet živahnejše lice, k čimur so pripomogli tako okoliški prodajalci, kakor mariborske gospo- Novo mesto t Frančiška Pegan roj. Bczjak. Te dni so pokopali na mestnem pokopališču v Novem mestu v visoki starosti 88 let umrlo go. Frančiško Pegan roj. Bezjak, mater gospe Marije Turk, soproge podžupana in veletr-govca g. Jožeta Turka. Pokojna se je rodila 27. jan. 1853 v Gaber-jah na Vipavskem in je doma iz premožne in daleč naokoli poznane družine Bezja-kov. Leta 1900 sta se preselila s svojim soprogom Ignacijem, ki je umrl pred dvema letoma in dočakal visoko starost 88 let, v Novo mesto, kjer sta odprla trgovino, ki jo sedaj vodita njuna hči Marija in zet Jože Turk. Rajna je bila vse življenje zelo delavna, še vsa zadnja leta vkljub visoki starosti ni mogla mirno sedeti brez dela. Šele kratka ;n mučna bolezen je strla in iztrgala iz srede družine to živahno ženo. Bila je zelo pobožna in je zelo zaupala v svetogorsko Mater, kateri se je zatekala v vseh težavah, ki so jo spremljale skozi življenje. Dičila pa jo je še ena lepa lastnost, in to je veliko usmiljenje do re-vežev in dijakov. Ni bilo reveža, da bi šel od hiše lačen. Ni čudno, da se je marsikatero oko orosilo, ko so se cele procesije hvaležnih poslavljale od svoje dobrotnice Kako je bila sjiošlovana pokojnica, je pokazal velik pogreb, ki se je |>o-mikal proti zadnjemu počivališču. Pogrebne obrede je opravil ob asistenci novomeške duhovščine g. prošt Čerin, pevski zbor Prosvetnega društva pa je zapel več žalostink v slovo. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! Zvezna strelska družina v Novem mestu javlja, da se zaradi nenadne obolelosti jiredsednika in odsotnosti podpredsednika, prvič sklicani občni zbor ni vršil. Obenem vabi svoje članstvo na občni zbor, ki bo v ponedeljek, dne II. marca 1940 ob 20 v prostorih gostilne Josip Windischer (Stritar) v Novem mestu. dinje, pri katerih se je v žepu poznal prvi v mesecu. Vidi se, da so se pota in ceste v okolici odtajale ter so kmetje lažje spravili na trg svoje pridelke, poleg tega pa sedaj ludi že pridejo do zimske zelenjave na vrtovih, ki je bila doslej pokrita s predebelo snežno odejo. Tako je bilo včeraj že precej zimske salate, predvsem motovilca, za katerim 60 gospodinje najbolj stikale. Občutilo pa 6e je pomanjkanje krompirja, ki se je 6pet podražil. Za merico so zahtevali 14 din, tako cia je sedaj kilogram krompirja že po 2 din. Kmetje pravijo, da bo letos pi imanjkovtlo semenskega krompirja, ki se bo zaradi tega še podražil. ZAHTEVA} T t BREZPLAČEN K ATA LO & i MEIMEL4 HEROLD IA1.TV0RNICI GUSBIl. HABIBOR 3 1Q2 m Zdravniško dežurno službo ima danes za člane OUZD in njih upravičene svojce dr. Velker Hugon, Pobreška cesta 2, tel. 25—75. m Galebi v Mariboru. Na Dravi se je pojavila v Mariboru skupina galebov, ki so v našem mestu zelo redek gost, dasi so v dolenjem teku Drave stalne ptice Očividno je borba za hrano prignala te redke ptiče do Maribora, kjer vzbujajo sedaj prozornost pešcev, ki hodijo čez dravski most. NovodoSlo blago za spomladi Blago za moške in ženske obleke, svilene rute itd-Pridite in si vsaj oglejte, da se prepričate, da so cene najugodnejše pri M. Gajiek. Maribor Glavni trgi m Rezervni podčastniki se organizirajo. Notranje ministrstvo je dovolilo ustanovitev društva rezervnih podčastnikov s sedežem v Belgradu, v ostalih mestih naše države pa se bodo osnovali mestni odbori. V Mariboru se je že ustanovil pripravljalni odbor ter 6e dobe vsa f>ojasnila v pisarni na Ro-tovžkem trgu 1 vsak torek in četrtek od 18 do 19 ali pa pri poverjeniku Franju Črepinku, Marijina ulica 24 Pri pismenih poizvedbah je treba priložiti znamko za odgovor. Gledališče Nedelja, 3. marca, ob 15: »Navihanka«. Znižane cene. — Ob 20: »Vdova Rošlinka«. Premiera. Proslava Golarjevc 60 letnice. Ponedeljek, 4. marca: zaprto. Za »Slovenski prosvetni dom« v Ljubljani so darovali: 5000 din Pičman Lovro; po 2000 din uradništvo Zadružne zveze; J. B.; po 1000 din Schott Rudolf, industrialec; Podružnica Slomškove družbe v Št. Vidu nad Ljubljano; J. M.; Kastelic Stane; Dr. Jože Picej, zdravnik; B. D.; Jugoslov. Siemens d. d.; M. B.; P. Š.; B.L.; Ivan Brozovič, svetnik kr. banske uprave; Podružnica Slomškove družbe Ljubljana mesto; Mervec Franc, škof. tajnik; inž. Riien, načelnik tehničnega oddelka banske uprave; M. J.; Kessler Jože, urednik »Slovenskega doma«; Alojzij Kuhar, urednik »Slovenca«; Ceč Vilko, faktor Jugoslovanske tiskarne; Kremžar Franc, urednik »Slovenca«; Alojzij Mihelčič; Kra-marič Jože, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne; škof Allonz, poslovodja knjigoveznice Jugoslovanske tiskarne; dr. Fran Kotnik, ravnatelj Mohorjeve družbe v Celju; Kožuh Vinko, nadzornik v Jugoslovanski tiskarni; Mirko Špan, nadknjigovodja Jugoslovanske tiskarne. Prisrčna hvala vsem, ki so darovali za slovensko prosveto! Prosimo, da gospodje, ki bi hoteli podpreti zidavo Slovenskega doma v Ljubljani, pošljejo svoj dar |x> položnici št. 17.864 na naslov »Lastni dom«, , r. z. z o. z. v Ljubljani, ali pa ga vplačajo pri 1 Vzajemni posojilnici v Ljubljoni, Miklošičeva c. 7. št. Vid nad Liubljano Prteklo nedeljo je damski odsek FO St. Vid uprizoril Golijevo pravljično igro »Sneguljčica^. Dovršena izvedba tega dela je žela zaslužen uspeh, kar je v glavni meri zasluga režiserja g. Jožeta Arharja in igralcev samih, ki so se brez izjeme vsi vestno potrudili. Kraljica (gdč. Kregarjeva), Sneguljčira (gdč. Zaletelova) in lovec (g. Omejec), so bili najmočnejše osebe dejanja. Zadovoljil je tudi maršal (g. Primožič), prav tako kraljevič (g. Jeločnik). Isto velja za razbojnika Friceja in Fracija; slehernemu bi bilo priporočiti, da pri prihodnjih predstavah kroti svoj glas, ki moti. V glavnem pa vsi igralci zaslužijo pohvalo. Scena je ustrezala; orkester »Sloge« z dirigentom g. H. Svetelom je svojo nalogo odlično izpolnil in k zunanji plati igre mnogo doprinesel. Igro bodo jjonovili prihodnjo nedeljo ob pol štirih v Ljudskem domu [>o znižanih cenah. Občinstvo na to prireditev opozarjamo. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki Kautnian. Šmartno pod šmarno goro V ponedeljek, 26. februarja je bilo našemu gospodu županu Juvanu Francetu slovesno izročeno odlikovanje red sv. Save V. razreda. Odlikovanje mu je izročil g. okrajni načelnik Maršič Fran, ki je v jedrnatih besedah orisal zasluge našega gospoda župana za občino. Občinsko gospodarstvo je dvignil na zavidljivo višino. Po njegovi zaslugi je v 1. 1938. bila sezidana krasna šola v Šmart-nem. Sodeč po njegovih dosedanjih uspehih mu tudi radi verjamemo, da bo izvršil vse načrte, ki si jih je zastavil. Nov občinski dom, povečanje šole v Zg. Pirničah, ureditev cest itd. O. županu, ki je tudi dolgoletni naročnik »Slovenca«, vsi občani iskreno čestitamo z željo, da bi še dolgo vodil našo občino k uspehom, ki si jih je začrtal. Mošnje V nedeljo, dne 25. februarja, je bil pokopan v Ljubljani organist Josip Heybal. Pokojni se je priselil v Mošnje pred devetimi leti. Tu med nami je hotel preživeti zasluženi pokoj. V kolikor mu je dopuščalo zdravje, se je z ljubeznijo in uspehom udejstvoval v cerkvi in zunaj nje. Večkrat nam je oskrbel na koru orkestralno glasbo, pa tudi v Prosvetnem društvu nam ni nikdar odrekel svoje pomoči. Pri tem delu so ga podpirale gospa soproga in hčere. Njegove zadnje poti v Ljubljani se nas je udeležilo nad dvajset Mošnjakov. K pogrebu šo prihiteli poleg njegovih sorodnikov in stanovskih tovarišev tudi mnogoštevilni Kamničani, saj je vodil v Kamniku cerkveno in svetno glasbo polnih 27 let. Pred mrliško vežo in na grobu so pokojnemu Heybalu zapeli žalostinko v slovo gojenci or-glarske šole pod vodstvom prof. msgr. Stanka Premrla, Bodi jim na tem mestu izrečena zahvala. Rajnemu naj sveti večna luči Mošnjani ga bomo ohranili v lepem spominul Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes ob 3 »Netopirja«, nesmrtno opereto J. Straussa. Zvečer ob 8 film »Zlato breme«, drama razburljive akcije. Za dodalek kratki zabavni in kulturni filmi. Sestanek fantovskega odseka bo v ponedeljek zvečer ob 8 v sobi za odrom. Vincencijeva konferenca vabi na prosvetni večer v sredo, 6. marca ob 8 zvečer v Krekovem domu. Spored je pester in bogat. Nastopijo naši malčki. Čisti dobiček je namenjen v korist najbolj potrebnim. Tržič Tržiške zanimivosti in tržiške skrbi premle-vajo nekateri samo v mrzlem jutru. Ko jjostane bolj toplo, bo vse to najbrž skopnelo. Zanimivost naj bi bila ta, da je spadala velika prireditev gorenjskih smučarjev v našem mestu od 26. do 28. januarja med — fnistne prireditve. Dalje, da je nekaterim Tržičanom zmanjkovalo v tistih dneh časa za — zabave v gostilnah. In še dalje, da so nekateri gledali v tistih mrzlih dneh le — strankarsko vodo. Tržiške skrbi naj bi bile pa v tem, da je na naši občini premalo sej in preveč dela, ki izprašuje vest tistim, ki so nekdaj le govorili, a nič storili. Tudi to povzroča nekaterim zanimivost, skrb, pa še škodo, ker že v svoji dobi niso upoštevali pridnosti vseh občanov, sedaj pa prav tem hočejo dopovedati, da so bili vedno pridni. Res, zanimive skrbi so še med nami! Najstarejša faranka nas je zapustila pretekli teden. Bila je to Katarina Mohorič, ki je umrla v 92. letu. Rodila se je v Ljubnem, služi?a je v mladosti v Tržiču v boljših družinah, zadnja leta pa samo Bogu. Ostala je samica in nekdanji De-vovi gospodarji so ji izgovorili prosto stanovanje do smrti. Vrste ustanovnih članov našega prosvetnega društva se redčijo. Pokopali smo pretekli teden vnetega ustanovnika Jožefa Tišlerja, ki je umrl v 76. letu. Znan je bil po številnih pravljicah, s katerimi je znal zabavati družbo. Bil je pa tudi globoko veren in poklical je duhovnika za prejem sv. zakramentov, ko še nihče ni mislil na njegovo smrt. Dva dni potem je pa šel po kosilu počivat in zbudil se je v večnosti. Prosvetni večer našega društva bo zopet v ponedeljek. _ Med. Univ. Dr. Benigar Jože je odprl privatno prakso v Domžalah, ljubljanska c. 57 Litija Protijetični dispanzer v Litiji. Že pred leti je odbor Rdečega križa v Litiji začel s propagandnim delom, da bi se tudi v Litiji ustanovila Proti-jetična zveza. Leta 1939. je tvrdka Mautner d. d. v Litiji dala v ta namen 36.000 din, s katerim zneskom je bila dana možnost uresničiti gori omenjeno občekoristno ustanovo. Dne 18. maja 1939 je bil občni zbor, s katerim je bila ustanovljena samostojna zveza—z ravnateljem gospiodom Gjaja Ivom na čelu, ki je začel z vso vnemo delati na to, da se dispanzer čimprej odpre. Ker je na posredovanje ravnateljstva predilnice dala tvrdka Mautner poleg gori omenjene vsote tudi potrebne prostore na razpolago, je zveza nabavila aparat Rontgen »Meganos« od Siemensa, ki je stal 45.500 dinarjev. Zveza je s propagando zainteresirala javnost in uspelo ji je v razmeroma kratkem času pridobiti 700 članov iz vseh slojev prebivalstva. V področje dispanzerja v Litiji spadajo naslednje občine: Litija, Šmartno, Sv. Križ, Dole pri Litiji, Primskovo, Trebeljevo, Kresnice, Vače in Polšnik, ki bodo svoji moči primerno tudi financirale dispanzer. Litija pa bo z večjim zneskom prispevala. Tudi iudustrialci, obrtniki in društva so se odzvali tej koristni ustanovi. Tovarnar usnja gospod Knaflič iz Šmartna pri Litiji je daroval v ta namen 2000 din. Neimenovani dobrotnik je zvezi jx>klonil mikroskop. Vse delo zveze pa je posebno ix>dpiral primarij gospod dr. Neubauer. Po njegovi zaslugi deluje danes po Sloveniji že 20 dispanzerjev. Ker je ustanova obče koristna in življenjskega pomena, je zveza zainteresirala tudi okoliško duhovščino, da bi podpirala to idejo in delo. Dispanzer je dobrodelna ustanova, kjer se vsi pregledi in zdravljenja vrše brezplačno. Za zdravljenje članov bolniških blagajn plača OUZD, za zdravljenje ubožnih oseb na ubožno spričevalo pa plačajo občine. Vsak član zveze pa ima vse ugodnosti, ki jih bo nudil dispanzer, brezplačno na razpolago. Želeti je, da bi v zvezo vstopilo čim več članov, saj s tem f>omaga vsak sam sebi za primer bolezni ali kakšne nesreče, pa tudi svojemu bližnjemu. Blagoslovitev prostora in aparatov te obče koristne ustanove bo danes, 3. marca, ob 11 dopoldne. Ljutomer Prosvetno društvo v Ljutomeru uprizori v nedeljo, dne 10. marca ob pol 4 popoldne v Katoliškem domu veliko igro Davorina Petančiča »Kri- žev pot našega Gospoda Jezusa Kristusa«. — Pri igri sodeluje mnogo oseb. V teh težkih časih hočemo nuditi ljudem zopet nekaj lepega in plemenitega, kar bi vzgojno vplivalo na ljudi. Saj vsebina igre je znana jx> onih znanih Pasijonih prejšnjih iger. Predstava nam bo predočila dogodke od Jezusove obsodbe, njegove smrti do njegovega po-veličanja. Vabimo vas starše in vaše otroke k tej prireditvi! Advokat dr. Slavko Jane naznanja, da je otvoril v Ljutomeru svojo odvetniško pisarno. Komenda Fantovski odsek in Dekliški krožek bosta priredila danes popoldne ob 3 v Domu svojo akademijo. Pridite, da vidite delo naših mladih. Knjižnica Prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo popoldne v Domu, soba 19. Sevnica ob Savi Sevničani, kam pa danes? Vsi ste vabljeni v Slomškovo dvorano! Popoldne ob 3 bodo naši igralci zaigrali krasno, pretresljivo in pomembno Halbejevo tridejanko »Reka«. Igralci se s trudom pripravljajo. Igra je tako lepa, da se jo izplača pogledati. Pridite! c Klic dobrim srcem. V kuhinjo Vincencijeve konference v Celju se zateka v zadnjem času veliko število revežev, ki dobe v tem mrazu toplo hrano, da se vsaj malo ogrejejo. Zlasti velik je bil naval v preteklih dveh mesecih, ko je strupen mraz prignal v kuhinjo dnevno 200—250 ljudi. V kuhinji je zaradi tega zmanjkalo sredstev in je nevarnost, da bodo morali to važno socialno ustanovo zapreti. Da bi se to preprečilo, se odbor Vincencijeve konference obrača na dobra srca, da priskočijo na pomoč. Vsak, tudi najmanjši dar v denarju ali živilih, se hvaležno sprejme. c Danes ob 3 popoldne v Narodnem domu javno žrebanje efektne loterijo poštnih nameščencev v Celju. Pod državnim nadzorstvom. Številke iz bobna bo lahko vlekel poljubno eden iz občinstva. Pivi dobitek avto znamke »Opel«, drugi dobitek krasna spalnica, izdelek mizarske delavnice Vrenko iz Celja, ter še 18 glavnih iu 200 drugih krasnih dobitkov. c Schillcrjcva drama »Kovarstvo in ljubezen' na celjskem odru. Mariborsko narodno gledališče bo uprizorilo v sredo 0. marca ob 8 zvečer v celjskem gledališču Schillerjevo dramo »Kovarstvo in ljubezen«. Predstava je za abonma, vstopnice dobite v Slomškovi tiskovni zadrugi! c Salezljanski mladinski dom v Gaberjih priredi danes ob pol 5 poj>oldne lepo misijonsko igro »Andaluma«. c Brzi turnir Celjskega šahovskega kluba. V petek je Celjski šahovski klub priredil svoj redni mesečni brzoturnir, katerega se je udeležilo 10 igralrev. Prvo mesto si je osvojil g. Furlani s 14 in pol točkami od 15 možnih, drugo Cijan 12 tre- Celjske novice tje inž. Sajovic 11 in pol, četrto Diehl VI. 10 in pol, peto černelč 9 točk. Danes igra Celjski šahovski klub prvenstveno tekmo s šahovskim klubom in Šoštanja. Tekma se prične ob 3 popoldne v hotelu »Evropa«. c Plašče najnovejšega kroja ima na zalogi tvrdka Gusti Vračko. Ne pozabite! c Soboslikarji, posetite strokovno brezplačno predavanje v Obrtnem domu 5. marca ob 15. uri. c I. simfonični koncert združenih orkestrov Glasbene Matice in orkestra 39. p. p. bo v torek 12 marca ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču. c Znameniti ameriški film »Brezdomci« bo predvajalo društvo Rdeči križ v svoji režiji v Kinu »Union« do 4. marca. c Uradni dan Zbornico za TOI za Celje in celjski okraj bo v torek 5. marca od 8—12 v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje. c Ribolovnice za lota 1940 naj ribiči dvignejo pn mestnem poglavarstvu odnosno pri okrajnem nacelstvu. c F0 in DK v Vojniku priredita danes ob f» popoldne v posojilnični dvorani akademijo z zelo pestrim sporedom. _ c Sprememba posesti. Notar g. dr. Ivan Sto-jan je kupil vilo g. inž Iva Krulca v Zavodni. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD-a ima danes g. dr. Premšak, Cankarjeva 6. c Celjska mestna občina bo s 1. aprilom oddala v zakup izvoz fekalij iz vojašnic Kralja Pe-a ,v "JI Kralia Aleksandra I. Ponudbe je vložiti v vtoziscu mestnega poglavarstva, soba št. 9, do vključno 15. marca. Dokler traja zaloga nudi prvovrstne PARKET! po slan ceni RElUCCo. KAMNIH PRVA BRAZDA Nad vasjo Veliko Vrbico, čisto tam gori — J že pod planino Vratarno — se vidi od tod, z | Latkovskili Razgledov, skromna kmečka hišica : in poleg nje dve, tri zgradbice. j To je hiša vdove Mione. ; Rajnki Sibin Džamič je padel v drugi vojni onstran Jankove Klisure. še zdaj govore pripovedke o Sibinovem junaštvu in pogumu. Ce ga kdorkoli v Veliki Vrbici v svojem govoru omeni, vsak pravi: »Bog mu daj dobro!...« N jegova M iona je ostala sama sebi prepuščena s tremi sirotami. Dva sinčka in hči. Vsi drug drugemu do ušes. Najstarejši, Ognjan, je bil šele v sedmem letu. Kmečke hiše ne more zadeti hujša nesreča, kakor^e ostane brez moškega. Ta nesreča je zadela še mnoge druge hiše t tem kraju. Mnogo vdov je žalovalo in tudi nehalo žalovati za svojimi možmi. Po kakem letu ali dveh so se nekatere znova omožile; druge so odšle k svojemu sorodstvu in odpeljale svoje otroke k tujemu očetu. Sibinova Miona ni hotela posnemati teh svojih tovarišic v nesreči. Razumna in pridna ženska se je kar lotila težkih kmečkih poslov. M ioni se je vedno zdelo — prišel bo Sibin, in kako mu bo mogla pogledati v oči, ako najde svojo hišo razmetano in zapuščeno!... Rajnki Sibin ima dosti bratov in bratrancev, takih, ki žive izven zadruge. Vsi so pridni, Tazumni. dobri ljudje Ni dneva, da se ne bi kateri oglasil pri Mionini hiši — da ji kaj pomore. Največ je Mioni pomagal Sibinov mlajši brat Jelcnko. Ni bilo samo enkrat, da je Jelenko govoril svoji svakinji: »Zakaj me ne ubogaš, svakinja? Zakaj se ne preseliš v našo hišo? Ali vidiš, nesrečna ženska, da ne mnreš vsemu kaj s temi otroki!... Kam pa hočeš, revica? Če bi imela sto rok, pa še ne bi mogla vsega postoriti... Zakaj ne prideš vsa j toliko časa, . da ti otroci pride jo malo k moči? ...« »Ne morem, svak!« mu je odgovarjala Miona in pri tem vz.dihnila. »Pa zakaj ne moreš, svakinja? V naši hiši bi ti bilo laže in prijotneje ...« »Glej. dragi svak, kako bi le mogla pogasiti ognjišče, kjer so se te sirotice prvikrat ob ognju ogrele?!.. Kaj bi rekla poteni svojim otrokom, če bi me vprašali: ,Mama, čigava pa je onale hiša, ki je vsa prerastla z bezgom in plevelom, tako da se nihče še podnevi ne upa vanjo?' Če bi to napravila, bi me kot pravo nehvaležnico obsodila tisti kruh in sol. ki sem ju pojedla v tej hiši z rajnkim Sibinom!... Bog nc daj!... Nikoli, svak, nikoli!...« Jelenko pač skomigne z rameni, vzame plug in vole ter odide na njivo, da ji bo zora!, kolikor je treba za setev. Ti dobri možje so ji pomagali pri vsakem težjem poljskem delil, takem pač. ki ga ne zmore slaba ženska roka. Zorjeio ji nekaj polja. pose je jo in vso obdelajo kakor sobi. Drugo rlela Miona sama. Sama okopava, plove, zan je. Nikdar ne potoži, da ii je težko Pomagati ii hočejo še pri tem. A je kar huda. Po navadi jim odgovori: »Tlvaln lenn! Kjer je bilo težje, tam ste mi pomodi. To pa že lahko pomolom tudi sama naredim!« * Trto mineva zn letom, Miona se je že navadila na pusto enoličnost in težko delo. Otroci so že precej zrn-stli. Ognjan je v petnajstem letu. V šoln hodi. Tel študent ie. Dušanka je končala trinajsto leto. V domačih opravkih že pošteno nodnme-stujejo mater. Ako odide Miona zgodaj ob svitu na njivo, da bi požela kak snopveč, ali pa ss odpravi na travnik, da splasti tisto, kar je včeraj Jelenko pokosil, — potem ji ni treba biti opoldne, ko se vrne domov, brez kosila. Za to skrbi Dušanka kakor kaka stara gospodinja v zadrugi. Celo pogačo zna že umesiti... Najmlajši, Senadin, je v devetem letu. Tu in tam še dela puše iz bezga: je pa že tudi zato, da popazi na jagn jeta in zažene ovce na pašo. llasek imaš od njega. Hvala Bogu, Mionini otročički so zdravi in živahni, bistri in pridni. Oblečeni so kakor z najboljšega grunta. Mioni je toplo pri srcu, kadar jili pogleda. »Moji dragi ptički...« je pogostoma zaše-petala in vzdihnila. »Mogočni l?og, prosim te, nlirnni me v zdravju in moči, dokler se mi ne okrepijo tn moja krila!...« Dober je Bog. Uslišal je to prisrčno molitev zapuščene vdove. Možje iz vasi so se čudili Mionini vztrajnosti. Povsod so jo hvalili in z njo kregali svoje gospodinje, kadar so se kaj polenile. Samo ena stvor se jim je zdela čudna: kako je le mogla toko sama poslati Ognjanja od uoma in ga spraviti v šolo! To so ji kar ne-Kam zamerili. Še som Jelenko je nekoč pokrcgal Miono zaradi tegn. Oglasil sc je bil s svojim stricem, starim Jezdimirom; in ko so že nekaj časa govorili o tein iu onem, ji naenkrat rekel sva-kinjt: »Pri moji veri, vsak človek se ti čudi, kako dobro se obračaš... Res, pridna si in pametna si. Samo eno stvar si neumno napravila...« »Kaj pa, svak?« vpraša Miona in pogleda Jelenku malo začudeno. »Zukaj nisi pustila otroka domo, da bi ti vsaj nekoliko pomagal? Toliko je premožnejših ljudi, ki poleg tega še žive v zadrugi, pa ne morejo pustiti svojih otrok stran... Ti si že itak sirota intičenica, pa...« »Ne pustim, svak. da bi mi bili otroci zadnji v vasi!« odgovori Miona in nekoliko zardi v lice. »Rajnki Sibin, Bog mu daj dobro, je pogostoma govoril, kako bo Ogn joiin šolal, ako dočaka. Jaz sem mu željo izpolnila... Ko sem se mučila že toliko let, ine menda tudi ne bo konec, ako se bom mučila še nekaj časa ...« »Res je to, snaha,« se oglasi stari Jezdimir. »To je vse lepo in imenitno: a vseeno — vidiš, ti si sama v hiši, pa ti odleže vsaka pomoč in razbremenitev, četudi je majhna...« »Saj mi bo Ognjan zdaj nu Petrovo končal Svojo besedo je držala. Ogn jan je na Petrovo končal četrti razred. Senadin pa je takoj po Spremen jen ju začel hoditi v prvega. Ravno je prišla Miona z dolnje strani mimo sadovnjaka, ko je iz hiše stopila Dušanka. Skrila je bila neko stvar v lepo pisano torbico in se ji nekam mudi. »Kam pa greš, Dušanka?« »Viš jo! Torej si tudi ti prišla!... odgovori Dušanka skoraj nekam zmedeno. ^Ravno prav, vsaj ne bo hiša ostala sama... No, odpravila sem se tja k bratcu...« »Tako? Kje pa je?« »Na njivi za lazom... Rekel mi je, naj mu prinesem kosilo.« »Kaj ga ne bo domov na kosilo?« »Ne.« »Knko pa to?« »Odšel je z volmi in s plugom...« »Beži!« je kar vzkliknila Miona. »Pa zakaj mi tega precej ne poveš, otrok ljubi? Daj mi sem torbico! Mu bom jaz nesla...« »Nikar, mama, ti si trudna... Jaz mil ponesem ... ln pa ...« ^Kaj, otrok?« 1 »Bratec mi je rekel, naj ti ne povem takoj. Pravi: ,Rad bi napravil mami veselje.'« šolo in ostal doma... Ako mi Bog da zdravje, bom dala takoj jeseni še Senadina. Nočem, da bi mi bili otroci pri zdravih očeh slepi!...« odgovori Miona tako trdno in odsekano, da ji niti Jelenku niti Jezdimir nista znala reči niti besede. Porazgovorili so se še nekolko o drugih stvareh, nato sta vstala in odšla. »Možača!« je dejal Jezdimir počasi, ko sta se nekoliko oddaljila od Mionine hiše. * Prišel je sveti post. Zimo je že minila. Ne piha več ostri vzhodnik, ne mrzli sever. Zdaj se igra »beli veter« (tako pravijo v tem kraju južnemu vetru) z golimi vejami visokih bukev — tam od Župe pa vse do Željine, Na-rudže in Kopaonika. Sneg je skoraj že povsod skopnei. Samo oni na Suhem Rudištu se nc zmeni za »beli veter«: ta se bo razgubil šele pozneje, kadar bo začela žgati junijska vročina. Na vse strani so se razkropili pridni kmetje. Orjejo njive, pojo in upajo na dobro letino. šele opoldne je prišla Miona iz trga. Šla je bila tja ob svitu obiskat Senadina. »O, sam Bog naj mu napravi veselje... Nisem trudna, otrok* Niti ne čtitim poti... Eh, veš kajr-io-pa-ni prav, da mi nisi precej povedala! Glej ga, glej!... Daj mi sem torbico! Poldne je ravno minilo!... Kaj pa, ali je že dolgo, kar je odšel?...« »Ne posebno. Ravnokar je moral priti na njivo.« Miona hitro vzame torbico Dušanki iz rok, pokuka vanjo, kaj je pripravila, in naglo odide. Dušanka ostane pred hišo in vsa začudena gledh za svojo materjo. 7, njivo za lazom ni Več ko en dan oranja. Zemljo jc bolj slaba; kadar jc dobro leto, se pridelujo na njej dva do trije strogi jare pšenice. Ognjan je ravno odrezal prvo brazdo in hotel obrniti, ko se pred njim pokaže mati. »Vidite, ga, no, mojega možakarja, kako vam dela!«, vzklikne veselo Miona, steče k Ognjanu ter ga začne objemati in poljubljati. Ognjan je bil nekoliko presenečen. »Pu Rog daj srečo, moj gospodar!«, nadaljuje Miona. »Glej, glej, kuko krasna brazdica je to, in kako globoka je... Oh. ali sem neumna! Brbljam tu nekaj tjavendan, ti si pa /mučen, moj težuk!... Glej, tu... tu ti je sestrica pripravila še kosilo...« . , Miona hitro vzame iz torbice, kar je bilo pripravljenega. Razgrne torbico, pa razpostavi po njej: mulo soli. čebule, iiekuj pečenega krompirja, tenko pogačico, leseno latvico močnika in še čutarico ter pri tem govori: »Poglej jo, no Dušunko! še čutarico vina ti je pripravila. Ola gospodinja ti jo tn! Ve kaj gre zmtičenemu možu... Ustuvi plug, sin! Dosti si delal!« In solze jo oblijejo. »Kaj ti je, mama?« reče Ognjun, ko jc sedel. »Zakaj jočeš?« »Nič, sin , nič! Se že smejem!... Daj no, vzemi — saj vem. da si lačen... Boga mi, jaz pa sem se zamudila malo spodaj v trgu... Ko bi ti vedel, kako hvali učitelj Senadina!« »Seda še ti, mama, bova skupaj jedla,« pravi Ognjan in odlomi še njej kos pogače.% »Ne bom, sin! Kosila bom doma... Dušanka me čaka.« odgovori Miona kar stojo in kakor da streže sinu. »Gotovo misliš, da sem trudna. Ne, Ognjan! Lahko ti siojiin po vos dan, sinko!... Pa vzorni vendar! Boš /o končal delo. Saj ni treba danes vsega zorati... No. glej ga no! Orje prav kakor možak! Mi jo rekla Dušanka... Pa sem mislila, da so šali — ta vra- žič!...« . . .. . In zopet jo preganjajo solze. 15rise si jili z rokavom in se smeje. Ognjan se jo čisto zmedel. Neki ogenj mu je udaril v lice. Že je odprl usta, da bi kaj rekel, pa res ne ve, ka j. Miona ga znova sili, noj je... Začne z njim čebljati kakor otrok... Pravi, da bo shranila pšenico s to njivo — somo za praznike. Iz njo bo mesila poprtnjnk zi božič. kolač za krstno sluvo. Najlepša je moka iz starega žita. »Samo če bo kaj prida obrodilo.« reče Ognjan »Saj voš, soma. mama. da jo to njiva najslabša, kar jih imamo... Žito jo skoro vsako loto sneti jivo .. .« »O, bo obrodilo, sin ho!... Mora obroditi! Saj tako zemlje ni niti ob Morovi! Tu ni bilo nikoli niti snetja niti Ijuljke... Boš videl, kako lepa pšenica bo tu!...« Ognjan pojo, pa vstane in /.nova prime /a plug in ošine vole ... Mionn stoji in gloda sinn. kako skače nknli pluga kakor petelinček, vleče za ročico in pritiska zdaj nn eno zdaj nu drugo stran. Dolo je težko, otrokova roka pa šo šibka. Noknlikokrat jo že hotela steči k njemu in mu pomoči... toda nekaj ji ni dalo. šo sama ne ve, zakaj! Pobere torbico in se počasi odpravi proti dohiu. Neštetokrat so je obrnila in gledala Ogtija-na. Videla ga je — ko jc zora! že tretjo brazdo!... Prevzelo jo je čudovito vesolje. Na jok ji gre — in na smoli ji gre. Sama ne vo. zakaj... Nato pa le začne govoriti samo s seboj: 7 Saj je pa tudi prav, da šo meni enkrat napravi Bog kako veselje!... No, kaj mor nisom srečno! čujte. sina imam! Gospodarju imam. hoj'... No bodo mi več gospodarilo tuje roko... O, da!... Nihče nima takega dečka. Koko ti orje!.. Niti sam Jelenko no zna boljo1... Gcl fant ti je to!... š? ono ali dve leti. po go bom šo oženila— ako Bog da! O, tudi v moji hiši se ho še po!o! ...« Dušanka se ne spominja, do bi sploh kdaj videla motor bolj vesolo ko takrat — ko se je vrnila z njivo za lazom... Domov je prišla pojoč si potihomo noko veselo pesmico. (Milovan Glišič). O pohorskih medvedih Danes jih žal ni več. Zadnji so bili ustreljeni sredi prejšnjega stoletja, ko so se zaradi delovanja mnogoštevilnih steklarn in zaradi cvetoče lesne trgovine začeli dotedanji pohorski pragozdi redčiti vedno bolj, dokler ni ogromno Pohorje po svojih širokih dolgih hrbtih, še l>olj pa ko svojih rebrih in pobočjih pokazalo velikih golih jas. Spomin na velikega prijatelja medu, sadja, ovsa in drobnice, spomin na godrnjavo zver, ki jo domačini zalezujejo z veliko vnemo, se z n jo borijo in premetavajo, spomin na kosmatega nerodnega podplata rja pa še živi ne le v znanih medvedjih jamah in brlogih, temveč tudi v pohorskih vaseh in to v neposredni bližini Maribora. Pohorski medved ima moč dvanajsterih krepkih mož, je sploh primer velike telesne moči in krepkih mišic. Pritepe se v sadovnjak ob gozdu, se postavi na zadnje noge in začne tresti deblo stare hruške, da zrelega sadu kar dežuje na tla. Ko ga medved pobira, pribiti kmetič s kolom ter ga pogumno prepodi, enako tudi, kadar mu v čebelnjaku krade med, kadar 11111 ob ovseni njivi smuka lečo in oves kadar koplje s svojimi srpasto zakrivljenimi kremplji dišeči krompir. Ob gornjem koncu strme ovsene njive, obdane z lečo. sede pohorski sladkosnednež no tla in smuči po zadnjici proti njenemu spodnjemu kon< u, pri tem se drži pokoncu, stresa in pripogiblje s prednjima šapama latje k gobcu ter smuka z njega zrelo zrnje. Ko tako pridrči na spodnji konec njive, vstane, taca po vseh štirih zopet nazaj in prične znova svoje škodljivo opravilo. Če je oves že požet in snopovje zloženo v visoko kopo, trga kopo in zoblje s snopja zrnje. Pohorski kmetič pred letom. 18+8. proti takemu početju nirmravega podplatarja ni imel drugega sredstva nego kol in zvijačo. Kmet postavi ovseno kopo na spodnji konec njive tik nad. globok prepad, zraven pa priveze s tanko trto na količ garc-dvokolnice. Težki podplatar so seveda takoj spravi na voziček, da bi lažje prišel do ovsenega snopja. Trta se pretrga in medved trešči z vozičkom vred v propad. Omamljen obleži poleg dsokolriice v globočmi. Ko se zopet zave in zagleda gare, jih zgrabi s prednjimi tacami ter jih razdrobi no kose. Nato odgodrnja, a na tisto n jivo g'u ni več. S posebnimi ropotajočimi napravami je skušal pohorski kmet odvrniti medveda od svojega doma, od njiv, drobnice in sadnega drevja. Pri taki leseni napravi vrti voda kolo, kladivo pa udarja enakomerno kot v kovač-nici in posnema ropotali je fužine, ki v n jej kujejo in izdelujejo sekire, lopote, krampe, srpe in drugo železno orodje. Pohorski medved pa ni samo divja zver, temveč je tudi ukažcljna glava. Ko zagleda tako ropotajočo napravo, stopi bliže, si jo ogleda od vseli strani, od spodaj, od zgoraj, tipa, voha, prisluškuje in preiskuje kakor otrok novo igračko. Tedaj ga udari kladivo po gobcu. Ves nzjarjen se požene kosmatinec na leseno napravo, na kolo, no kladivo, na podstavek, trga, grize, topta, lomi in besni, dokler vse naprave ne podere in razruši do tal. V začetku 19. stoletja je živel tedaj na vzhodnem Pohorju daleč znani glažutar I'ran-ccl j, rodom Nemec iz Češkega, zaposlen v steklarni pod Sv. Arehom. Na sedanjem Reiser-jeveni posestvu nad Pekromi zalezuje medveda. Kmalu se srečata. Strol zadoni in edina krogla slabo zadene. Mogočno so zravna medved. Francelj zbeži in boži, dokler so 110 čuti varnega za zaprtimi hišnimi vrati pri kmetu Trbisu. Skupno z domačimi grodo glodot. Na mestu najdejo medveda mrtvega, okoli njogu po vse mlade bukve in smreke progrizene, prelomljene in izruvane. V tajinstveni »Pošteli«, kjer so nekoč bivali llirci in Koltje. v njenem gradišču, so trije lovci iz bližnjega Razvanja prežbli vsok zase na medveda. Prvi lovec ga zapazi in ustreli. Medved nekoliko zogodrnja, pa stopa mirno v smeri proti Rodvonju. mimo drugega in tretjega lovca, ki mrzlično stiskuto puški ob drevo, pa se jih ne upata sprožiti in streljati na siccr ranjeno zver. Zaradi nastale noči se Vrnejo v Rnzvanje. Ko . gredo dva dni pozneje zopot no »Poštclo«, najdejo medveda mrtvega v gozdu pod gradiščem blizu gradu Betnava. Tn jo bilo leta 1H40. t \ 1..I.....J :„ ,, I..... 1 e/ui .. .'mi ' m * IVM' »...M/ [iUuvipnl ni gozdu nad Gornjcradvanjskim gradom na lovu 7. drugimi. Slabo zadene medveda. Obstroljenn zver se že hoče zagnati vanj, tedaj pribite no njegovo obupne klico tovariši, ustrelo krvoločno žival in tako rešijo Medveda pred med-devom. Ko so v 17. stoletju loški kupci in trgovci sekali gozdove v Vrhovom dolu blizu l.imbuša, je v go/tlti kinoto Marina italijanski delavec s sekiro ubil spečega medveda, prežeč nanj iz drevesa, zavratno. V tukoimonovnni Kluv/ni«, v divje razrvanih jarkih in jnrugnh severne Bistrice in v bližnjem Loškem jarku sto se lota 1790 motalo s kosmatincem brata Kolt in Bi-strice. Blizu glažute ju napade medved, n onn-dva ga premagata v borbi za življenje samo z lovskim nožem. T.eto 1780 je noki Bistričan tudi v T.oškrm jarku bli/u Čondrovo žago nlislroli! medveda. Medved spravi lovca pod sobe, o sprotni in duhuprisotni pohorski lovec ga /obode z nožem in zakolje. še prod I. 1848. jo huda predla nekomu mesarju iz Slivnico. Bil jo no noki kmetiji na Pohorju. kjer jo klal prašiča in pozno \ noč delal klobase. Nekoliko dobro volje in s polnim nahrbtnikom klobas so pomika sko/i črni go/d proti domu. Tedaj ga sreča medved 111 stopa godrnjajo za njim. V strahu in trepetu mu Sli vničan spusti na tla dišečo klobaso, po so spusti v bog. Mroinn jo tokoj pogoltno, pa je božečemu mesarju takoj znpot zo petami. Ta mu spusti hitro drugo klobaso no tla tor začno zopot toči. Br/ jo medved zopot zgrabi tor urno stopa zn mesarjem. Ko jc mesar /adnjo klobaso, vos poton od strahu, prepustil mod-vodu, trosoč sp ko j ho zdaj. se jo prikazala prva razcveti jena knict«ko hišo. medved jo izginil. mesar po so jo « praznim nahrbtnikom oddahnil v hiši, ki ga je očividnn rešila. S pohorskim pragozdi jo izginil tudi pri-kuplj.ivi kosmatinec enako kakor ris. Zato po se je tem l»ilj udomačila v pohorskih gozdovih plemenita divjad, srna in divje koza. veliki petelin, zlasti pa rušovec. ki predstavljata veliko privlačnost no lo zn lovca, temveč, za .............avc -uhih ......Dr. Fr. Miši«. Frtaučku Gustl ma beseda Precej eneh let je že putekel od tekat, kar se m je tu zgudel, kar vam bom dons tlela puvedu. Sej b jest hinal sain na tu čist puzabu. K sreč srna bli pa letaš slučajen spet enkat precej dober s snegam zalužen, zatu m je pa tu u glava padel. Murde bo temu al pa unrnu useglih še prou pršlu. Nč se na ve. Ce mu pa glih na bo prou pršly, škiidvaI mu pa mende tud na bo. Sej pran že star pregovor, de človek usaka reč enkat prou pride. Asten, pa poslušajte! Ke sem biu jest še tku mejhen, de še u šula nisem hodu, je blu ena zima tud tulk snega, kokeg ga je blu letašna zima. Ke je tkula že preke konc februarja mesca sneg že skori čist izginu iz bele Iblane, je začeu pa marca mesca spet znova nale-tavat. Tiste čase sa pa Ide marcu sneg velik bi ubrajtal, koker ga zdej. Kar vesel sma ga bli, ke sina spet nouga zagledal na cest. Tu pa sam zatu, ke se je guvorel, de marcu sneg čluveka čist pu-mladi, če se z nim pu ubraz dober nariba. Sevede pa ne s tistem, ke že na cest leži, ke tist že usa soja nnič na cest pesti. Sneg se more že kar u luft ujet, ke je še čist frišen. Puseben ženske sa mele na tak sneg velek pasjon. Z mama sma mogel utroc usak večer molt, de b nam Buh saj še u marce mal snega puslou. Ce že ne več, pa saj tulk, de ga boma me! za putreba. No, tist let, ke vam bom dons ud nega prpou-dvou, nas je pa Buh res uslišu in nam ga u marce še tulk puslou, da sma ga mel še mal več, koker sma ga nucal za putreba. Ke je moja mama en juter ustala in zagledala skuz voken, de gre sneg, je kar hiter pugrabila tist pehar, ke sma u nem kruh nusil k peke, de nam ga je speku in zletela na cesta, de b vajn mal snega naluvila. Sevede jest, ke sem punavad zmeri z mania držu, če že ne za druzga, pa zatu, ke me mama ni prec za usak šmoren našeškala, koker me je očka, sem pa tud hiter zagrabu za tista kišta, ke sina ja mel za smeti not spraulat, pa sem steku za mama na cesta. Kinni sva z mama dober prdirjala na cesta, sva pa že zagledala tulk eneh babenc na cest, de se je kar use tri, pa usaka je držala kakšna pusoda nad glava, de b več snega vajna naluvila. Nahtere sa ga pa kar u iertah luvile, ke nisa mele nubene druge prpraune pusode pr hiš. Jest sem ga mou kmal več ket pu kište, mama ga je mela pa tud že pouhen pehar. Kere sa ga bi pozen prletele luvit, sa mele pa kar prazne pusode, ke je sneg kmal jejnu naletavat. Vi na veste, kašen špas je biu šele pol, ke sa se babence med saba še du steple za sneg. Sevede, tiste, ke sa ga pršle mal prejjozen luvit, sa jim ustale kar prazne pusode. Druge sa ga mele pa že prou zvrhane škafe, fertahe, peharje in druge take pusode. Tu se pa tku zastop, de se je tistem, ke sa jim ustale prazne pusode, strašen fržmagal. Tulk časa sa jezike brusile, de sa s nazadne sku-čile u lase. Tam ukul je biu sneg tku ves krvau, koker na kašen front. De pride pu takeh pretepeh punavad tud zmeri du tožb, je pa že tku neki starga. Advukati sa mel tist puletje tulk eneh tožb, de je use ud nh tekel, tulk sa mel za upraut. Kdu je pol nazadne zmagu, se pa z mama nisva več zanimala. Midva sva bla med pretepam tku že pud streha. Se za priče nama ni blu treba hodet pu sudišč. Sam tu še vem, de ud tistga leta tud advukati hedu ubrajtaja marčen sneg. Mende še bi, koker babence. Sudniki se pa ud tekat iezeja nanj, ke jim da tulk enga neputrebenga dela, ke maja že z drugem lumparijam več ket je treba za upraut. .Tku se je kunčala tis.ta zima. Ud tistga časa se jest nč več na zanimam puseben za marčen sneg. Moja mama pa še mn, ke jc že zdauni na unniii svet. Buh ji dej večen mir in pokoj. Tu pa še dons lohka rečem, de marčen sneg ni kar tku, koker b s eden mislu. Neki pu-sebenga je prou gvišen u nem. Puglejte! Jest sem že precej u leteh. Tulk časa že ruguvilem pu svet, de sem že skori čist puzabu, kdaj sem na svet pršou. Lde pa še zmeri prauja, de sem fejst kerlc. Vite, zatu pa tudi jest dons useni prou topel prpu-ročarn, de nej se kar priden z marčnem snegam še na teše ribaja pu ubraz, pa boja zmeri tak usta!, koker de b jih iz škatelce uzeu. Men ver-jemte, de je sneg velik bulši, koker pa tiste žaube in lipenštifti, ke jih zdej prpuročaja. Če b pa slučajen ta sneg temu ali pa unmu nč na pumagu, škodvu jim pa tud prou gvišen na bo. dez eneh petdeset ali šestdeset let boja pa že sami lohka presudil, če jim bo kej zalegli. Dons jim jest tega se na morem povedat. Ke se tud še marskej druzga iz moje mladost spuminam, vam bom pa še ud tega kej luštenga puvedu. Dons, ke je glih nedela, mende tku nimate nubeneh nujneh uprauku. Pr maš ste tku že bli. Kršansk nauk je pa tku šele pujx)iidne. Kar kumot se naredite, pa merkite, de vam župca na bo šla čez, pa me puslušite. En let pu tistem marčnem snege, ke sem vam zdej ud nega prpoudvou, sem pa že tulk tidrasu, de sem biu dost velek za u šula. Ene par dni me jc še mogla mama spremt ke du šule, de nisem kam drgam zašou. No, pol sem ja znou pa tudi že sam najdet, če me nisa pu pot kašen auslogi s pomarančam, krofem ali pa kašnetn drugem takem dobrem rečmi zmutil. Keder se m je kej tacga zgudel, je biu pa useli duma pulom. Sevede, ke m<> je nuima prašala, kua sem se dons nauču, ji pa nisem mogu jiovedat. Kar sapa m je zaprl, pa je blu fertik. Noja, pa takeh prestopku sem se k sreč velik pred udvadu, koker pa palce navadu. Pol sem ratu pa čist dober štedent. Oespud pre-fesar sa me še drugem jiobem večkrat pustaul za mušter, tku sem biu brihten. Enkat sa gespud prefesar prašal u šul, kdu ve, zakua maja Ide glave, pa jim ni vedu nubeden povedat. Sain jest sem roka uzdignu in jim puvedu, de zatu, de lohka na glava klubuk nataknema. »Zakua pa zdej nimaš klubuka na glau na-taknenga?* sa me prašal in se mal namtizal. »U šul ja na nucania glave za klubuke na-tekvat, ke mama take hakelce na zid, de lohka klubuke najne natekujema,« sem jest gespude pre-fesari ta reč pujasnu in se usedu. »Oho, Gustl. Le še mal ustan, sej še nisva fertik. Zdej m še tu puvej, kua mama not u glau. Sem ferbčen, če tud tu veš.« »Oespud prefesar, nekar nej m na zamerja. Tega pa res na morem vedet, ke nisem še nekol nubenmu u glava pugledu. Mama m učaseh prauja, de mam glava useti muh puhna. Ce maja tud drug glave useh muh jx>uhne, m pa ni znan,« sem se jest tidrezu. Gespud prefesar in pa tud jx»bi sa se začel pa tku režat, de je nazadne še mene smeh pusilu, čeprou nisem vedu, zakua se smejam. »Al na veš, de mama Ide tud mežgane u giau?« sa me gespud preiesar prašai, ke sa se na- Švedski dragonec V brakrenem rudniku, kjer sem kot mlad fant delal tudi ja/, je bil tudi Ol Ors, doma s švedskega. Vsako leto, ko se je začel tajati sneg v hribih in smo začeli izpirati rudo in žvepleni kreiaenec, se je pojavil v rudniku. 13 i i je paznik, to se |>ravi, du je sjiomladi in |>oleti sedel na ojnici vozička in je pazil na to, da poniglavi paglavci nismo zavrgli preveč rude med odpadke. Če ga nismo jireveč razjezili in če je bil tudi sicer dobre volje, nam je pripovedoval različne zgodbe. Bilo je nekega lepega poletnega dne, ko nam je povedal tole jjovest. Sedel je s kladivom in kadečo se, železno pi|x> na svojem vozičku in sonce se je kakor zlato lesketalo nn njegovem križastem telovniku. »Odtlej je že neskončno dolgo..., komaj da st- se spominjam... Prav takrat sem si bil i/|)osodil od svojega brata, ki ni imel drugega delu. ko da je grabil denar v svoj žep, sto tolarjev. Moj stric je bil v mladih letih pre-vejnn kon jski mešetnr in zuto si je pač mislil, da bi bilo prijetno videti, če bi bil tudi sin njegovega brata prav tako zajx>slcn. Odpravil sem se na semenj v Drontheim. Imel sem še srečo, da sem se mogel pridružiti nekaterim znancem, ki so tudi prišli kupovat konje. Takrat so bili konji dober kup in za svojih sto tolarjev sem dobil dve kobili in enega žrebca. Seveda, to so bile res klavrne mrlie! Žrebec je bil izvežban vojuški konj s plcsnobo na kopitih. A mislil sem si, da bo to na soncu že kuko prešlo. kovnika zabodel, ker mi je dal za neki pre-sto|)ek, ki gu nisem bil zagrešil, z bikovko dvajset udarcev. Zaradi tega sem bil tako obupan, du sem se napil. V pijanosti sem pa tako podivjal, du me je premotilo in sem i/.ilrl meč. Saj se je zgodilo prav za prav po nesreči, da sem polkovnika umoril, suj gu prav za prav nisem bil hotel.« Prilično tako je dragonec povedul. Da si je ohranil glavo, je moral še listo noč pobegniti. Zdaj pa ne bo nikoli več videl ne domovine ne svojcev. Najhujše bo to zadelo pač njegovegu očeta, okrajnega sodnika, in misli, da stari človek ne bo mogel prestati tega hudega udarca. Poročnik Ovist je stal pri nas. Dobili smo pri Skaldorenih sočnato pašo; bilo je blizu ta-iHirišča Laponcev, kjer je bil tudi Laponec po imenu Trond. Ljudje so mu dejali »Srebrni kotlič, baje je v gorah imel zakopan j min kotlič srebra. Imel je pet sto severnih jelenov in rekli so, da je najbogatejši Laponec tistih krajev. Ovist je bil imeniten konjski pastir. Toda kadar se ga je lotila žalost, takrat je moral kur brž v sedlo in — hajdi! ■— na ježo! Jahal je jio dva dni okoli po hribih. Tako je prispel tudi v laponske koče. Laponci so bili jako do-mači ljudje. Tudi mi smo jih obiskovali in pogoščeni smo bili kakor gostje na kraljevskem dvoru. »Srebrni kotlič* je imel hčer, ki ji je bilo ime Ela. To je bila najlepša lajionska deklica, kar sem jih bil kdaj videl Ni bila čokata in temnih las, ampuk je bila videti ko Nemški letalci proučavajo zemljevide, preden odletijo nad sovražnikovo ozemlje Utaliorili smo se v Danijelov! ulici. Tisti dan, preden smo hoteli odriniti, je nenadoma prišel k nam v hlev neki Šved v dragonski uniformi. Bil je visoke in krepke rasti, kakih dvajset do trideset let. »Ali je kdo od vhs Šved?« jc vprašal. »Mi vsi smo Švedi,« je eden od nas odvrnil, neki robati, plečati fant. jI'« iz Ostersunda menda niste?« je dragocenec vprašal dni je. »Ne prav od tam,« smo dejali, »iz Ostersunda do tam, kjer smo mi doma. je še knkih trideset milj hoda.« Kam da zdaj gremo? O, kar kam, da bomo napasli konje! Če more iti z nami in ostati čez poletje pri nas? Da ima nekaj dennrja, ki ga bo dal nam za brusno. In če bi bil kdo izmed nas tako dober, da bi mu dal svojo obleko, da bi slekel cesarsko suknjo. Rad bi namreč bil po zunanje kakor kdo od nas, čejirav bi bila obleka že oguljena, dasi bi imel denar za novo. Tovariš mu je dal hlače in jopič, in vsi smo koj vedeli, da ima Šved pač kosmato vest in se boji policije. »Lepo zahvaljen,« je rekel za obleko. »Tu imaš denar, pa si v mesiu lahko kupiš novo!« Drug dnn smo se odpravili na pot. Bilo je mirno, toplo in tako sončno jutro, da smo hodili goloroki, švedski dragocenec je šel z nami. Vprašal je, nli bi dobil na posodo žrebca, mojega vojaškega žrebca. »Zajezdi, človek!« sem dejal, »še ne!« je odvrnil, »moramo priti najprej skozi mestna vrata.« Bal se je, da bi ga bil visoko na konju sedečega kdo spoznal, šele zunaj mesta se je povzpel na sedlo. Lahko mi verjamete, to vam je bil jezdec, ki je znul konja za jahat i! Tri dni in tri noii smo jezdili proti vzhodu. T.e malo ur smo počivali, da so se konji najjasli — bilo jih je vsega skupaj deset. V prvih dneh je bil dragocenec potrt in redkobeseden in je komaj odgovarjal na naša vprašanja. Toda nekoč ponoči, ko smo se ustavili ob jezeru kraj meje, jc vprašal: »Fantje, ali se lahko zanesem na vas?« Odgovorili smo vsi ko en sam, da se pač lahko! Odkrito rečeno, smilil se nam je, saj smo koj videli, da mil ni bilo lahko pri srcu. »Tine mi je llans Olssohn Ovist,« je dejal, »in sem jKiročnik pri dragonskem polku IX. v Ostersundu. Jaz sem — ni še dolgo odtlej — nekoč ponoči to sjiomlad svojega pol- veličal smejal. »Sej mende veš, kašen sa mežgani, al ne?« sa še dustaul. »Kaj na bom vedu? Kulkat sem že jedu mež-gane z jajcem. Moja mama jih zna fajn naredit. Sam žejen sem useli pu nh, koker žouna.« »Zdej f>a še puvej, zakua mama Ide mežgane u glau?« »Jest mislem, de zatu, de lohka glave pukonc držema. Sej če je žakel prazen, tud na stuji pukonc.. Spet se je začela cela šula smejat. »Tu s že dober puvedu,« sa me gespud-prefesar puhvalil. »Zdej m pa še puvej, zakua mama Ide tud uči, ušesa, nus, usta in pa ježek u glau?« »Uči in pa ušesa mama mende zatu, de grema lohka u teater gledat in pa f>oslušat. Nus mama zatu, de lohka kihama, če sma nahoden. Usta mama zatu, de lohka jema in pa pijema. Ježek morma met pa že zatu, de lohka u žeulejn mal naprej pridenia. Če b jezika na mel, b ustni ceu soj zeu-lejne srumaki. Ježek je čluvek še ta narbl putreben,« sem se udrezu. Gespud prefesar nisa na tu prou nč druzga rekel, koker »Zer gutl« Koker sem pol zvedu, sa pa u katalog zapisal »Drite«. Jest na vem, al sa se zmutil. al sa me mel pa tku u želodce. F. O. kako postavno kmečko dekle, bržkone se ji je pretakala mešana kri po žilah. Ela nam je pela šaljive, stare Japonske pesmi. Ne besede nismo razumeli, a slišali smo, da ima krasen glas. Nekega dne, ko je sonce tako žgoče pripekalo, da je mah na skalah dišal po pripa-I j enem, je Ovist v galopu pridirka! na mojem vojaškem žrebeu. Pred selioj na sedlu je imel laponsko devojko EIo. Slišali smo. kuko sta vzklikala in se smejala, ko sta drevila v hribe. šele kasno ponoči sta se vrnila. Ovist je z iztegnjeno roko vzdignil Elo s sedla in je mojemu tovarišu Petru zavpit: »Sprejmi mojo nevesto!« Smejali smo se, misleč, da se šali. Ela je ostala čez noč pri nas in nam je skuhala jelenje meso, nato smo plesali la|)onski ples z njo. A če smo se hoteli kaj več dovoliti, je vzkipela in Petra je oklofutiila, da so se mu čeljusti skoraj strle. Odtlej je bil Ovist skoraj zmeraj med Laponci. Le kdaj pa kdaj je prišel k nam, da si je izposodil konja. Potem je dvignil Elo k sebi na sedlo. Pa še zmeraj nismo mislili, da je kaj posebnega med njima. On, sodnikov sin in poročnik, se vendar ne bo obesil nn Laponko! Sicer je bil preklican in njegovo življenje šc piskavega oreha ni bilo vredno, vendar ..'. Ko se je jesen že nagibala in smo se odpravljali dalje, se je Ovist pojavil nekega jutra preoblečen v Laponca od giave do nog. Niti spoznali ga nismo več. Rekel nam je, da je sklenil odslej živeti kot Laponec. Da bi se vrnil v Oestersund, je toliko kakor smrt. Zato se bo z Elo oženil, čim prej bo prilika za to. Misli, da bo brez dvoma dobil kakega protestantov-skega župnika kje v norveški vasi, ki bi ju poročil. Nato smo mu morali dati besedo, da bomo molčali. Dvomim pa, ali so vsi držali to obljubo, ko se je potlej ta stvar slabo iztekla. Ovist je še dostavil, ali bi hotel kdo izmed nas sporočiti njegovemu staremu očetu, sodniku v Olkudbergu, da je njegov sin, poročnik, še živ in da mu je bolje, kakor zasluži. Jaz, ki sem bil najmlajši in nemara najbolj neumen med vsemi, sem mu to obljubil. A tega bi ne bil smel storiti, zakaj stari sodnik je kar pobesnel, ko sem mu prinesel pozdrav. Na vsak način je hotel zvedeti, kje da je njegov sin, dn, kar pokleknil je predme in se me oklenil, kakor človek, ki prosi za rešitev svojega življenja. Toda jaz vendarle nisem mogel prelomiti dane besede. Tedajci mi je začel groziti, rekoč, da mi bo še huda predla, če bom tnko trdega srca in če nočem strtemu, užaloščenemu očetu povedati, kje da je njegov edini otrok! Prestrašil sem se in sem zbežal, a sodnik za menoj! Krilil je z rokami, klical me je in vpil, naj vendar jiovem! Pa sem se pridušil, da ne bom nikoli več prišel tjakaj. To je bilo zame najhujše, kar sem sploh kdaj doživel.« Ol Ors je potegnil iz svoje železne pipe. Nato je nadaljeval: »Dve leti kasneje je starega sodnika na lepem zadela kap: srce inu je utrlo.« »Kako je bilo pa s poročnikom?« »Tega nisem nikoli več videl... Toda nekoč, čez več let kasneje, ko sem bil spomladi na noti v rudnik, sem se oglasil pri Laponcih misleč, da bom videl Ovista. Pa sem dobil samo Elo. Ona je že tri leta vdova, mi je rekln, in da ima odraslega sina, ki se je bil prejšnje leto oženil z Laponko. Povedala je, kako je Ovist sklenil življenje. »Nikoli ni bil pravi Laponec.« je dejala. »Zlasti je pozimi severne jelene težko posel V koči mu je bilo premrzlo in vleklo mu jo Dobil je trganje, tako dn se je čnsih n» komaj obruil. listo jesen, ko smo bili s konji odrinili s pašnikov, se je bil j>oročil in nihče ni kaj sumil. Žujmiku se je sicer čudno zdelo.« da se švedski poročnik oženi z La|>onko, vendar ni sitnaril.« Spočetka se je dozdevalo, da bo vse dobro. Imela sta obilo za življenje, in ko je Klin oče umrl, sta postala bogata. »Ovist je bil jako dober zakonski mož,« je dejala Ela. »In vse bi bilo prav, če bi 1 >i 1 mogel mirno živeti. I'a gn je zmeruj nekaj preganjalo in od hrepenenja po domačih ljudeh je kur zbolel.« Tako stn se bila začela vozariti v mesto. Vsako leto v času krog dneva stola sv. Petra sta se s četvorico ali petorico severnih jelenov odpeljala. Vzela sta tudi mesa in kož s seboj, kar sta prodala, in za izkupiček nulupila moke, sladkorja, soli in drugo. V mestu pa je Ovist, kot marsikdo drug, izpil kako kapljico več, postal je divji in nepreviden. Zlasti Švedi so ga zmeraj raz-kačili. Tedaj je kar pograbil za pištolo, ki jo je imel zmeraj jx>d kožuhom. Toda Ela je pazila nanj in ga ni spustilu izpred oči. Tnko je bilo vse dobro in malokdaj se je pripetilo kuj hujšega. In ker je bil oblečen kakor kak Laponec, bi bilo .treba ne vem kuj, tla bi bil v njem kdo spoznul poročnika Ovista. Po slehernem hujšem dogodku se je Ovist kesnl in je hotel iti k duhovniku in se spoveduti. Tisti greh. ki mu je kljiival v duši, ga je sleherno leto bolj pekel. Nekega semanjskegn dne je bil že na stopnišču župnišča, pa se je mahoma obrnim rekoč: »Zaradi otrok ne morem.« Bal se je, da bi otroci zvedeli, da je njih oče morilec. Tn tnko so minevala leta in leta. Zmeraj je govoril, da bo obiskal svojega očeta, kateremu je prizadejal tako gorje, kar ga ie najbolj peklilo; a tudi iz tega ni bilo nikdar nič. In slednjič se je /podilo tisto, česar ni kasneje nihče razumel, 'i oda to in ono bi se dalo nemara že razvozlati. Bilo je krog vnelx>vzetju — odtlej je zdaj že deset do dvanajst let —. ko je moral iti Ovist na Špicberge po nekaj jelenov, ki so se bili razkropili. Tisto jutro, ko je odhajal, mu je bilo tako čudno pri srcu. Dolgo je sedel na kamnu pred kočo in si jiodpi-ral glavo z rokami. Natančno je občutil, da ne bo več dolgo, je povedal Eli. Spremila ga je do jezera in tudi njej je bilo tako hudo, ko da se bo nekaj zgodilo. Objel jo je, rekoč: »Saj ti nisi Laponka, Ela. Ti nisi hči svojega očeta. Bog ve, kdo sil Dobra žena si mi bila. Z Bogom in zahvaljena za vse!« Vso pot nazaj grede se je jokala in je molila za Ovista. Tisti čas, ko ga je pričakovala, ga ni bilo domov. Tedaj je bila šla s svojim sinom Tron-dom na sever, da bi ga poiskala. Dva dni in dve noči sta ga iskala, za rana tretjega dne sta dobila enega njegovih psov. Ovist je ležal blizu steze, ki vodi čez mejo; mrtev. Na hrbtu je imel rano od strela. Kdo ga je bil ustrelil? Drugo zimo so bili slišali o ljudeh od onkraj meje. Po konjih in opremi sodeč, so bili to gosposki ljudje. Naglo so jezdili in jako se jim je mudilo. Ali so bili ti sjjoznali Ovista in so maščevali polkovnika?« Tako je povedal Ol Ors. Napisal sem zgodbo spominu, kolikor se to da čez trideset let. * Lani poleti sem bil pri bakrenem rudniku. Ta dan me je spominjal tistega dne, ko je bil Ors sedel na ojnici vozička in nam je pripovedoval o poročniku Ovistu in Eli. Sonce se je prav tako zlato svetilo ko takrat. Vse je bilo kakor tedaj, a zdaj je bilo tiho in samotno, moji koraki so odmevali, sraka je sedela na slemenu hiše in je migala z repom. Ali me je sraka spoznala še iz tistih1 dni, ko sem tu bojeval v usnjatem predpasniku,? Ah ne, srake, ki so takrat posedevule jx> slemenih, so bile že zdavnal, zdavnaj mrtve. Rudnik je izčrpan — kakor mnogo drugih v teh hribih. In rudarji, ki so bili tu za|iosle-ni, so odložili svoje kladive in ugusnili svoje laterne. v Na skrajnem robu kamnitnega kupa sem našel ostanke vozička, zarjavelo kolo in nagni-to ojnico. Spoznal sem ga: bil je zares tisti, ki je Ol Ors tisti dan sedel na njem. kadeč svojo pipo in bedeč nad nami, svojimi malimi sužnji. (Norveško: J. Falkberget.) Starodavne vojaške špartanec Brazidas je dejal, ko ga je ugriznila miška v roko, ki jo je bil ujel: »Spustim te, ker si se tako hrabro branila.« * špartanec si je dal naslikati muho v naravni velikosti na svoj ščit. Ko so se mu njegovi prijatelji zato posmihali in dejali: »Saj je sovražnik še ne vidi ne,« je odvrnil: »Le nikar! Tako blizu se bom prerinil k sovražniku, da bo muho moral videti.« * Ko so se Argijci nekoč več ur dolgo prič-kah s Spartanci zaradi meja, je Lisander odšel z zborovanja, potegnil meč in vzkliknil: »Že vidim, da se samo s temle potegnejo meje!« * Agesilaja jc tujec vprašal, kje dn so meje šparte. Odvrnil je: »Na konici naših sulic.« * Špartanec, ki je bil prišel v ujetništvo, je bil naprodaj za sužnja. Ko je mešetnr zaklical: W su.z"'a?< - -Te Špartanec na- hrulil: »Ne sužnja, ampak vojnega ujetnika!« * Sparianska mati je tolažila sina, ki je bil X k Iv"' ,d°1?1'Cn" v v°Jni> "hromel, takole: »INe bodi žalosten, sin moj, vsak korak te spo- minja tvoje hrabrosti!« P * Pitcs je bil tako pohlepen po zlatu, da je svojim podlo/nikom prepovedal obdelovati njive, ampak jih je poslal v rudnike po zlato. Njegova zena pa je dnin narediti hlebec iz f "f ,ln Ka "ju je položila na mizo. »Kaj bi s tem?« je rekel Pites, »jaz bi rad kruha!« -»i otem pa pusti, da bodo kmetje obdelovali njive,« je odvrnila njegova žena. ♦ v . sc, Marijevi voiaki zaradi hude /oje pritoževali, jim je pokazal vodnjak v sovražnikovem taborišču, rekoč: »Tarnle si morete žejo pogasiti!« * Aleksander Veliki je hotel imeti dober svet /a svoj pohod nad Perzijce. Delfi pa so prav tisti dnn na lio/je povelje znprle preročišče. ledaj je Aleksander s silo vlekel duhovnico k templju. I a se je zaman branila in je zavpila: >1 ehi se net more nihče upirati!« - »Hvala.« jc rovči Aiensunder, »ta nasvet mi zadostuje.« in jo je spustil. Redni letni občni zbor Slovenske šahovske iveze je bil preteklo nedeljo v Trbovljah in se ga je udeležilo enajst v zvezi včlanjenih klubov, zastopanih po svojih delegatih. Zborovanje sla vodila Ferdinand Bizjak kot zvezin podpredsednik in univ. prof. dr. Kasal kot najstarejši Član odbora. Glavna točka občnega zbora so bile volitve novega odbora. Za novega predsednika je bil izvoljen ravnatelj dr. Tone Bajec, ki se je uspešno udejstvoval pri osnovanju Slovenske šahovske zveze in v prvih letih njenega delovanja. Z njegovim predsedstvom je agilnost Slovenske skih partijah že redkost. Dr. Euwe ima pripravljeno zanimivo nadaljevanje, s katerim Keresa preseneti); 3) Sgl — ti, a7—a<5; 4) e2—e3, Sg8—fti; 5) Lfl :c4, e7—eC; 6) 0-0, c7-c5; 7) Ddl-e2, Sb8—c6; S) Tfl-dl, b7-b5; 9) Lc4-b3, c5-c41 (Ta varianta je znana in je bila že večkrat igrana. Črni izsili menjavo belega lovca, dobi majoriteto kmetov na damskem krilu, toda prepusti belemu premoč v središču in mora tudi paziti, da mu beli kmetov na damskem krilu ne razbije in oslabi. Dr. Euwe se vsem tem nevarnostim s točno igro izogne); 10) Lb3-c2, Sc6-b4; 11) Sbl-c3, Sc6:c2; Angleški vojaki v zaledju francoskega bojišča šahovske zveze zajamčena. V odbor so bili izvoljeni : prof. Gabrovšek, Hreščak in Milan Slokan iz Ljublj. šahovskega kluba. Bizjak, Hren in Sa-mobor iz Centralnega šahovskega kluba, Erker iz šahovskega kluba »Triglava«, Bezrukov iz Zelez-ničarskega šahovskega kluba, Zupan iz Dvorskega šahovskega kluba, in Cafuta iz šahovskega kluba »Vidmar« iz Maribora. Poslovni odbor Slovenske šahovske zveze se bo iz teh odbornikov konstituiral pri svoji prvi seji. Za revizorje so bili izvoljeni Kozina, prof. Sila in inž. Pipuš. Prihodnji občni zbor bo v Šoštanju. Tekmovanje klubov za prvenstvo Slovenske šahovske zveze je v najlepšem teku. Borba je posebno ostra v mariborski in ljubljanski skupini. V ljubljanski skupini sta LŠK in CŠK odigrala tekme med svojim prvim in drugim moštvom in prvo moštvo CŠK že tudi z drugim moštvom LŠK. Prva srečanja so pokazala, da je favorit LŠK, da pa ga prvo moštvo CŠK nevarno ogroža in bo borba za končno zmago še zelo ostra. Končni zmagovalec se bo najbrž moral zadovoljiti le z malo razliko točk. Iz matcha med dr. Euwejem in Keresom je zanimiva zadnja partija, v kateri je dr. Euwe kot črni lepo premagal mladega velemojstra, toda je s tem mogel le za točko zmanjšati svoj poraz. Keres : dr. Euwe: 1) d2—dl, d7—d5; 2) c2-c4, d5:c4 (sprejeti damski gambit je nevarna obramba in je v turnir- 12) De2—c2, Sf6—d5 (na tem mestu so do sedaj igrali večinoma Lc8—b7. Avtor igrane poteze je Euwejev rojak Laudau in ta poteza pride sedaj Euweiu prav); 13) b2—b3 (Keres skuša takoj razbiti črnemu kmete, toda mu to ne uspe), c4:b3 (vpoštev je prihajalo tudi Lf8—b4 in črni obdrži premoč na damskem krilu); 14) Dc2—b3, Lc8—b7; 15) Sf3—e5 (grozi St'3:b5 in črna premoč na damskem krilu je uničena. Eu\ve preprosto, toda dobro to prepreči), Sd5:c3! 16) Db3:c3, Ta8—c8; 17) Dc3—el, Lt'8—d6; 18) Se5-d3 (črni je grozil z L:d6 in Dg5 osvojiti kmeta), Dd8—h4 (črni je dosegel krasno pozicijo in je njegov napad na belo kraljevo krilo zelo nevaren); 19) h2—-h3, 0—0; 20) a2—a4 (na ta napad na damskem krilu odgovori črni z globoko kombinacijo), b5—b4| (krasna žrtev kmeta, katere namen je' zvabitev figur od kraja napada); 21) Sd3:b4, Lb7—f3! (če sedaj beli vzame lovca, pride D:h3 in črni ne more igrati f4, ker sledi L:b4 in po D:b4 Dg4 + in Tdl pade; beli bi moral igrati po D:h3 Sb4—d3, nato bi pa sledilo f7-f5 in beli proti Tf8-f0-g6+ nima pametne obrambe); 22) Sb4—aG (Keres skuša z žrtvijo kvalitete vzeti nekoliko sile črnemu napadu), f7—f5! (črni pravilno ojači svoj napad s tem, da grozi še s T£8 čez f6 napasti belega kralja); 23) Lcl—a3 (z zamenjavo lovca si beli precej olajša položaj), LdG:a3; 24) Tal:a3, Lf3:dl (analize so pokazale, da bi mogel namesto tega črni uspešno nadaljevati napad s Tf8—f6; Euvve se je namesto tega raje odločil za izkoriščanje premoči v končnici, kar tudi vodi do cilja); 25) Del tdl, f5—f4! 2(1) e3-e4, Dh4—e7 (izkorišča neugoden položaj belih figur za povečanje svoje prednosti); 27) Ta3-b3, De7-d6; 28) Ddl-d8, Tf8—(18; 29) Sa0-b4, Dd6:d4; 30) Dd3:d4, Td8:d4; 31) Sb4—d3, g7—ga (enostavneje je bilo T:el); 32) h3—h4, Td4:a4; 33) f2-f3, h7-h«l 34) h4:g5, Ji(>:g5; 35) Tb8—b5, Kg8— f7! (elegantna obramba kmeta g5, ker je po T:g5 beli kralj v matu); 36) Tb5-b7+, Kf7—fU; 37) Sd3-f2, KfG-gO; 38) Tb7-b5, Tc8'-cl+; 89) Kgl-h2, Ta4-al; 40) Tb5-b2, Tel—fl; 41) Tb2—c2, Kg6-h5; 42) Tc2—b2, g5—g4! (samo prehodna žrtev kmeta, s katero črni ojači svoj pritisk na belo pozicijo); 43) f3:g4+, Kh5-g5; 44) Tb2-c2, Kg5-f0; 45) Tc2-b2, Kf(5-e5; 40) g4-g5, Tal—a3; 47) Sf2-h3, Ke5-e4; 48) g5-g0, Ta3-al; 49) Sh3-f2+, Ke4—f5; 50) g0-g7, Tal-a8; 51) Tb4-b7 (Keres poskuša še z »g« kmetom otežiti Euvveju delo, toda Euwe je zelo previden igralec in onemogoči takoj tudi ta poskus), Ta8-g8! 52) Sf2— d3, Kf5—fO; 53) Sd3-c5, Tg8:g7; 54) Tb7-g7, Kf(5:f7; 55) SeG:c5+, Kg7-fG; 50) Set5-c5, KfG-e5; 57) Kh2-h3, Ke5— fol 58) g2-g4+ (pozicija je za belega nevzdržna in je že vseeno, kaj igra), Kf5—g5; 59) Sc5-d3+, Ke5-e4; 60) Kh3-g2, Tfl—b1; 61) Sd8—c5+, Ke4—e3 in boli se je vdal, ker more preprečiti črnemu novo damo le še z žrtvijo figure. Letalski motorji pred 30 leti Pred dobrimi tridesetimi leti eo začeli posamezni konstrukterji misliti na to, da bi se človek na letalu s pomočjo motorja dvignil v zrak. Najprej so poskušali s strojem, ki je bil v tistem času že zelo izpopolnjen, — s parnim 6trojem. Toda kljub mnogim poskusom ni bilo mogoče zgraditi močnega in dovolj lahkega parnega stroja, pač pa je dajalo več upanja lahkih eksplozijskih motorjev za motorna vozila. Če si ogledamo nekoliko letalske motorje, ki so jih uporabljali prvi graditelji avijonov, nam bodo v mnogočem bolj razumljivi neuspehi, ki so jih morali premagati pijonirji letalstva pri delu za zavojevanje ozračja. Prvi polet z motornim letalom sta izvršila Američana brata Wright pred šest in tridesetimi leti. V Evropi poročilom o prvem njihovem U6pelem poletu v letu 1903 sprva 6ploh niso hoteli verjeti. Kljub temu njunega rezultata: — dvanajst sekund trajajoč polet v višini dva do tri metre nad zemljo niso mogli Evropci še nekaj let doseči. Brata Wright sta zgradila motor za svoje letalo sama v svojih delavnicah za bicikle. Motor je imel štiri cilindre z vodnim hlajenjem, in je imel vsega skupaj komaj dvanajst konjskih sil moči, pri čemer pa je tehtal 108 kg. Na eno konjsko silo moči je odpadlo približno devet kilogramov teže. (Pri današnjih majhnih avijonskih motorjih se računa na eno konjsko silo komaj nekaj nad eden kilogram teže, dočim so dosegli pri velikih avijonskih motorjih že manj kot pol kilograma teže za posamezno konjsko silo.) Poleg majhne moči motorja (danes motornih avijonov z motorjem, ki ima manj kot 20 do 30 konjskih sil moči, skoraj nimamo), so torej morali zmagati še neprimerno veliko težo. S podobnimi težavami kot brata Wright so se morali boriti graditelji avijonv tudi drugod. Tovarne za avijonske motorje so poskušale najrazličnejše konstrukcije motorjev, samo da bi zmanjšale težo motorja in zmanjšale porabo goriva. Tako smo že v tem času imeli najrazličnejše oblike motorjev, vsem pa je pri1 obratu delalo največ,težav mazanje in hlajenje motorja. Dolgo časa je veljalo načelo, da se more pri močnejših motorjih izhajati le z vodnim hlajenjem. Ze to je pomenilo precejšnje dodatne teže, ker so morali biti valji motorja obdani s plaščem za vodo, treba je dodati sesalko in hladilnik za vodo. Izmed letalskih motorjev je bil najbolj znan okoli leta 1910 motor tovarne Anzani, s katerim je Louts fa&jC favi Velik in važen socialni prizor odgrinja pred nami evangelist. Kristus hote nasititi lačne množice in se pri tem posvetuje z enim svojih učencev: »Kje naj kupimo kruha, da bi ti jedli?« Takoj nato dostavlja sv. pismo: »To je pa rekel, ker ga je skušal, zakaj sam je vedel, kaj bo storil.« Ves dogodek je jasno ogledalo, kako Bog človeka skuša, se s človekom pogaja, kako bi pomagal človeku. Bog hoče človeku svojo pomoč, tolažbo in rešitev nakloniti po človeku. Pred teboj poslani lačnega, izmučenega, bolnega, trpečega in te skuša, kako mu boš pomagal. Za tem prosjakom, siromakom, bolnikom, trpinom se skriva Tvoj Bog. V teh prosečih očeh in besedah se ti javlja. K tebi pošilja prav tega prosilca, ker moraš ti z Bogom poravnati prav tak račun. Gospodov učenec je bil v imenovanem svetopisemskem dogodku takoj pripravljen, da posreduje nekoliko pomoči. Prav to je hotel in hoče videti Kristus: našo pripravljenost, našo dobro voljo pomagati po svojih močeh in razmerah. Ali prav te blage volje, tega socialnega čuta je malo med ljudmi. Majhen temelj — majhen dom; malo vere — malo ljubezni. Nekateri se v prevzetnosti sklicujejo na svojo moč. »Ne veš, da imam oblast...?« Pi-latova ohola oblastnostl Drugi se postavljajo na stališče pravičnosti. »Imamo postavo in po tej postavi mora umreti/« Škodoželjna farizejska brezsrtnost! Tretji v svoji nestrpnosti ali užaljenosti iščejo zadoščenja. »Plačaj, kar si dolžan!* Neusmiljena maščevalnost! V takih in podobnih oblikah in podobah stoji večkrat v življenju človek proti človeku. Ne čudimo se, da je socialno vprašanje vedno bolj zamotano. Kristus pa hofe, da bi vsakdo svojo Ir.st in oblast upravljal kot tak, ki bo zanjo pred Bogom odgovoren. Socialna stiska z žalimi posledicami nastopi povsod tam, kjer je sebičnost sprevrgla ves red in postavo, ker pravično ne ceni in ne upošteva vrednote zemeljskega dela. Velika je naloga, kako bi prišli do tiste delovne skupnosti, ki bi vsem ljudem kot sodelavcem zagotovila primeren delež na vseh zemeljskih dobrotah in pridobitvah. »Kje nnj kupimo kruha, da bi ti jedli?« Kristus skuša naše sočutje in sodelovanje pri rešitvi socialnega vprašanja. Ali bomo prestali božjo skušnjo? Križanka 1 2 3 4 5 6 7 m 8 9 ■ 19 U 12 13 14 m 15 1C fl 17 9 18 19 2« fl 21 22 23 24 ■ 25 26 ■ 27 ■ 28 29 B 30 fl 31 32 ■ 33 34 ■ 35 36 ■ 37 fl 38 B 39 4t ■ 41 42 ■ 43 44 B 45 46 fl 47 48 ■ 49 ■ 5« 51 B 52 B 53 ■ 54 ■ 55 t m 56 57 B 58 59 6« ■ 61 62 m 63 64 ■ 65 66 B 67 68 69 ■ 71 71 ■ 72 73 ■ 74 75 B fl ^ 71 77 m 78 79 ■ 89 B 81 811) fl 82 83 81 85 ■ 86 ■ 87 ■ 88 B 89 90 ■ 91 ■ 92 ■ 93 94 B 95 ■ 96 ■ 97 ■ 98 B 99 B 109 m 111 ■ 102 ■ 193 fl Vodoravno: 1. Ženska brez vesti. 8. Oblika glagola biti. 10, Vesela, zadovoljna. 16. Kratica za »dvojino« 17. Pramen, svetloba. 18. Otočje v Srednji Ameriki. 21. Vodja germanskih najemnikov, ki je strmoglavil zadnjega rimskega cesarja in sam zavladal, 23. Rajanje, ples, narodni običaj. 25. Vpra-šalnica po osebi 27. Odgovor na vprašanje kod? 28. Azijska puščava. 30. Majhna gmota, zbranost, tudi trgovsko dejanje. 31. Svetopisemska oseba. 33. Vrsta ženskega glasu. 35. Del celote tudi konica magnetne igle. 37. Prihodnjik, členica, ki pomeni odlašanje. 38. Morska žival, ki prebiva v polarnih morjih. 40. Priprava za plovbo s pomočjo vetra. 41. Star, značilen slovanski soglasnik. 43. Kurivo, stavbni materijal, izvozni predmet. 45. Čebelin »mož«. 47. Kje 7 48. Oče, papa 49. Se ne vidi, ker je . .. 50. Nje tek je žir in je lahak, ko ,. . deklet v dolini (Gregorčič - Soči). 52. Igralna karta, rimski denar 53. Tebansiki kralj. Edipov oče. 54 Kemijski znak. 55. Gnjat, suho meso. 56. Vrsta solate, priljubljena zlasti med Primorci 58. Tuj zelo rabljen izraz, ki pomeni »zbogom«. 61. Verdijeva opira. 63. Italijanska reka, ki teče skozi Fi-renco. 65. Član starega orijentalskega naroda. 67. Ko« polja, njive. 68 Kratica za tujko, ki pomeni »preteklega leta« 70. Ljubo ..., kdor ga ima. 72. Bolgarska reka, pritok Marice. 74. Strupeni plin 76. Del žival, telesa. 78. Žabji glas, razpoka. 80. Prostor v hiši. 81. Žitarica, konjska krma. 82. Starejši (kratica) 84. Hiša, streha, dom. 86. Del noge. 87. Predlog, tudi reka v Padski nižini. 88. Grška črka. 89. Ceste, sme- ri, odhodi 91. Ribje jajčece. 92. Kazalni zaimek. 93. Vrsta kemičnih 6pojin. 95. Mesto ob morju v zahodni Istri, južno od Trsta. 96. Kratko žensko krstno ime. 97. Pritrdilnica. 98. Nikalnica. 99. Izraz pri nogometni igri — izpad žoge iz igralnega polja. ICO Žensko ime. 101. Namorski poklic. 102 Koroška reka. 103. Vitel, tkalska snovača, neroden človek. Navpično: 1. Notranjsko mesto, znano po živosrebrnem rudniku. 2. Poviti, združiti, skleniti. 3. Enica na igralni karti. 4 Zunanji izraz hude žalosti, tudi ljudska nikalnica. 5. Žitarica, ki dozori pozno v jeseni. 6. Kemijski znak za kalij. 7. Član starega slovanskega plemena. 8. Čistilno sredstvo za kovine. 9. Pijača starih Slovanov. 11 Kovinski človek, stroj. 12. Kratko moško krstno ime (Edvard!) 13. Okrasje, po-lepšanje. 14. Vrsta naglasa. 15. Ploskovna enota. 19. Strelno orožje. 20. Kraj pri Ljubljani. 22. Vrsta pesnitve 24. Staro rimsko ime za Zader. 26. Južna rastl;na, simbol sprave in miru. 28. Ruska reka, ki se izliva v sev. morje. 32. Hrvatski otok v severnem Primorju, po njem se imenuje škofija. 34. Strelni cilj, zadevanje, plošča. 36. Drugo ime za vrtno gredo. 38. Travniško orodje. 39. Mnogo rabljen (toda tuj) pridevek za prebrisanca, navihanca, trdovratne-ža. 42. Papeška krona. 44, Pralno in čistilno sredstvo. 46 Egiptovsko božanstvo. 47. Španska reka. 49. Druga, krajša beseda za sramežljiv. 51. Okrogla, okovana plošča, šoortni predmet. 53. Tuja beseda za zvezo, združenje. 55. Osebno_ ozir-lni zaimek. 56 Gorski masiv na jugu Jugoslavije. 57. Vedrost, svežost, ja- kost. 59. Pevska nota (c), tudi predlog. 60. Nasad, javni Art. 62. Poglej prve dve črki od 1. navp. 64. Bivša največja srbska politična stranka. 66. Vodijo v podzemlje — rudnik. 69. Spodnja obleka. 71. Domače žensko krstno ime. 73 Nesimpatičnost, odvratnost. 75. Pevska nota, izraz pri kartanju, tuja beseda za kralja 77. Hazardna igra. 78. Naplačilo. 81. b Prepiri, kregi, velika nesoglasja, nerazumevanja. 82. Vi... 83. Črnogorska reka, tudi izraz pri tehtanju. 85. Krokar, črna ptica. 88. Rimski filozof. 90. Drag kamen. • 93. Egiptovska reka. 94. Močna alkoholna pijača. 95. Železarsko delo, oblikovanje železa. 97. Akademski naslov. 98. Nikalnica. 100. Pevska nota kot pri 59. navpično. ResKec hrizanhe z dne 3. marca Vodoravno: 1. Pomol. 3 Gostija. 6. Sopara. 8. Veje. 10. Ležati. 12. Vari. 14. Lipa. 15. Kukalo. 16. Hoja. 18. Nagovarjati. 21. Lonec. 22. Capa. 24. Mali. 26. Pravec. 27. Glina. 28. Pirhi. 30. Narobe. 32. Dopevek. 34. Mrva. 36. Baje. 38. Jesenovina 39. Ra-kev. 41. Rase. 43. Davi 45 Miši. 46. Senik. 47. Ve-"'ličati. 49. Založitev. 51. Stanarina. 54. Limonada. 57. Meja. 58. Čada. 61. Para. 62. Sipa. 64. Brinje. 65 Po-potovati, 67. Tiran. 67. Setev. 70. Severo. 71. Risati. 73. Tabor. 75. Korec. 76. Teme. 77. Cesta. 79 Bala. 81. Veslo 82. Polomijada. 85. Vata. 87. Nikoli. 89. Vile. 90. Niče. 92 Razori. 94. Nalik. 95. Koleno. 96. Carina. 97. Barka. Navpično: 1 Poledica. 2. Molža. 4. Stiva. 5. Jarina. 6 Soliti. 7. Papa 8. Veka. 9 Jelovina. 11. Tiho. 13. Čuvar. 15. Kunec. 17. Jama. 19. Gostobeseden. 20. Jagnedovina. 21. Lonec. 23. Papir. 25. Lina. 26. Pravek. 27. Glina. 29. Hiba. 31. Roje. 33. Pena. 34. Mrkev 35 Zora. 37. Jedača. 39. Rašilo. 40. Bolnik. 42. Seve 44. Viti. 45. Miza. 46. Sevet. 48. Limona. 500 Živina. 51. Staja. 52. Ričanje. 53. Nada. 54. Lipa 55. Morati. 56. Dasi. 57 Meso. 59 Priporočilo. 60 Tovarišija 83. Palec. 86. Britev. 65. Pove. 66. Tisa. 68. Ranta. 69 Serec 70. Seme. 72. Tiče. 74. Borba. 75 Košenina. 76. Teslo. 78. Stava. 80 La-vorika. 81. Veli. 82. Poleno. 83. Milo. 84. Danica. 86. Tara. 88. Kolik. 89. Vile. 91. Čeri. 93 Zobar. Z'ogovn'ca Sestavi iz zlogov: cve, če. čih, denj, grad, hlad, i, ka, kri, na, na, nik, po, praz, pre, pu, ri, šenj, to, vi, vo, žan. Besede sledečega pomeno': a) novost v oglasnem oddelku sobotnega »Slovenca«; • b) vremenski pojav, ki nastopi vsled prehitre od-juge; c) Klabundova drama; d) nevšečnost, začetek mnogih bolezni; e) finsko me6to, ki je najbolj ogroženo po rdečih četah, in ki ima radijsko postajo na »tem valu kot Ljubljana. Rešitev ziogovnice a) Gamelin, b) Martin Krpan, c) naročnina, d) odjuga, e) veverica. Blčriot v juliju 1909 prvič preletel Rokavski preliv. Anzanijev motor je bil že brez vodnega hlajenja. Imel je tri cilindre, ki so bili razvrščeni v obliki pahljače. Iz motorja v obliki pahljače se je počasi razvil motor, ki ima cilindre razvrščene v obliki zvezde, ki je obdržal za dolgo, dolgo dobo sloves najboljšega avijonskega motorja. Prvi zvezdni motorji so bili tako vgrajeni v letala, da 6o vsi cilindri motorja ležali vodoravno, medtem, ko je bila glavna os pokončna. Pogon vijaka pa se je vršil preko zobatih stožčastih koles. Tako so se izognili nevarnosti, ki bi nastala, če bi cilindre postavili pokonci, kakor to delajo danes, da bi se olje nateklo v spodaj viseče cilindre, medtem ko bi zgornji ostali brez maziva. Ena izmed zanimivih konstrukcij iz tega časa so bili motorji, pri katerih so 6e cilindri vrteli okoli srednje osi. Ti motorji so se uveljavili zlasti zaradi svojega dobrega hlajenja in ker se niso svečke v glavi zamazale z oljem, ki so ga vrteči se cilindri metali v smeri vrtenja. Ti motorji so se po svetovni vojni popolnoma opustili. Njihovi nedostatki, velika poraba olja in bencina in še v večji meri vztrajnostna sila vrteče se mase (moment vrtavka) je pri spremembi smeri letala dajala precejšen odpor, tako, da je nevajen pilot to dodatno silo, ki je nastala zaradi vrtenja cilindrov motorja močno občutil na krmilih, kar je zlasti pri nevajenih pilotih povzročilo marsikatero nesrečo. V nekem angleškem kopališču se jc jKimorsKa mina zadela v most in je napravila veliko škode na obaii bmesrrca »Koliko smotk pokadite na dan?« Je vprašal gos|>od S. drugega, starejšega gospoda, ko sta se v parku začela pogovarjati. »No, takole po deseti« »In koliko stanejo?« »Dva dinarja ena.« »Lepa reč! To je dvajset dinarjev na dan! Ali že dolgo kadite?« »No, takole petdeset let že.« »Petdeset let in vsak dan dvajset dinarjev! To je že velikanska vsota! Ali vidite tisto veliko tvornico tamle? Če ne bi nikoli kadili, pa bi bila že lahko vaša!« »Ali vi kaj kadite?« »Ne! Se nikoli nisem imel smotke v rokah.« »Ali je ta tvornica vaša?« »Ne « »Moja pa je!« MLADI SLOVENEC Kokun: Strašen boj Takšnega junaka ni daleč naokoli, kot je Tonček. Dal slov6 domu je in šoli. Tja na Finsko odcokldl je kar sam sinoči Očka tama, mama pa bridke solze toči. Tam na Finskem kar čez noč general postal bo, Ruse z bridko sabljico brž nazaj nagnal bo. A na žalost daleč ni prišel naš junak: zajčka se je zbal. domov zbežal je kot vlak. Očka med kolena vzel ga je kar takoj in našeškal s šibo ga. — Bil je strašen boj. V tovarištvu le moč Basen. Pes in pelelin sta sklenila prijateljstvo ter odpotovala skupaj v širni svet. Nekega dne sta premerila že dolgo pot, a nikjer nistu našla človeškega bivališča. Morala sta prenočevati v gozdu. Pes je izvohal votlo hrastovo deblo, ki je bilo kot nalašč za prenočišče. »Kar tukaj ostaniva,« je rekel petelinu. »Meni je prav,« je odgovoril petelin, »ampak jaz najraje prenočujem na visokem.« To rekoč, je odfrfotal na vejo, voščil tovarišu lahko noč in zadremal. Ko se je začelo daniti, je petelin glasno zakikirikal, ker je mislil, da mora oznaniti beli dan. Petelinovo kirikikanje je slišala lisica, ki je imela svoj brlog ne daleč od votlega hrasta. Ililro je pritekla, da bi ujela petelina. Ko pa je videla, kako visoko na drevesu čepi, si je na tihem mislila: Kj, tebe bom morulu z zvijačo spraviti dol, kajti na drevo plezati ne znam. Rečeno — storjeno. Na vso moč prijazno in vljudno je nagovorila petelina: »Dobro jutro, ljubi bratranec! Veseli me, da si prišel sem. Dolgo te že nisem videla. Ampak stanovanje si si pa izbral kaj neudobno. In zajtrkoval gotovo tudi še nisi. Pojdi, pojdi z menoj! Postregla ti l>om v svoji hišici s sveže pečenim kruhom in drugimi dobrotami.« Petelin pa je lisico zvitorepko dobro poznal. še na misel mu ni prišlo, da bi skočil z drevesa in postal njen plen. Zvito se je nasmehnil in rekel: »Aj, če si res moj bratranec, grem prav rad s teboj nu zajtrk. Povedati pa ti moram, da nisem sam. /. menoj je popotni tovariš, ki prenočuje spodaj. Prosim te, bodi tako prijazna in zbudi ga, du gremo skupaj na tvoj dom.« i-M • »Prav ruda,« je rekla lisica, ki je bila prepričana, da je petelinov popotni tovariš prav tako — petelinjega rodu. Kar sline je začela cediti ob mislih, kako si bo posladkala želodec z dvema pečenkuma... Hitro je stopila k votlemu deblu, v katerem je prenočeval pes, in ga hotela zbuditi. Pes pa je dobro slišal pogovor mod petelinom in lisico, »l.e počakaj me, tatica grda,-zdaj ti kazen ne uide!« se je na tihem razveselil. Planil je i/, votline, zgrabil lisico za vrat in jo usmrtil. Potem je zuklicul tovarišu petelinu na drevesu: »Zdaj pa le brez skrbi skoči dol! Če bi bil sam, bi ti bila lisica gotovo zavila vrat. V tovarištvu pa je moč!« Zračne in druge pošasti Preveč ie zaposlen Gospodar reče beraču, ki ga je prišel prosit vbogajme: »Zakaj pa ne delate? Saj ste še krepki!« »Saj bi rud delal, pu ne utegnem. Beračim namreč vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih,« se odrezal berač. Tudi pri nas že vsak kratkohlačnik ve, da divja med velikimi državami, in sicer med Nemčijo in Rusijo na eni strani ter Francijo in Anglijo na drugi strani, huda vojna. Vso strahoto te vojne je že okusila poljska država, ki jc postala plen mogočnega soseda. Tudi češkoslovaška je prišla pod oblast .Nemčije, toda brez večjih krvavih žrtev. Tretjo državico, Finsko, si hoče prilastiti Rusija, ki ima na svojem praporu napisano: Enakost in svoboda. To »enakost« in »svobodo« prinaša zdaj Rusija na Finsko — z bajoneti, puškami in topovi... Finci s takšno »enakostjo« in »svobodo« kakopak niso nič kaj zadovoljni in vračajo roparskemu napadalcu milo za drago. Hrabro branijo že četrti mesec vsako ped svoje domovine, če prav je razmerje med njimi in rusko armado tolikšno kot med muho in slonom. Ruski vojščaki so kaj slabi vojščaki. Miroljubni so po srcu, zato pa jim ne gre in ne gre v glavo, zakaj se morajo boriti posili, zakaj morajo trositi smrt in pogin med uboge Fince, ki jim nikoli niso nič žalega storili. In še to jim ne gre v glavo, zakaj jih njihov poglavar Stalin, ki varno čepi v svoji trd-njnvi in se masti z največjimi drobrotami tega sveta, pošilja na bojne poljane, ko pa jim je vendar vsa leta trobil na uho, da morajo ljudje že na tem svetu uživati raj. »Počemu nas potlej pošilja na oni svet?« — si mislijo. A boriti se morajo, ker bi jih sicer človekoljubni poglavar dal postreljati kar sam, kakor je dal postreliti že dolgo vrsto svojih najljubših tovarišev, ki so prav tako kot on pridigali raj na tej zemlji. Knjne, kako lepa »enakost« in »svoboda« vladata v Hlebček s cekini V tistih časih, ko je vladala po deželi huda lakota, je neki bogatin poklical najrevnejše mestne otroke k sebi na dom in jim rekel: »Glejte, tumle stoji košara, polna kruha. Dokler ne bodo nastopili boljši časi, smete priti k meni vsak dun in vzeti iz košare vsak po en hlebček.« Otroci so kar planili h košari. Vsak je hotel imeti najlepši in največji hlebček. Dolgo so se pričkali in odrivali drug drugega od košare. Prav malo je manjkalo, du si niso skočili še v luse. Nazadnje pu so vsak s svojim hlebčkom odšli in se radodarnemu možu niti zahvalili niso. Metka, najrevnejša deklica v mestu, je od daleč gledula, kako se otroci prepirajo za hlebčke. Ko so vsak svojega odnesli, je še ona ponižno stopila h košari iu vzela najmanjši hlebček, ki je ostfll v košari. Le|xi se je zahvalila . za dar in spet tiho in ponižno odšla. Naslednji dan so se otroci spet prepirali za hlebčke in odrivali drug drugega od košare. Ko so odšli, je v košari ostal hlebček, ki je bil komaj polovico tako velik kot drugi hlebčki. Metka pa je tudi tegn hvaležno vzela in ga nesla svoji bolni materi domov. Ko je mati hlebček prerezala na dvoje — so se iz njega vsuli cekini. Mati se je prestrašila in rekla: »Metka, hitro nesi denar nazaj! Gotovo jim je iz neprevidnosti padel v testo.« Metku je vzela cekine in jih nesla bogatinu. Bogatin je Metko dobrohotno pobožal po glavi in rekel: »Cekine sem nalašč pustil vmesiti v najmanjši hlebček, da bi te nagradil, ker si talto ponižna in z malim zadovoljna. Kar obdrži jih in ostani zmeraj takšna, pa te bo sam Bog blagoslovil!« Lahko si mislite, kako razočarani so bili drugi oiroci. ko so zvedeli, du se je v najmanjšem hlebčku skrival cel zaklad! Rusiji! Razumljivo jc, da Fincem prav nič ne diši, da bi bili takšnih »dobrot« od velikega človekoljuba deležni še oni. In zato se borijo. Najbolj zanimivo pa jc, prijatelji mladi, da se za takšno »svobodo« in »enakost« tudi pri nas navdušuje vse polno ljudi, čeprav nimajo nobenega jamstva, da veliki človekoljub Stalin tudi njim ne bo nekoč odpihnil glave z vratu... Najhujše orožje v tej vojni so gotovo zračne pošasti ali z drugimi besedami: letala. Dočim se na bojni poljani borijo med seboj samo vojaki, trosijo letala smrt in pogin tudi med miroljubno prebivalstvo v zaledju. Koliko nedolžnih mater in otrok so te pošasti že pokosile, predobro vedo naši bratje Poljaki. In koliko jih še bodo — to ve samo Bog. Prinašamo slike treh najbolj znanih zračnih pošasti, pred katerimi ni varen nihče: ne vojak na bojnem polju, ne nedolžen otrok daleč za bojno poljano. To je tako imenovano izvidniško letalo z dvema motorjema. Posadka šteje štiri može, in sicer: pilota, opazovalca, strojnika in strelca. Izvidniško letalo leti samo in v veliki višini. Opazuje sovražno ozemlje in dela fotografske posnetke, ki služijo drugim zračnim pošastim — bombnikom — kot cilj za obsipavanje z bombami. Najhujša zračna pošast je bombnik z dvema motorjema. Posadka šteje štiri može: pilota, opazovalca, strojnika in strelca, ki meče bombe. Bombniki letijo navadno v večjih skupinah nad sovražnim ozemljem in obmetavajo vojaške postojanke, pa tudi nezavarovana mesta in vasi z bombami, ki imajo strašen učinek. Vsak bombnik lahko nosi s seboj za 1000 do 2000 kg bomb. Tretja zračna pošast se imenuje lovsko letalo. Ima samo en motor, kroži pa po zraku hitro in spretno kot ptič. Lovska letala imajo nalogo, da v skupinah napadejo sovražni bombnik, onemogočijo njegovo delovanje in ga uničijo. * Pri nas vojne, hvala Bogu, ni in se nam teh zračnih pošasti zaenkrat torej še ni treba bati. Trije fantje, trije fantje mladi izdajati nov list so začeli Trije fantje, trije fanhje mladi, bratje po krvi, so sklenili, tla začno izdajuti svoj list, ki Imi v poljudni obliki obravnaval vsa pereča vprašanja današnjih dni. In kar so sklenili, so tudi izvršili. Novopečenemu časopisu so dali ponosen naslov »Naš list«, ga razmnožili kar na pisalnem stroju in ga razdelili svojim naročnikom. Naročnikov bodo s čusoin gotovo dobili kot listju in trave, soj je list tako poceni, da cenejši biti ne more: dobiš ga za božji Ion, če imaš količkaj prijateljskih stikov z uredništvom in upravo novega lista. Tudi meni, znamenitemu kritiku Krivo-gledu, je bil en izvod tega »Našega lista« poslan v oceno. Preden se moje pero spusti v kritično presojanje vsebine, naj dobesedno navede najvažnejše, kur je pod gluvo novega lista natipkanega. Iu to je: List izhaja vsakega 1. in 15. v mesccu. Uredništvo in uprava: Prule 19, Ljubljana. Ravnatelj lista: Kovačič Vital. Za tiskarno: Kovačič Jože. Tehnično vodstvo: Kovačič Jurij. Kakor vidite, si vodilna mesta pri novem listu vrli bratci složno razdelili med seboj. To je vsekakor nekaj edinstvenega, da trije bratje po krvi z ganljivo vnemo skrbijo zu procvit onegn in islegu podjetja. Bravo, fantje! In zdaj se s kritičnim peresom lotimo vsebine novega listu! Na prvi strani prinaša »Naš list« vodilno povest »Križev pot našega čopiča«. Povest je odlična in tlela mlademu pisatelju vso čast. l.tlina hiba te povesti je. tla ima spodaj v oklepaju napisano: »Dalje prihodnjič«. Samo pomislite, gospod pisatelj, koliko bi povest pridobila nn udarnosti in učinkovitosti, če bi namesto Dalje prihodnjič — vrgli v oklepaj: Knn pfl Povest je zaključena z lepo sliko, ki nazorno predstavlja »Križevo pot nušegu čopiča ...« Druga stran je napolnjena z ugankarsko šaro. Ker sem nu ugankarskem polju popoln lajik (nestrokovnjak), skromno prepuščam oceno te robe strokovnemu kritiku. Na tretji strani je objavljena športna črtica »Moj smuk«, ki je lepo ilustrirana. Ta črtica ima v sebi vse vrline mludega rodu, ki se vestno rnvna po znanem izreku: Zdrava duša v zdravem telesu. I)a boste videli, kako spretno je to dvoje mladi pisatelj in športnik v eni osebi združil, objavljamo to črtico v celoti. Moj smuk (Črtica.) Ko sem jiri.šel na Golovec, sem šel nu strelišče. Tam je bilo prav luštno. Kmalu smo se naveličali in šli nazaj nu Golovec. -Ko sem že prišel nnzaj, sem se jaz prav veselo smučal po hribu. Ko sem se hotel spustiti, je ravno stala ena smučarka na tistem mestu, kamor sem se hotel spustiti. Jaz sem mislil, da se bo umaknila, pa sem se zapeljal po hribu. Ko sem se približal njej, sem zavpil- Ilop! llop! Ona pa se še zmenila ni za moje klicanje in je kar stala in gledala fanta, ki je padel Jaz se nisem mogel več umakniti, zakaj moje smuči so bilo že zdavnaj v njej jiod nogami. Njo je vrglo v hosto. mene pa je vrglo proti vrhu. Ko se je pobrala, je rekla, da ure po |K)licaja. da bo naredil red. Čudno je res, da mora 20 let stara punca iskati pomoči pri policaju zoper 8 let starega direktorja! Ko—tal. Moje kritično pero je spričo resnice, ki je nrihita v /ndnjem stavku, tako presunjeno, da ne na jde besedice graje. Vsekakor gre 8 letnemu direktorju lista, ki je avtor te črtice, vse priznanje. To je nova stvarnost v naši literaturi! Na drugi strani je še lep jiortret neznanega profesorja s kljukastim nosom ter zgodovinska dogodivščina »Navada je železna srajca«. Oboje zasluži vso pozornost naše literarne javnosti. Na drugi struni se vrstijo članki. Na prvem — častnem — mestu je objavljeno laskavo pismo, ki ga je izdujuteljem »Nušega lista« poslal neki mladinoljub. To pismo se glasi: Dragi g. urednik! Kar vesel sem novega časopisa, novih mladih sil in idej ter moči. Želim mnogo borbene odločnosti, du se list razširja, da procvita ter še in še razveseljuje vse naročnike......... Zaradi zujx>slenosti šele danes odgovarjam. Iskreno pozdravljam vse sodelujoče. A. A., L j u b 1 j a n a. Mladi gospod ravnatelj odgovarja gosj>otlu raludinol jubu takole: Dragi gospod! Zahvaljujem se vam za vaše pismo. Želje nas in vas so iste. Prav lepo pozdravljeni in še kaj pišite. G. ravnatelj. Še dva prispevka krasita zaključni del lista: Topla čestitka uredništva bralcem za pust in filozofsko modrovanje neznanega avtorja o ljubljanski maškeradi. Mladim izdajateljem, ki so v eni osebi vse: uredniki, upravniki, direktorji, stavci, pisatelji in slikarji, toplo čestitamo k novemu listu in jim želimo, da bi našo žurnalistiko in nušo literaturo obogatili šc z mnogimi biseri svojega duha! Kotičkov s t r i č e k. Stričkov kotiček Ljubi Kotičkov striček! — Vsako nedeljo se zabavam s Tvojimi pogruntanimi pismi. Zato sera se odločil, da Ti tudi jaz pišem. Doma sem iz obmejnega mesta Prlekiie, iz prelepega Ptuja. Hodim v II. razred deške osnovne šole. Pot me vodi čez železniški prelaz. Skoraj vsako jutro, ko grem v šolo. mi čuvaj pred nosom zupre zatvornice in moram čakati, da oddrrlra mnno osebni vlak. Takrat se smeraj spomnim na Tebe, ker bi rad, du bi vlak tudi mene enkrat potegnil k Tebi v Ljubljano. Kadar se mi bo izpolnila ta želja. Ti bom pravočasno sporočil, da me prideš čakat na postajo, da se v Ljubljani ne izgubim. Prisrčno Te pozdravlja — Milan Zupane, učenec II. razr. v Ptuju. Dragi Milani — Čudne reči se godijo po svetu. Torej samo takrat, kadar Ti čuvaj pred nosom zatvornico zapre, se spomniš name? Potemtakem se moram samo vrlemu čuvaju zahvaliti, da se sploh kdaj spomniš name. Kadar bom kaj hodil tam okoli, ga bom obiskal in mu ponudil ščepec tobuka za nju-hanje, da bo sebi in meni na zdravje gromko kihnil. Bog ga živi, vrlega možal Zaradi mene pa le nikar v Ljubljano ne hodi, kajti bi se utegnilo zgoditi, da bi me tam zastonj iskal. Sem se z Ljubljano že pred meseci hudo skregal in ji za nekaj časa pokazal hrbet. Do grla sem bil sit njene megle in njenega jezička, ki drugega ne zna kot obirati poštene ljudi. Kdaj se bom spet z njo spoprijaznil in se vrnil k njej, še ne vem. Nekaj litrov votle bo vsekakor še steklo v morje, preden se bo to zgodilo. Pa se še kaj oglasi, če Te moje pismo ne bo do kraja razočaralo. Lep pozdravček! — Kotičkov striček. MLADA NJIVA Občinski očetje sodijo... Občinski očetje so sedeli na klopi pod lipo in ugibali, kaj bi naredili z vaškim pretepačem. »Porežimo mu prste,« je predlagal kmet, doma iz Zaplate, »tla naša občina ne bo več na slabem glasu zaradi tega malopridneža.« »Raje ga obesimo,« je predlagal drugi. »To bi bila prehuda kazen,« je rekel tretji. »Naštejmo mu jih trideset po zadnji plati!« ' v lako so izbirali kazen in se prerekali do večera. Županu pa ni bil všeč noben predlog. Venomer ie majal z glavo in nezadovoljno brundal v brke. Nazadnje pa je'odložil 'pipo, se moško odkašljal in rekel: »Možje, naša občina je zelo velika in njen župan sem jaz, ali ne?« »Seveda,« so možje modro prikimali. »In ker sem jaz župan, lahko odločujem, kakor se mi zdi, ali ne?« »Seveda,« so možje spet prikimali — radi ah neradi. »Nisem hudoben in nočem, da bi svet slabo govoril o meni, zato predlagam, naj si pretepač sum izbere primerno kužen.« Ob tolikšni modrosti so občinski očetje kar zazijali. »Imenitno!« so navdušeno zakričali v zboru. »Naj si izbere kazen sam!« Pretepač je vstal, se ganjeno zahvalil županu za modro razsodbo in rekel: • i. 5,>os!Vžira se županovega dovoljenja in si izberem kazen sain. Takale naj bo moja kazen: IJujte nn dobro mulico, potlej pa me napodite v gozd!« Občinski očetje so mu hitro prinesli svinjsko kračo in hleb kruha, potlej pa so gu nagnali v gozd - in sodba je bila končana. Božidur Mikoletič, dijak v Mur. Soboti. Kadar se mamica ... Kadar se mamica moja zasmeje, radost presladka mi v dušo zaveje. Kadar se mamica moja zajoka, mlado srce od bridkosti mi poka. Kadar me mamica moja objame — to najsrečnejši trenulek je zame! Jožef Mihelčič, Dobrava pri Kropi. Človek in orel orelNaVePll,Hini -V S,k?l?vi" >e gnezdil velik zase in „ " Je i j-- " in iskal ^a™ n !n ...?.voJe mladiče. Kadar so se vsi skupaj nasitili, so počivali kier le skain«.86^6.016' ?-P-"stil na dv«išče. Kjer je skakljal droben piščanček že in ie hotel zgrabit s svojim, kremplji tedaj pa e je prikazal človek. Zuklical je- ' P ajST.te.-ss^r*"» je od/lV" " mi,"° f"1"** 1»"«» P« do ™ in l|r!P°Ži?H vasi- P0'" i« ne- M to ni nI SV0'im 30se(!om. Vidiš, vek ti bom n r i - -T se bo Poboljšal člo^ ve*, t, bom pustil piščanca, prej pa ne« dvigi , z nTim''6 P^Kin se zamišljeno strmel ^M?"* ^ pa * Uinko Bažec, D. M. v Polju. Sirota Po cesti roma bosonog Zakaj sirotek milo joče, zukuj si briše solze vroče? Žaluje jk) ljubeči mami in po očetu v hladni jami. Zaman sirotek se solzi — zapuščen je od vseh ljudi. Marica Motnikar, učenka 3. razr. m. š. v Zagorju ob Savi. Jabolčni kolač (Za štiri osebe) Imaš: 4 debela jabolka, presno maslo, sladkorni poprh. Narediš testo iz 125 g moke, 75 g presnega masla, t rumenjaka, 2 žlici smetane. Sladkorno, debelo sipo in t beljak potrebuješ za okras. Najprej olupiš jabolka, jih iztrebiš, nare-žeš n & kolobarčke in jih položiš v loučeuo po- Poziv ženskam vsega sveta Zborovanje švedskih ženskih društev proti barbarskim načinom vojskovanja Iz Stockholma poročajo 12. februarja: Danes je bilo v Stockholmu zborovanje, ki se ga je udeležilo več ko 30 ženskih društev, ki zastopajo krog 500.000 švedskih žensk. Zborovanje je veljalo pozivu na vse ženske sveta, da naj dobro preudarijo, kaj pomeni totalna vojna v vsej svoji okrutnosti. Med drugim so v pozivu tele besede:^ »Finska je pravkar žrtev te nečloveškosti. Celo v oddaljenih pokrajinah je civilno prebi- združiti ženske vsega sveta, da najdejo kako sredstvo, da bi se končala ta grozna žaloigra, ki se vprizarja pred našimi očmi. Obračamo se k poedinam ženskam in posebej še k ženskim društvom in jih za božjo voljo prosimo, naj se povsod po državah združijo ženske v ta namen, da zahtevajo od svojih vlad, naj vendar kaj začno, da lx> konec te vojne in da se bo finski narod mogel povrniti v svoje prejšnje življenje. Me bomo storile vse, da se usta- Pomladanska moda fe tu Značilno za modo 1940 je širina čez boke in prsi, tako da je poudarjena ženskost in ni nič več moderna »tanka linija«. S tem pa bo bržkone oživel tudi steznik, čeprav spremenjen in po moderno prirejen. Krila so različna. So krila, ki so v gubah, so zgibana, dalje ravna in kot pražnja krila so dolga in kakor krinolina. Glede na barvo in blugo: Novi odtenki za poletje so vsi svetli, a mehki: zeleno kot lipa, dalje rezeda, modrosivo; vse vrste rumene barve: žveplenorumeno, rumenkastozeleno in rumeno, kot mimoza. Rdeča barva pa je taka kot cvet žeranij in kapucinčkov. Po vzorcih so blagovi: črtasti, progasti. Veliki žepi in sv.ileni trakovi na rjavem plašču za prehodni čas, poživijo in pomladijo plašč. Lepa pahovka (rutica) nastane, če zložimo tenčice različnih barv (pazi na barve!) in ro- Zapnščena hčerka finskih staršev, ki ji je valstvo izpostavljeno dan na dan letalskim napadom. Neskončne množine bomb padajo na nezavarovane kraje. Odrasli in otroci so ubiti ali ranjeni medtem ko mirno opravljajo svoja dela, ali pa so prisiljeni, da v hudem mrazu prebijejo ure in dneve v gozdovih ali ledeno-mrzlih kleteh. Sovražnik podira zavetišča in bolnišnice. Matere in otroci brez strehe begajo od stanovanja do stanovanja. Hkrati povzroča ta vojna, posebno v tej hudi zimi vsem ruskim vojakom, ki se bojujejo v tujih pokrajinah, strahovito trpljenje. Ugovarjamo tudi proti nečloveškemu vojskovanju na morju, proti izgubi nevtralnih ladij, ki so last miroljubnih držav, in ki zahteva smrtne žrtve. Spričo teh neskončnih mer mo-raličnega in telesnega trpljenja se morajo s v vojni, mati pa pomaga v taborišču. vi lo rušenje in odvrne nesreča, ki ograža vse človeštvo. . K temu je pripomnil švedski zunanji minister: »To zborovanje ima smoter, da ugovarja proti totalni vojni, ki ograža Evropo, da bo propadla. Ugovarja proti barbarskemu načinu vojskovanja. Na Švedskem smo priča grozotam na Finskem. Želim, da bi vse ženske v Evropi občutile stud, ki navdaja švedske ženske spričo napada na finsko ljudstvo. Nikogar ne obtožujem, ne države ne vlade, toda Evropa trga sama sebe in hiti v samomor. Če bomo jjozabili, da je vojna za narode nadloga m da je mir edina podlaga stalnega reda in mednarodni pravičnosti, bo vse človeštvo zadela katastrofa.« Beseda o materinstva bove prešijemo; tudi v sredini prešijeino, da se deli ne bodo razmikuli. Predpoinladanski kostum je sivkaste barve, obšit pa je s črnim krznom na ramenih in na prsih. Moderno je kratko, zgibano taftasto krilo, ki ga prav tako lahko nosiš pozimi kakor tudi poleti. Zraven pristoji sleherna boljša bluza. sodo za peko. Pokapljaš s presnim maslom in I>otreseš s sladk. poprliom. Testo mrzlo ugneteš, nato ga razvaljaš in položiš kot pokrov vrh jabolk. S čopičem na-inažeš testo z beljakom in potreseš s sladkorjem. Potem porineš posodo v pečico in pečeš 20 minut. Na mizo daš kolač, ko je še vroč ali le malo ohlajen. Doma sešita obleka Preden začneš zase šivati obleko, si moraš priskrbeti izvrsten kroj. Tudi blago bodi dobro in trpežno, vendar ne drago, ker se ti lahko kaj zareže. Drago blago zahteva pač veščih rok. Pri šivanju je treba veliko mero potrpežljivosti, zato ni vsakdo za šivanje. Ko človek še ni vajen šivati, mu delo ne gre hitro od rok in treba je, da poznaš nekaj zadevnih nasvetov: 1. Če je ovratnik že skupaj sešit, prikrojiš blago njemu primerno in šele potem ovratnik obrobiš. 2. Jako težavno je prišiti rokava k obleki. Rokav je treba nabrati in ga v odprtino pri- bo letos rodil, pa privežimo na vodoravno napeto žico in ga po potrebi nekoliko skrajšamo, ako je prav previsok. Tudi lepotično grmovje, ki ga vidimo povsod po naših vrtovih, treba vsako pomlad primerno urediti, iztrebiti in po potrebi nekoliko krajšati. Toda vprav v tem oziru se delajo po vrtovih velike napake. Tudi to rastlinje se navadno obstriže kar mehanično kakor živa meja. Tisti, ki lepotično grmičje tako obrezujejo, ne vedo, da te rastline razvijajo svoje cvetje izvečine po enoletnih šibah prav do konca. Ako torej kar na slepo krajšamo mladje, uničijo najlepše cvetje. Potrebno je samo, da vsak grm ali skupino v6ako pomlad iztrebimo, to se pravi, da prav v tleh izrežemo vse suho, nasehlo, prešibko, zanikrno, prestaro in pregosto šibo v je ali ste-blovja. Vse mlado, zdravo, čvrsto pa pustimo spomladi v miru in razen kake malenkosti, ki kazi obliko, nič ne krajšamo. Kako lepa je n pr rumeno cvetoča lorsitija, ki se bo že marca meseca prva razcvela, ako ji nismo z napačnim obrezovanjem uničili cvetja. Isto velja za skobotec ali nepravi jasmin, sirski slezenovec (hibiscus), razne oslade (6pirea) lepotično slivo (prunus triloba), vajgelije in mnoge druge Lipovke ali španskega bezga, ki je povsod tako priljubljena okrasna rastlina, spomladi navadno nič ne obrezujemo. To moramo opraviti najbolje, ko ocvete in sicer na ta način, da izrežemo V6a ocvela razcvetja. Preden se lotimo obrezovanja vrtnih rastlin, ei oskrbimo dobre vrtne ali drevesne škarje. Z nožem gre obrezovanje mnogo počasneje od rok. ie težav-neje, pa tudi za manj izurjene roke nevarno. peti, pri čemer je treba paziti, dn ležijo zareze v rokavu natunčno nasproti zarezam v odprtini za rokav. Če je treba na rokavu spremeniti kaj glede na dolžino, naj se ta sprememba opravi ali pri odprtini rokava ali pa v zapestju. Sicer komolec ne bo na pravem kraju. Če je rokav v gubah, ki padajo v ospredje, tedaj si zadnji dei rokava preveč potegnila naprej. Če pa gube padajo nazaj, si rokav potegnila preveč naprej. Rokav je le tedaj brez napak všit, če gredo nitke blaga od rame naravnost dalje po rokavu. 3. Najboljši rob krila je seveda navaden, preprost in gladek rob. 4. Lepe gumbnice zahtevajo veliko dela. Razdalje je treba natančno premeriti, urezati jih je treba s posebnimi škarjami, robove je treba najprej samo obšiti šele nato jih pravilno izdelaš. 5. Če je treba prišiti zaponko na zadrgo, se ureže najprej rob za zaponko potem zapog-neš blago in prišiješ zadrgo. 6. Dolžina krila se zaznamuje z bucikami. Če jc krilo jako široko, na primer, okroglo urezano, potem je dobro potegniti nit skozi, ki je tako dolgo vlečeš skupaj, dokler nimaš primerne širine. Krompirjeva kaša bo rahla, če dodaš malo pecil. praška, preden daš na mizo. Za krompirjevo kašo za šest oseb je zadosti pol žličke pecilnega praška. BANKA BARUCH II, Rue Anber, Pari« (9*) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje tn po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni nradl v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 8064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Parig; Holandija: številka 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Lusembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Neradna, sl-oJULca upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje ln ima prijeten okus, ja •»UM. '«'.njM,i j.m.!« Sadno drevje in okra sne grme je treba ob rezati Skoro na vsakem domačem vrtu, pa če je še talko majhen, gojimo nekaj sadnih dreves — navadno v pritličnih oblikah — nekaj grmov ribeza ali Ivanovega grozdjiča, morebiti tudi par grmov kosmu-Ije in vnsto malin in več ali manj okrasnih cvetličnih grmov. Vse to trajno vrtno rastlinje treba vsako pomlad, preden začne brsteti, kolikor toliko obre-zati. Pritlično sadno drevje gojimo na planem ali ob stenah kot špalir in sicer v somernih, pravilnih ali pa v preprostih, naravnih oblikah. Umetne, pravilne oblike (piramide, razne palmete itd.) se vedno bolj opuščajo. Za take oblike so primerne edino le hruške v raznih, žlahtnih, deb;loplodnih sortah. Vsa druga sadna plemena gojimo pa izključeno v obliki 6adnih grmičev z nizk'm deblom, ob zidu pa v preprostih pahljačastih oblikah. Kdor pa hoče vendarle gojiti in obrezovati umetne oblike, se mora pač sam priučiti tega sicsr zelo zanimivega in pobudnega, pa ne tako preprostega posla. Z ljubeznijo do stvari lahko vsakdo doseže potrebno spretnost. To nam izpričujejo ljubitelji iz raznih stanov, ki so 6e po knjigah in po opazovanju tako izurili v obrezovanju, da je veselje pogledati njihovo sadno drevje. Preprost lastnik, ki nima niti časa niti potrebne volje do tega <1/»1 >1 — »» U« na niij i-nmn nn noinnlr/vKn ->i?0 1TTP-uviU| o<< i/u pa Oiiivili ouuivi »»« »»■*»»»—««— zovanje pregostih glavnih vej in po njih rastočega rodnega lesa, da bodo vrhovi kar moči redki, zračni, kajti le tiste veje in vejice, do katerih morejo sončni žarki, so rodovitne in rode zdrave, lepo razvite, okusne plodove. Tžko redčanje krone ni nika-ka umetnost in nam že zdrav razum pove, katera veja je odveč, katera ima slabo lego, kje je rodni les pregost itd. Izrezujmo posebno preveč pokončne veje, varujmo pa poševno in vodoravno rastoče, Prav tako odstranjujmo navznotraj rastoča rodne šibice, varujmo pa tf6te, ki rasto na spodnji, zunanji strani glavnih vej. Krajšajmo samo voditeljice (končne prirastke prejšnjega leta), ako 60 prebujni, da dosežemo v vrhu neko enakomernost. Le ne prepuščati obiezovanja neukim šušmarjem, ki nimajo pojma o bistvu obrezovanja in opravljajo zato ta posel mehanično, tako kakor bi obrezovali živo mejo. Taki obrezači pokvarijo najlepše drevo, da ni nikdar nič pride iz njega ne glede zunanje oblike ne glede rodovitnosti. Še preprostejše je obrezovanje ribeza. Teh grmov prav za prav nič ne obrezuj :mo, ampak vsako leto iztrebimo prav v tleh stare, gole veje, ki so se izrodile, da naredimo prostor mlademu, eno- do dvoletnemu naraščaju. S takim ravnanjem ostanejo grmi vedno dovolj redki in se od leta do leta obnavljajo, ozirema pomlajajo. Krajšamo samo izjemoma tu ali tam kakšen prav previsok enoleten poganjek, vse druge primemo visoke mlade poganjke iz prejšnjega leta pustimo neokrnjene, ker ti cvete po vsej svoji dolžini in je najlepše grozdjiče proti vrhu. Na isti način trebimo kosmuljc (agras), da se grmi preveč ne zgoste. Malinam smo morali že je-sftni porezali in nnnolnrmia iz tal iztrebiti vse Sibe. ki\o lansko leto rodile; mladi lacski podrastek, ki nima nobenega otroka, kakor tudi viteški mož v današnjem pomenu ni več vitez. In v tem dejstvu je smisel, katerega utegnejo dati ženske brez otrok svojemu življenju, da so materinske preko tesnega, družinsko omejenega okvirja. Blagoslovljena je ženska, ki ji je materinstvo prirojeno, ki čuti, da je ustvarjena za varuštvo in zaščito! Lahkotno s trdno samoumevnostjo stopa po svoji poti. Težje je ženski, ki si mora materinstvo po spoznanju dobrega in potrebnega šele privzgojiti. Mogoče ne bo nikoli tako prepričevalno vplivala in ne bo mogla zmeraj pravo zadeti v svojem delovanju in bo nemara časih brez umevanja segla mimo in ne bo prav umevana. Pa bo vendar hodila po pravi poti, če se bo potrudila, da bo vedno pomislila: Materinstvo se ne pravi po šolarsko poučevati. Materinstvo ne pričakuje zahvale. Materinstvo noče biti javno priznano. Materinstvo se ne rine v ospredje. Materinstvo se veseli žrtvovanja. Materinstvo je nemara občutno, nikoli pa ne občutljivo. Kaša z jetreami Skuhaš pol litra kaše s koščkom masti dotlej, dokler ni mehka. Pretlačiš skozi stroj četrt kilograma telečjih jetre, primešaš opra-ženo čebulo, osoliš, ix>popra.š in daš vse v kašo in spečeš v namazani pekači v pečici. Materinstvo ni samo telesna skupnost z otroki. Materinstvo je splošno človeško zadržanje dragocene ženske spričo svojih bližnjih. Poleg materinske žene stoji viteški mož, prav tako pripravljen, da varuje in pomaga. In večkrat se pripeti, da materinska ženska sploh S. K. Evropa. Po prestani bolezni nimate naraščaja, ki si ga tako želite. Teoretično je možna oploditev na način, kakor ga opisujete. Koliko j>a se praktično to obnese, vam pa ne morem povedati. Preden i>a bi poskusili, je potrebna temeljita preiskava, ki mora dognati, če žleze sploh še delujejo in jih ni bolezen popolnoma razdejala. — V mladih letih človek ne misli ali pa prav malo, kaj bo čez leta. Ko pa pride čas, je hudo, ko vidi človek, kako je brez moči. Dvakrat hudo pa je, če je človek poročen in se mu želje ne izpolnijo. N. F. Š. 16 let star fant ste. Zelo vam je nerodno, ker imate po nogah dolge in grde kocine. Skoraj si ne upate nositi kratkih hlač, morate jih pa zaradi športa. Kadi bi zvedeli za kakšno sredstvo, ki bi za vedno pregnalo to nadlogo. — Prav zaradi tega, ker ste mladi, vas tako malenkosti motijo. Mislite, da ljudjo nimajo drugega dela in vse občudujejo le vaše bujno poraščene krače. Kar danes še ne znate ceniti, boste s časom cenili. Zato kar mimo spite in gojite šport še naprej. Štajerec: Včasih je res neznanje krivo, da človek zablodi, kar potem obžaluje vse življenje. Šo večkrat pa je kriva lahkomiselnost in mladostna brezskrbnost. Bolezen ste ozdravili, če ste točno popisali. Vsaka rana pa se zaceli z brazgotino. Prav tako tudi te rane. Čez leta povzročajo lahko te brazgotine svojemu lastniku težave. Tudi si; lahko pojavijo čez leta ognojki (abscesi). To so daljnje posledice. V ožjem smislu besede pa se bolezen ne more ponoviti, če ste jo res ozdravili. Možna pa je seveda ponovna okužba, ker bolezen ne zapusti nobene imunitete. Svetujem pa, da greste k strokovnjaku na pregled. Ugotovil vam bo, če sto res ozdraveli. K. M. 1'. Smrčanja bi se radi odvadili. Stari ste 47 let, zdravi.' Pokadite do 20 cigaret in spijete poldrug liter vina dnevno. — Smrčanje, ki je prava slast za bližnjega, ki ga more poslušati, je včasih res samo razvada, ki nastane pri dihanju skozi usta in ležanju vznak. V tem primeru se je treba pač potruditi in se navaditi dihati skozi nos. Pogosto pa najdemo nepravilnosti v nosu, zaradi katerih je dihanje skozi nos nemogoče ali pa vsaj zelo otežkočeno. V tem primeru pa je najprej treba odpraviti nepravilnosti v nosu. Na vašem mpstu bi se jaz omejil v uživanju cigaret in alkohola v teh letih. Nekoč vam bo še prav prišlo. B. J. P. 60 let ste stari. Lani v avgustu so vas operirali in vam izrezali ledvica na eni strani. Zdaj so vas začela boleli ledvica na drugi strani. Mislile, da ste premalo pazili nase. Vprašujete, če more človek živeti brez ledvic. — Ledvica so tako važen organ, da je brez njih življenje nemogoče, ker se človek v kratkem zastrupi s snovmi, ki bi jih morala ledvica izločiti. Brez ledvic na eni strani je možno živeti, ker se druge ledvice povečajo in prevzamejo nalogo, ki so jo opravljale prve ledvice. Pojdite takoj k strokovnjaku, ki vas je operiral, da ugotovi, kaj je z ledvicami. Prav nič ne odlašajte. Celjanka Ob času imate hude bolečine. Glava in križ vas boli včasih že teden dni poprej. Zdravili sto se že. Trenutno vam je odleglo. Vedno si pa ne morele pomagati z zdravili, ker sto predaleč od zdravnika. Na obrazu se vam pojavljajo drobni mozolji, ki so posebno vidni pri umivanju. Ko ste bili drugje, te nadloge niste poznali. Uživate le meso, ker zelenjave ne morete prenesti. — Vaši mladi znanki se je napravil na prsih boleč izpuščaj, ki se je razširil tako, da je nastala velika, gnojna rana. Če je bolezen nevarna? S kakšnimi domačimi zdravili bi se dala rana ozdraviti. — Krči in bolečine, ki se pojavljajo ob mesecu, so odvisne od mnogih činiteljev, ki so organskega izvora (n. pr. nepravilna lega maternice, motnje v delovanju ovarijev, ki so v zvezi z izločanjem itd.), živčnega izvora po najnovejših dognanjih pa so odvisni celo od snovi v hrani, ki povzročajo preobčutljivost organizma. Zdravljenje je seveda potem uspešno le, če poznamo te činitelje. Vse drugo pomaga le trenutno. Ker ste oddaljeni od zdravnika, se morate pač zdraviti z zdravili, ki jih imate ob takih prilikah pri roki. — Mozoljci, ki jih opažate, so često res v zvezi z neredno prebavo. Menim, da bo to tudi pri vas vzrok, zlasti še, ker jeste samo mesno hrano. Nadlogo boste odpravili le, če si to uredite s tem, da spremenite prehrano. Jejte čim več zelenjave in sočivja ali pa vsaj mešano hrano. Za umivanje pa vam priporočani žvepleno mazilo. — Prav tako bi bilo pri prijateljici potrebno ugotoviti, odkod izpuščaji, česar pa iz vašega opisa ne morem. Lahko je to samo navadno okuženje ali pa tiči za njim kaj hujšega, resnejšega. Svetoval bi, naj stopi do strokovnjaka za kožne bolezni. Kano pa naj si izpira s kamelicami ali hyper-manganovo rastopino, dokler se rana no ižčisti. Ko se bo rana izčistila, pa naj deva gori mazilo, ki pospešuje celjenje (n. pr. niecesnovo mazilo ali pa mazilo iz ribjega olja). M. C. G. 50 let ste stari. Pred 6 leti ste zgubili ob mesecu. Pol lela sem pa zopet krvavite. Krvavitve se pojavljajo v daljših in krajših presledkih. Kri je tekoča, včasih pa tudi v kosih. Nekajkrat ste bljuvali. Hudo ste zapečeni, močno ste shujšali v zadnjem času. V spodnjem delu trebuha imate od časa do časa hude bolečine. Kako bi si z domačimi zdravili pomagali? — Želel bi, da bi vam res rože pomagale. Vendar pa ne poznamo še teh rož. Ne preostane vam drugega, da greste k strokovnjaku za ženske bolezni ali pa v bolnišnico. Bolezen je resna. Ne podcenjujte je, sicer se boste bridko kesali. Naš živinozdravnik Oteklina na trebuhu konja. V. Ž. G. - Vašemu mlademu konju se je pred 14 dnevi jx>-javila oteklina na prsih, od koder se je polagoma razširila po vsem trebuhu. Oteklina je precej močnu, za spoznanje nekoliko toplejša od okolice in na pritisk ne boli. Če s prsti močneje pritisnete nu oteklino, se v njej |>o-zuajo odtisi prstov. Konj z« silo je, tonu ne tuko ko! prej. Za delo je veliko manj uporaben kakor je bil pred pojavom otekline. Oteklino ste poskušali odpraviti na različne na-tine, z obklndki kakor tudi z masažo, a vse zaman. Budi bi vedeli, kaj je oteklino povzročilo in kako bi jo odpravili? — Oteklina ima več vzrokov. V vašem slučaju bi prišle v postov kot vzrok dve možnosti: prvič, da je srce konja (oliko oslabelo, du ne more več s toliko silo črpati kakor prej, zaradi česar bi prišlo do zaostajanja krvi na nižjih delili telesa, kar pa je pri mladem konju manj verjetno. Verjetnejša Iti bila ruzlagu na osnovi infekcije, lo ima konj povišano telesno vročino izmed 59 do 40" C, tedaj je zelo verjetno, da so po sredi kužne klice. Nekatere kužne klice izločajo namreč posebne strupe, ki poškodujejo stene krvnih žil v tej meri, da postanejo propustne za tekoči del krvi, nazvan krvni serum. V slučaju poškodovanih krvnih žil izstopi krvni serum W se razlije v podkožnem tkivu na najnižjih delih telesa. Tako je n. pr. mogoče opaziti omenjeno oteklino pri obolenju na smo-liki. in sicer pri notranji obliki smolike, ko se zagnoje mezgovne žleze na pljučih ali črevesju. Če želite torej odpraviti otekline, morate najprej odstraniti vzrok, ki oteklino povzroča. To bi bila v danem slučaju smolika, katero dajte strokovnjaku v zdravljenje, ker sami ne boste dosti mogli uspeti. V nobenem primeru pu ne sinete s konjem delati. Konju je dobro dajati sredstva, ki |h)spešujejo delovanje srca in ledvic, kukor ie to n. pr. močna činu kava in alkohol. V kolikor oteklino spremlja zelo visoka vročina, imejte pred očmi, da je bolezen lahko smrtno nevarna. Šepavost konja, povzročen« po nastopu na krono. V. K. C. - Pred nekaj dnevi se je nastopil med vožnjo vaš kon j. liana na kroni na prvi pogled ni bila velika. Ker je konj le malo šepal, ste vozili z njim še naprej. Ko ste hoteli tretjega dne konja vpreči, konj ni mogel več stopiti na ranjeno zadnjo nogo. Dali ste mu en dan počitka, toda stanje se ni nič zboljšalo, ampak le še poslabšalo. Konj je začel tudi slabše jesti. Želite zvedeti, ali je konju potrebna posebna pomoč, ali pa se lx> stvar rešila suma po sebi? — Na podlagi vaših podatkov sklepam, da je poškodba vašega konja, ki je /a oko majhna, vendar le težkega značaja. Svetujem vam, da čimprej pokličete strokovnjaka, ki bo izvršil potrebno operacijo ter vam dal vsa nadaljna navodila. Dokler ne pride strokovna pomoč, povijte obolelo nogo v okolici nastopa z vuto ali volnenimi krpami, ki dobro držijo toploto in vlago. Ovoj oziroma nogo vlažite vsake dve uri s čim toplejšo razstopino Burovili tablet. Pravni Poslovna knjižica. L. R. - Vprašate, kje bo dobil sin, ki se je izučil v trgovini, poslovno knjižico? — Poslovne knjižice izdajajo občine; /a osebe pa, ki so se izučile trgovine ali obrta, a tega ni. Pravice za skrajšan rok pa tudi nima, ker nista dva brata povrsti pred njim odslužila polnega roka. Davčni eksekutor. C. M. B. - Če ste nastavljeni v državni službi kot dnevničar (nad-ničar), nimate pravice do plučaiiega letnega dopusta. ludi ob času bolezni vam ne pripada nagrada. Sicer si pa oglejte navodila finančnega ministra o dninarjih, katera navodila je izdal minister po predpisu. 8 182. urad. zak. Zvezda. - I' unt, ki je imel z dekletom intimno znanje in je dekletu dajal ob raznih prilikah darila, ne more teh daril zahtevati nazaj, čeprav se je razmerje razdrlo. Denar, ki bi ga dekle prejela kot posojilo, bo pa morala vrniti, če bo fant res dokazal, da ga je dal kot posojilo, ne pa kot nagrado za razmerje. Pravda zaradi poti. M. J. D. - Imeli ste zastopnika na prvi in drugi stopnji. Ta vam bo lahko raztolmačil izgubljeno pravdo. Iz razlogov sodbe ie razvidno, zakaj je sodišče verjelo pričam, ki so govorile v vaš neprilog. Vaš zastopnik, kateremu lahko zaupate, vam bo na podlagi celotnega pravdnega gradiva vedel svetovati, če in kaj bi se še v vaš prilog moglo napraviti. Dota 1921. - Denar, ki gu je nezakonski oče dal kot enkratno odpravnino za svojega nezakonskega otroka, je namenjen za vzdrževanje in preživljanje otroka. Sodišče bi. moralo poskrbeti za varno naložitev tega denarja in odobriti porabo istega za otroka. Če bi bil založeni znesek izčrpan, preden bi bil otrok sposoben, da se sam lahko preživlja, bo sodišče na predlog varuha Inhko prisililo nezakonskega očeta, da še dalje prispeva za nujno otrokovo preživljanje. Svetujemo vam, da se pri pristojnem varstvenem sodišču prepričate, koliko denarja je bilo v ta namen zu nezakonskega otroka založenega in koliko dosedaj za otroka porabljenega. Če se mati zaradi bojazni pred očimom premalo briga za koristi otroka, povejte tudi to varstvenemu sodišču in predlagajte sebe za varuha. Posebno pazite, ka] bolnik pije! ^MH^V Pitje ni le za zdratega človeka zelo vi ino, temveč tudi za bolnika mno-^ gokrat vainejše od hrane I Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci! Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Nehvaležna hčerka. »Franc.« - Hčerka je živela v skupnem gospodinjstvu s starši, t. j. očetom in materjo ter so bili vsi zaposleni in se je zaslužek vseh treh zložil skupaj in so se skupno pokrile vse tekoče potrebe. Ko je bila hčerka stara 25 let, se je poročila in zdaj zahteva od staršev, da ji vrnejo vse, kar je ona tekom zadnjih 7 let zaslužila, češ da je ta denar dala staršem le v hrambo. — Ko je bila hčerka sposobna, da sama sebe preživlja, tedaj ko je imela lasten zaslužek, niso bili stlirši več dolžni, da hčerko doma hranijo in oblačijo zastonj. Kar so tedaj starši dali v tem času za prehrano in obleko hčerke, opravičeno lahko odbijejo od hčerkine zahteve. Vprašanje pa je sploh, če ni morda hčerka denar dala staršem zato, da ima polno oskrbo domu. Potem je njena sedanja zahteva sploh neutemeljena. Opuščen občinski kolovoz. F. P. V. če hočete sami na lastne stroške obnoviti opuščen občinski kolovoz, se morate najpreje sporazumeti z občino, da vam bo to dovolila. Drevesu, ki so zrastla na občinskem svetu so last občine. Seveda je vprašanje, če je svet opuščenega občinskega kolovoza še občinski ali ne: S preko 40-letnim mirnim uživanjem tega svetu jc mejaš ta svet že priposestvoval in bi opravičeno smel prepovedati občini vsak poseg v ta priposestvovani svet. škoda zaradi praznega stanovanja. J K. R. Stranka, ki vam je pred pričami izjavila, (lu se bo takoj vselila v stanovanje, čim bo izpraznjeno, in da za njo stanovanje rezervirajte, samo s temi besedami še ni mogla skleniti najemne pogodbe. Če zaradi njenega zagotovila, da bo najela to stanovanje, niste iskali drugih najemnikov in je stanovanje po izselitvi prejšnje stranke ostalo prazno, ker se je nova stranka premislila, češ, dn so ji sobe premajhne, vas je dolžna oškodovati za izpad enomesečne najemnine. Pilot. K. A. — Obrnite se ns Acroklub v Ljubl jani, kjer boste zvedeli, pod kakšnimi pogoji bi se mogli izučiti za pilota. Davčni nasveti J. B. Studeno 6. Tmate predpis na zemlja-nni 34 din, samoupravnih dokladah 85 din; davka pa ne morete plučati, ker nimate nikakili dohodkov. Kako bi dosegli znižanje davkov? Za tekoče davčno leto 1940 boste morali plačati le občinske doklade, če ste kmetovalec. Po spremembah zakona o neposrednih davkih od 22. decembra 1939 so namreč davka prosta zemljišča tistih kmetovalcev, katerim se predpisuje zgolj zemljarina, če skupna vsota kata- več ko 1000 din. Ta oprostitev velja tudi za vse doklade razen občinskih, ki ]>a se ne smejo nalagati v večjem znesku od predpisa za leto 1939. Glede zaostanka iz lanskega leta pa se domenite z davčno upravo, da odplačate zaostanek v mesečnih ali daljših obrokih. K. J. Slovenjgradec, podaljšanje davčne olajšave za novo hišo. — Vsled proglasitve vašega mesta letoviškim krajem, ste prosili, da se podaljša davčna olajšava za vašo hišo, zgrajeno leta 1929, za nadaljnjih 10 let. Finančna direkcija je vašo prošnjo zavrnila z utemeljitvijo, da niso podani pogoji za dovolitev davčne olajšave za 20 letno dobo. ker naknadne spremembe glede letoviškega ali turističnega značaja ne vplivajo na trajanje (podaljšanje) davčne olajšave. Stališče finančne direkcije je pravilno in bi morebitna pritožba predvidoma ne imela uspeha. Za priznanje davčne olajšave je vedno me-rodajno stanje v začetku davčne, obveznosti Proglasitev vašega mesta letoviškim krajem se upošteva po sedanjih zakonih le pri zgradbah, pri katerih je nastopila davčna obveznost po proglasitvi letoviškim krajem. Davčna olajšava bi se lahko priznala za nazaj le na podlagi takega zakonskega določila. Tega pa dosedaj tudi hišni posestniki Ljubljani priključenih občin niso dosegli. R. M. Prevnlje. Odpis davkov in taks po uredbi od 22. dec. 1939. - Po uredbi o odpisu zaostankov davkov, taks in kazni se lahko odpišejo tudi zapuščinske takse, če so izpolnjeni pogoji za odpis, ker jih pravilnik k tej uredbi ne navaja med izjemami. Ker so Vaši davčni zaostanki koncem leta 1937 znašali din 14.000 predpis neposrednih davkov leta 1938 pa je znašal le din 11.000 lahko prosite za odpis, če bi izterjava zaostanka pomenila vaš gospodarski propad. Prošnje za odpis se morajo vložiti v 3 mesecih od dne razglasitve uredbe (to je od 23. dec. 1939). V isti prošnji se lahko prosi za odpis zaostankov davku taks, davčnih in taksnih kazni. Prošnje se izročajo občini, v krajih, kjer je davčna uprava, pa davčni upravi. Kdor pa ima dolg v območju več uprav, mora predložiti vsaki upravi posebno prošnjo. Prošnja mora vsebovati podatke o vsej imovini davč. zavezanca in izjavo, da druge premične ali nepremične imovine nima. Pri dokazih, ki jih prosilec po svojem prevdarku izbere in prošnji priloži, morata biti tudi zemljiško knjižni izpisek in potrdilo občine o pro-silčevem imovinskem stanju. Če ne stanuje prosilec v občini predpisa, mora priložiti prošnji potrdilo občine stalnega bivališča in občine, kjer mu je davek predpisan. Prošnje in priloge kmetovalcev (t. 15 čl zakona o neposrednih davkih) malih obrtni-kov-pavšalistov in oseb. katerih davčni predpis v letu 1938 ni znašal več ko 200 dinarjev, so takse proste. V ta nainen izda oblastvo. ki knjiži in pobira davke (davčna uprava) na in-teresentovo zahtevo potrdilo o tem, ali mora biti ta oseba deležna ugodnosti, da vloži prošnjo in vse priloge brez takse. Na podstavi takega potrdila izda vsako oblastvo, pri katerem prosi prosilec potrebnih podatkov ali dokazil, te brez plačila takse. Prosilec mora priložiti izdano potrdilo svoji prošnji. O prošnji razpravljajo posebni odbori. Sejam sme prisostvovati prosilec osebno-sme pa ga tudi zastopati upravičen pooblaščenec. Odpisati se sme davke le, če je zaostanek koncem leta 1937. ugotovljen po določilih pravi nika, vccji kakor predpis leta 1938. Pri taksah pri katerih ni letnega predpisa, odpis ni dopusten, ce taksni zaostanek ni večji od enoletnega davčnega predpisa. Ako se ugotovi, da more dolžnik brez nevarnost. za gospodarski obstanek odplačati del zaostankov, se odpiše zaostanke delno Živina grize les, hira in poginja. š. F. D. — Pišete, da ste že šesti gospodar na istem posestvu, na katerem jih je že pet propadlo zaradi živine. Krave ne morete imeti dalje kot leto dni, pa vam vsaka shira. Tudi ostala živina, bodisi še tako lepa, ko jo dobite, začne hirati že čez mesec dni. Krma je bolj trda in resa se dobi vmes. Živina rajši žre slamo kot to krmo. Vsako leto morate napraviti nove jasli, ker jih živina vse zgrize. Tudi druga drugi grize dlako in pije gnojnico. Prejšnji gospodar je v 4 letih zakopal 5 krav in 1 junca. Pravijo, da pri tej štali je »narejeno«. zato nobena živina ne uspeva. Letno iz-daste 500 din za klajno apno, pa nič ne zaleže — Pri vas je res »narejeno«, toda v krmi, ne v hlevu. Kakor moremo iz vašega dolgega opisa posneti, imate zelo slabe travnike, ki jim primanjkuje apna in fosforne kisline, pa tudi hlevskega gnoja ali komposta. Dokler teh ne boste spravil1 v red, tako dolgo bo tudi vaši živini »narejeno-Samo klajno apno ne pomaga, kakor sami vidite Tu je treba najprej na travnike apnenega prahu" kostne moke, gnojnice, komposta ali pa hlevskeea' gnoja. Potem bo tudi krma drugačna. — Za takojšnjo pomoč pa poskusite z ribjo moko ali z ribjim oljem — Težakovo olje — dalje nekoliko z otrobi ter z navadno sobo. Za rihin moko ;n Težakovo olje dobite navodila, koliko na "dati enega ali drugega. (Ne obojno naenkrat.) Ce pri-°z„''e e.no žličko na dan klnjnega apna, ne 0o škodovalo. Ce bi pa tudi tako zdravljenje ne pomagalo (uspeh se bo spoznal šele v teku enega meseca) tedaj pokličite živinozdravnika. da na licu mesta ugotovi morebitni kak arugi vzroK propadanja vaše živine. v , lf?n?.ni.,na ''a v kuhinji so mrzla. I. M. I. L., -> V kuhinji imate po tleh kamnite plošče. Vaša žena stoka, da jo zebe v noge pri štedilniku in dobila je na njih se trganje Lesena tla bi postavili, pa se boji e, da bodo vedno umazana. Slišali ste o nekem ksilolitu - tlaku, pa se vam zdi predrag. Želite nasveta, kakšna tla bi bila za kuhinjo, da bi bila topla, vzlic temu pa čista, — Ksilolitni tlak so vsekakor najbolj idealna tla za kuhinje, ker niso mrzla in se lahko dajo čistiti. Ce pa zanj ne zmorete, vam ne preostane drugega kakor lesenj pod vrh kamenitih plošč. Tudi ta more biti cist, če ima gospodinja dovolj smisla za red in snago in če ga vsaj enkrat na teden dobro po-riblje. Seveda morajo tudi drugi paziti na snago, ne samo ona. Bolje je nekoliko več dela, kot pa trpljenje po mrazu in naposled bolezen. Ali pa, če hočete imeti kuhinjo lepo, tedaj žrtvujte rajši se- za1.k^,0,i,nj tla*: H0' Pa Pozneje za zdravljenje revmatizma pri vaši, ženi. Londonska univerza Poglavitno poslope univerze v Londonu Londonska univerza spada k največjim in hkrati k najmlajšim univerzam v Evropi, šele pred kakimi 100 leti, torej pozneje kot vsa evropska glavna mesta, je London dobil svojo uiverzo. Nastala je iz dveh kolegijev, to se pravi, iz natičnega in raziskovalnega instituta z iastno upravo — ki sta bila ustanovljena v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Eden od teh, »Universitv College«, je nastul iz istega liberalnega političnega in finančnopolitičnega gibanja, ki je živelo za velikim političnim reformnim zakonom Anglije iz 1. 1832, ki je bil prvi take vrste. Skupina resnih in socialno mislečih mož, h katerim je spadal tudi filozof in narodni gospodar John Stuart Mili, je hotela ustanoviti univerzo, ki jo ne bi vezale verske spone, ki so takrat utesnjevale nauk in raz-iskavanje starodavnih univerz v Oxfordu in Cambridgeju. Uspelo jim je dobiti sredstev za tak kolegij v l.ondonu. Toda konservativci, tako zvani »toriji« pa so odgovorili ustanovitvi »University Collegea« s tem, da so pod vodstvom vojvode Wellingtona, zmagovalca pri AVaterloo ju, prav tako dobili denar in so ustanovili svoj kolegij, ?King» College«. V njem naj bi bil »nauk v krščanskih resnicah in dolžnostih po določbah anglikanske cerkve za vse čase z drugimi panogami koristnega znanja spojen.« Ustanovni ukaz Na pritisk parlamenta je kralj William IV. leta 1836 izdal ukaz o ustanovitvi londonske univerze. V ukazu je bilo določeno, da sine univerza dijake obeh kolegijev izpraševati in jim podeliti akademske časti, ne sme jih pa sama poučevati. Stare univerze so se na vse načine upirale novi ustanovitvi, a upor je bil brezuspešen. Tedanji zakladni kancler je dejal, da »je treba zmeraj pomisliti, da se sedanja univerza skuša povsem izenačiti s starimi univerzami, le da se hoče osvoboditi tistih verskih omejitev, ki ovirajo korist o.\fordske in cambridgske univerze.« Iznova pa je ta univerza dokazala, da hoče biti nekaj modernega, ko je v 19. stoletju, I. 1878, sklenila prej kot sploh kaka druga univerza v Angliji, da bo dajala akademske časti tudi ženskam. Do začetka 20. stoletja je ostala londonska univerza samo izpitna, medtem ko je bil pouk jovsem v rokah obeh samostojnih kolegijev. Vendar je po dolgoletnem preudarjanju dobila univerza slednjič pravico, da sme uvesti tudi akademski pouk. Zdaj ima ta univerza dve skupini dijakov: prvič dijake iz tujih univerz in priznanih zavodov — tudi inozemskih — ki si hočejo pridobiti z izpitom kako stopnjo akademskih čnsti kot »eksternisti» — zunanji; drugič dijake s seminarjev in institutov, ki pripadajo k londonski univerzi, ki hočejo svoj l/pit opraviti na univerzi kot »internisti« — notranji. Leta 1939 je bilo na londonski univerzi 14.500 internih in 12.000 eksternih dijakov in dijakinj. Kolegiji »University College« in King's College sta tudi še v teh dneh najvažnejša kolegija na univerzi, kjer je 2000 in 1500 rednih dijakov in š« slušateljev in delovnih dijakov. Od tistih, ki so d« popolnega študija vpisani v teh V dveh kolegijih, odpade tretjino na fakulteto za duhovne vede. Četrtina se bavi s tehniškimi in naravoslovnimi nauki. Med obema kolegi-jamu je tradicionalno in prijateljsko tekmovanje. Oba kolegija sta zdaj podorganizaciji univerze. Na obeh teh kolegijih se morejo šolati moški in ženske skupno, medtem ko so v Oxfordu in Cambridgeu ločeni kolegiji zn dijake j>o-sebej in dijakinje posebej. Prav tako je skupno šolanje moških in ženskih na londonski School of Economies — nekakšna trgovska visoka šola. Ta šolu je bila ustanovljena I. 1895. Drugi kolegiji, zlasti Bedford College, West-field College in kraljevi llolloway College so izključno za šolanje dijakinj. V Birckteak College je zlasti pouk /a večerne dijake in slušatelje. Večina vpisanih so delavski dijaki. Dalje so pa še strokovni kolegiji za medicino, glasbo bogoslovje in gospodinjstvo. Dalje je poseben kolegij za naravoslovno, tehniško in rudarsko stroko, kjer je skupno 1000 dijakov obojega spola in se imenuje ( ollege of Science. Kolegiji Queen Mary, ki je na vzhodu Londona, torej v delavskem predmestju, se zaradi svojih nizkih pristojbin in svojega smotra, da namreč hoče nuditi splošno izobrazbo, približuje ljudski univerzi. Mimo kolegijev spada veliko število raziskovalnih institutov neposredno k londonski univerzi, kot na primer instituti za hi-gijeno, živinozdravniško vedo, za zdravstvo zob, za farmacevtiko, poljedelstvo, zve/.doznanstvo, vzgojo, za umetnost, za slovanske jezike in za starinoslovje. Zvezna ustava Ustava londonske univerze je federativnega porekla. Univerzitetni pouk in raziskovanje se dogaja poglavitno v kolegijih, ki so j>o purlu-metnem sklepu iz leta 1900 kot šole, to je, kot samostojni seminarji priključeni univerzi. Velik del tega delovanja pa zavisi od odgovornosti senata, vladajočega univerzitetnega odbora v akademskih zadevah. Senat imenuje tudi profesorje in >lektorje<; ti zadnji so nekakšni izredni profesorji. Dalje izdaja senat predpise za vse izpite. To je velika družba, ki se shaja pod predsedstvom podkanclerja in ki mu pripadajo zastopniki kolegijev, fakultet in starih gospodov univerze. Senat je prav tako neodvisen od države kakpr vsi vodilni odbori angleških univerz. Pruv tako niso profesorji dalje »bralec« ali »reader« (nekakšen izredni profesor), dalje lektor in pomo/.ni lektor. Njih dohodki niso tako \eliki kot v drugih akademskih poklicih, vendar so stalno nastavljeni in morejo prejeti posebne doklade zn raziskovalna delu. Nekateri imujo visoke dohodke od izpitnih prispevkov. Čeprav so kolegiji razkropljeni po vsem Londonu in celo daleč po okolici, imajo dijaki vendar svoja shajališča, 1111 primer kak klub, takti zvano »Students Union«, dalje politična društva in akademsko glasbeno društvo. Sicer se pu dijaki po predavanjih shajajo v posebnih zvezah svojih kolegijev. Nova poslopja Prav zdaj gradi londonska univerza blizu Britskegu muzeju velikanski blok centralnih poslopij, kjer se bo življenje univerze kot centralne organizacije jako poživilo. Značilno za federativni značaj te univerze jc bilo to, da še do nedavnega ni imela centralnih poslopij. V svojih začetkih je bivala v Murlbo-rougii llouse (kjer zdaj živi kraljica - mati) tako rekoč pruv 1111 podstrešju, tik tramovja. štirikrat se je morala preseliti v začasna poslopja. ki jih ji je dala vlada na razpolago. I.etu 1927 je prejela sredstvu zu nakup zemljišča zu poslopje, kjer so zdaj uprava, knjižnica in več institutov. Leta 1957 je bilo dokončano mogočno centralno poslopje, ki ga Londončani poznajo kot senatno hišo in vzgojili institut. Visoko so vzpenja poslopje nad Brit-skim muzejem, znak akademske četrti, ki tu nastaja. Tu se bo dvigala tudi velika slavnostna dvorana (lopa), kakor se spodobi univerzi z več kot 20.000 dijaki in dijakinjami. Vsa poslopju bodo zavzemala ploskev 4.65 hu. Navzlic vojni se gradbena dela nadaljujejo. Univerzitetno življenje med vojno Po nasvetu vlade je londonska univerza priporočila svojim podorganizacijain, nnj ob izbruhu te vojne odidejo iz mesta. Ta ukrep je izšel iz splošne vladne politike, da bi vse manj življenjsko pomembne ustanove začasno odšle iz Londona. Pa so nastale težkoče. En kolegij, in sicer kolegij Birekbeck (kjer so večina delavska predavanja za dijake) se je Novopečene doktorice z londons ke univerze v značilni uniformi. Angleški pisatelj W e 11 s , ki je v ameriškem listu »Lilinrtv« zahteval, naj hi se Berlin bombardiral — pišejo nemški listi na univerzi in kolegijih uradniki, kot v mnogih državah Evrope, ampak so le pogodbeno nastavljeni. Poleg senata vsebuje univerza od 1. 192") poseben finančni dvor. Denar za univerzo prihaja iz učnih pristojbin, iz doklad države, londonske mestne občine in obmejnih grofij. Učne metode Londonska univerza se od svojih starih nasprotnic razlikuje najbolj s tem, du ni internat, lina sicer vrsto dijaških hiš za obiskovalce univerze, ki prihajajo od zunaj, vendar živi malo dijakov v kolegijskih poslopjih — prav nasprotno pa je v 0.\fordu in Cambridgeu, Če hočemo popolnoma razumeti sestav londonske univerze, moramo predvsem pomisliti, kakšno velikansko in ruzse.šno mesto je London, ker nima dosti stanovanjskih kasarn. Od enega konca mesta do drugega je potrebno že kar potovanje, ki ni sicer tako drago, a je skoraj prav tako zamudno kakor pot med dvema sosednjima mestoma na evropski celini. Če bi imele univerze dveh takih mest skupno streho za finance, izpite in pouk, če bi bile dalje tehniška in trgovska visoka šola odvisne od bloka liiš, bi se dalo to primerjati z naučnimi vprašanji londonske univerze. Dijaku, zlasti v prvih semestrih, je kolegij njegova akademska domovina in si svoje življenje temu primerno uredi. Kolegiji sami so pa že sami po sebi že spet tako veliki, da celo tu odpade ožji, osebni stik med profesorjem in dijakom, kar se je v Oxfordu in Cambridgeu še ohranilo. Profesorji londonske univerze so sicer v seminarjih in predavanjih v ožjem stiku z dijaki, toda da bi bili v osebnih stikih z enim ali dvema dijakoma kot v O.Nfordu in Cambridgeu, tu povsem odpade. Zatorej ima predavanje na londonski univerzi mnogo večji pomen kot na starih dveh univerzah. Dijaško življenje Oxford in Cambridge nista zaradi državnih doklad in ustanov v času po svetovni vojni zn revnejše dijake nič več tako aristokratski kot prej. Vendar sta do neko mere šc zmeraj univerzi angleških visokih krogov, slično kot ?pu-blic schools«, to so jako drage internatske gimnazije v Angliji. Celo če kak dijak živi v internatu, ga stane študij nn londonski univerzi le polovico toliko kot v 0\fordu uli Cambridgeu. Če pa živi dijak pri starših, tedaj ga ne stune šolanje več kol na dobrih zasebnih šolah. Akademsko leto londonske univerze vsebuje tri semestre po 10 tednov. Učno univerzitetno osebje pozna štiri stopnje. Tu so: profesor; uprl evakuaciji in je tudi zmagal. Tu se jc pouk še podvojil, ker so zdaj predavanja tudi podnevi in še tečaji in koncerti med opoldanskim počitkom. Oddelek za eksterniste na univerzi prav tako deluje in organizira šc za sebna predavanja. Centralna uprava univerze se je preselila v kraljevi kolegij llollo\vuy zunaj mesta, a univ. knjižnica je odprta kot zmeraj. Drugi kolegiji so se preselili v VVales, Cambridge, Bristol in v druge kraje. Kjer je bilo doslej kakih 10 odstotkov poklicanih k vojakom, jc bilo težko spraviti kolegije nn deželo. Zdaj so se pa že navadili na novo okolico, ki jim je marsikje v korist. Načrt za leto 1940 Univerza ima za leto 1940 bogat načrt, in sicer zu London in za kolegije, ki so zdaj izven Londona. Glede na ogrožanje ali uničenje duševnega življenja v enem delu sveta, je Anglija dvakrat bol j • ponosna na to, du si jc svoje univerze ohranila neokrnjene, takšne, kakor ustrezajo njenim kulturnim trudicijum Ledolomilci še zmeraj pomagajo ladjam, ker so te primrznjene v ledu. Henrich Dau, kapitan nemške ladje »Altmark . ki so jo v norveškem fjordu Angleži napadli. Stiska in beda v Moskvi »L'uvenire d'ltalia« poroča iz Bruslja: Belgijska kutolišku ukcijn je prejela pismo inozemskega inženirja, ki biva v .Moskvi, ki posnemamo i/, njega nekaj značilnih podatkov iz življenja sovjetsko-ruske prestolnice: »To, kur nas edino še tolaži v Moskvi je, da pritisku sibirski nnaz, ki tukaj tako strahotno trpimo zaradi njega, tudi drugod po f.\-ropi in nismo osamljeni tudi glede na zumrzle vodovode. A kur jc še hujšega pri nas. pač nima primere v zgodovini. Treba bi bilo navesti tisto število oseb, ki so zmrznile v tri strašni znni v tem mestu — veliko jih jc. V Moskvi pa se nikomur nič ne mudi in tudi teh mrtvecev ne l>o nihče sešteval, in številne družine imajo še druge skrbi, predvsem to, kje bi si priborile vsaj prgišče moke. V tem mrazu so bile za promet potrebne samo sani — toda sani so spravljene — ker ni — konj. Vojaštvo jih je skoraj povsod zaseglo zuse. Mnogo teh konj pa je že poginilo od mruza v ledu daljnih gozdov na f inskem. Tudi skoraj vsi avtomobili so zaseženi. Prebivalci Moskve so se zdaj naučili marsikaj novega, saj je mesto tudi zatemnjeno zuradi nevarnosti letalskih napadov. Poskusi z zatemnitvijo so se slabo obnesli, zakaj prebivalstvo se ni hotelo pokoriti nuredbum in policija in osebje protiletalske zaščite, so imele s takimi uporneži mnogo opravku. »Temni elementi« pu so zuteinnitve veseli, suj jim njih »obrt« cvete. Sicer pa ni s to novostjo nihče zadovoljen. Napak bi bilo misliti, da je rusko ljudstvo ljudstvo brez morale. Zares sc število zločinov raznih vrst veča i/, dnevu v dan. tla nemara ni nikjer kaj sličnegn po mestih, vendar ti zločini ne izvirajo toliko iz nravi, kukor pa iz bede in lukote. Velika mesta kol stu Moskva in Leningrad stu napolnjena z množico prebivalstva, ki nima niti najpotrebnejšega za življenje. Ti ubogi reve/i so izgubili vsakršen smisel zu to, kuj je dovoljeno in kuj ni dovoljeno, če si morejo pridobiti kos kruha. Vsi so prevzeti z eno sumo mislijo: kje bodo kuj dobili, du se bodo nasitili. Cene kruhu rastejo iz dnevu v dan, u kakovost je zmeraj bolj slaba. / Kdo bi preštel vse one množice ljudi, ki so brez dela in ki nimajo prostorčka kamor bi glavo položili. Nu de«et tisoče žensk so njih možje zapodili, ker nimujo več sredstev, du bi jih preživljali. Pred nekaj tedni je neka tuja kolonija kazalu po Moskvi skrivaj grozotne slike trupel ruskih vojakov, ki so bili zmrznili na fronti. Pa ti ni trebn iti na fronto, ria vidiš takšne struhote. Tudi v Moskvi bi bilo moči kazati slike vseh tistih žensk in otrok ki so njih številna truplu ležala okoli, ker so umrli od lakote in mraza. Nu tisoče ljudi je v Moskvi, ki so živeli v niru/ii 40 stopinj pod ničlo v hišuli brez sleherne kurjave. Beda vlada v Moskvi in vse mesto je ena sama žuloigrn. Na vogalih cest ne vidiš drugega, ko sestrudune ženske in otroke, ki ti vzbujajo usmiljenje in njih siromaščinu sega v dno duše. Resnično, Rusi so ljudje, ki so zadovoljni s sleherno malenkostjo. Ali v teh časih niti drobca te malenkosti nimujo. i\u vzhodu Evrope jc stru-hotna beilu. Bodi človek bodi žival, vsem primanjkuje najpotrebnejšega. V nobenem delu sveta kot v sedanji Rusiji niso tnko nu mestu besede: »Gospodi, poniilujl« — »Gospod, usmili se nas!« Tako se konča pismo tega inozemskega inženirju, ki 11111 ne moremo ničesar dodati, dostavlja italijansko poročilo. Kofein iz retorte Če govorimo o kofeinu, imamo predvsem v mislih kavo, ki ga vsebuje 1 odstotek. Vendar jc ta rjava pijača daleč za čajem. Ce gre na leto 22 milijonov kilogramov tega strupa v človeške želodce, nas zdaj manj zanima ko prej, ze zato, ker imamo zdaj tudi kavo brez kofeina. Kava brez kofeina nima tistih slabih učinkov kot prava kava, torej ne učinkuje slabo na prebavo, ne povzroča močnega bitja srca, tie draži živccv in podobno. Kakih redilnih snovi kava nima. Blagodejni vplivi kave, torej pospeševanje teka do jedi, hitrejša prebava in draženje živcev, nastanejo iz tistih sestavin, ki so nastale pri praženju. Medtem ko redno pitje močne kave slednjič telesu le škoduje, in sicer zaradi kofeina, pa na drugi strani ne moremo tajiti, da vsebuje ta strup tudi koristne snovi, tako da je kofein tudi zdravilo. Zdravilo kofein zapišejo zdravniki ljudem, ki jim je oslabela srčna mišica, ki se jim kri prelcno pretaka, ki imajo slabo prebavo in v zvezi z drugimi kemikalijami tudi za omiljenje bolečin. Dalje uporabljajo kofein, ko narejajo čokolado in r;iznc okrepilne in osvežujoče pijače, ki so zlasti velikega pomena za vojaštvo na bojišču. Čeprav ni življenjskega pomena, da ljudje uživajo kavo in čaj, pa ga jc zdravilstvo nujno potrebno. Prej so pridobivali kofein iz kave in tudi iz čaja in iz lupin kakaoa. Zdaj pač ni misliti na to, da bi kofein pridobivali iz kave ali čaja. Kemiki ga že znajo pridobivati v retorti in ta postopek je same malo dražji od prejšnjega. V Nemčiji je umetno prido-, bljeni kofein že splošno v navadi kot zdravilo. Pouk Stenografija • strojepisje. Izpopolnjevanje. Začetek marca. Trgovsko učllišče ROBIDA, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Oblastv. konceslonlrana šoferska šola j!a poklicno šoferje ln amaterje I. Gaberšček bivši komisar za šoferske Izpite Kolodvorska ulica št. 43 Telefon 28-28 V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 5 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Služkinja 'IV Trgovska pomočnica želi službo v trgovini z mešanim blagom. .Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2925. (a Krojaški pomočnik mlajši, išče službo v Ljubljani. Naslov v upr. •Slovenca« pod št. 3019. Absolvent trgovskega tečaja in 4 gimnazij Išče mesto v pisarni. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 2751. (a Kateri samostan (»prejme kmečko dekle v službo? 1'lsmena sporočila upravi »Slovenca« v .Mariboru pod »Samostan 332«. (a Zobotehničarka išč* mesto. Clre tudi za asistentko. •- Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod značko »Tudi Izven« št. 2860. (a Trgovski pomočnik mešane stroke z dobrimi spričevali išče službo takoj ali pozneje. Naslov upr. »Slovcnca« pod številko 29H5. (a z večletnimi dobrimi spričevali, išče službo samo v Mariboru. Ponudbe pod »Poštena 361« v upravo »Slovenca« v Mariboru Pletilni mehanik In elektromonter, ki se razume na. ročne ln motorno pletllne stroje ter Izdelavo vzorcev — Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2699. (a Službodobe Frizerko in vajenko sprejmem. Avgust Reblč, Skofja Loka. (v Likarico in pomožne delavke, ki znajo šivati na stroj — sprejmem, Smartlnska ce^ sta 10, dvorišče, pritličje Začetnico za pisarniška dela sprej me obrtnik. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Vestna« 2909. (b Lesnega praktikanta kl se spozna tudi pri nakupu in prevzemu lesa, sprejme lesno podjetje. Prednost Imajo oni, ki Imajo že prakso. Tonud-bc lia upravo »Slovenca« pod »Prakttkant« 2899. (b Kuharica Pisarniška mož perfektna v nemščini in stenografiji, išče službo v odvetniški ali trgovski pisarni. Ponudbe na upr. •Slovenca« pod »Zmožna« št. 2953. (a Oskrbnik fampki, vajen samostojnega. gospodarstva, išče službo na večjem posestvu. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovcnca« pod št. 2801. (a Gospodična fcmožna vseh pisarniških del, želi premeniti službo. Govori in piše tudi nemško. Mesto v pisarni kot blagajničarka ali sli-čno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zaupanja vredna« 2963. (a Tekstilni tehnik kt se spozna tudi na raznovrstne stroje, posebno še elektromotorje ln material, Iščo primerne zaposlitve. - Sprejme tudi mesto potnika. Po potrebi zmožen tudi kavcije. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Tehnik« 2SS9. (a Zanesljiva mož kl zna res perfektno angleščino, nemščino, francoščino, Italijanščino, slovenščino in srbohrvaščino, išče primerno mesto, najraje kot koresponden-tinja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Resna ponudba« št. 2858. (a 38-letni Slovenec 12 let uslužben pri istrni gospodarju, ki mora zapustiti z ženo ln otrokoma Hrvatsko, išče kako službo v pisarni, kot knjigovodja, skladiščnik, služitolj. Zna strojepisje, hrvaščino, vojno administracijo; Ima spričevala in lepo priporočilo kotor-ske škofije. Ponudbo na upravo »Slovcnca« pod št. 2888. (a ki je zmožna samostojno voditi gospodinjstvo, se sprejme v stalno službo k malt družini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pridna in poštena 3030« št. 3041. (b Prodajalko za v trgovino z mešanim blagom, pridno In pošteno, lzvežbano v manufak-turl, z znanjem nemščine. sprejme takoj Koželj, nasl. Tržič. (b Služkinjo kmečko dekle, zdravo In močno, vajeno nekaj kuhe, lahko starejšo, pošteno. sc sprejme. — Plača 200 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hrastnik« št. 3010. (b Vrtnarja verziranega, pridnega ln poštenega ter zanesljivega, mlajšo moč, sprejme Park hotel na Bledu. -Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ter službenih zahtevkov naj se pošljejo na ravnateljstvo hotela. - Hrana in stanovanje prosta. (b Pisarniško mož z znanjem slovenščine in nemščine ter stenografije in strojepisja sprejmem v advokatsko pisarno. -Pismene ponudbe z navedbo zahtevkov je poslati na podružnico »SI.« Celje pod značko »Pridna« št. 2878. (b Dekle snažno, pošteno, delavno, z dobrimi spričevali ali vsaj z gospodinjskim tečajem, kl Ima veselje do kuhe, dobi dobro plačano službo v trgovski hiši. -Sprejmemo tudi dekle za limetska dela. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 2706. Dekle za tožilnico sprejmem. Najraje trg. naobraženo, kl mora biti dobra računarica, vešča delikatesne stroke In pa »treženja gostov. - Ponudbe z navedbo starosti, dosedanjo službe In zahtevo plače brez stanovanja na: Stanko Kapušln, Ljubljana, Celovška cesta št. 72. (b Urarskega pomočnika zanesljivega, sprejmem takoj. Plantarlč Miran -urar, Skofja Loka. (b Dobro kuharico perfektno, lzvežbano — sprejmem. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje št. 3056. (b 2 usnjarska pomočnika sprejmem. Bolhar Jernej - Domžale. (b Modistko Dekle za kmečka dela ln gostilno sprejmem. - Knez, Rašica 2, p. St. Vid nad LJubljano. (b Marljivo deklico za vsa hišna dela sprejme mala družina. Ponudbe na Mirko Itechnitzcr, odvetnik, Ruma. (b Hlapca poštenega ln veRtnega, kl zna vsa hišna ili poljska dela, opravljati konje ln ima veselje z njimi, sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v upr. »Slovenca« št. 2906. (b Zdravo služkinjo pridno, pošteno, vajeno vseh gospodinjskih del, kuhe, išče štiričlanska družina. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Ljubim otroke« št. 3055. (b prvovrstno, sprejme takoj salon Julčl Klopčlč, Res-ljeva c. 8. (b Tekačico sprejmem takoj v trgovino. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 2952. (b Modistko samostojno moč, sprejme salon Stana Gregora — Smartlnska 8. (b Slaščičarskega pomožnika sprejmem takoj. - Hrana in stanovanje v hiši. Plača dobra. Ali Zečlrovič. slaščičar, Mur. Sobota, (b Poljskega praktikanta po možnosti vojaščine prostega, kl je vajen pri motorki In poljskem delu Iščemo. Ponudbe podruž. »Slovenca« v Celju pod »Motorka«. (b Polirja z večletno prakso, ki Je zmožen samostojno voditi vsa gradbena dela na večjih zgradbah, sprejmemo. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 2680. Čevljar, pomožnika za boljše žensko delo takoj sprejmem. Ignac Gra-šič, čevljarstvo, Kranj. Oskrbnika za hišo, orožnika ali vrtnarja, poročenega, sprejmemo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod značko »Gorenjska« št. 2881. (b Fant z dežele močan, Išče mesto mizarskega vajenca z oskrbo v hiši, najraje v Ljub ljani ali okolje!. Našlov v upravi »Slovenca« pod št. 2832. ( Zaslužek Provizijski zastopniki za obisk strank na de želi se takoj sprejmejo Ponudbe upravi »Sloven ca« v Celju pod »Visoka provizija 2000« št. 3057 Pridno dekle pošteno, z znanjem kuhe ln vseh gospodinjskih del iščem. Ponudbo v upravo »Slovenca« Maribor pod »Pridna in vestna 363« št. 3076. (b Sposobna uradnica za vodstvo pisarne dobi stalno mesto. Ponudbe z referencami in zahtevo plače je poslati na upravo »Slovenca« pod »Samo dobra moč« št. 3024. Gospodinjo srednjih let, skromno (brezplačne prednost) — sprejme upokojenec. Po nudbe na podr. »Slovenca« v Mariboru pod značko »Nastop maja« 354. (b I Vajenci ii Vajenko sprejme šivilja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2882. (v Vajenca za galvanlzersko obrt — sprejmem takoj. Stanko Jakopič, galvanizacija, Cesta 29. oktobra 19. (v 600 barvic za ptrhe velja franko va ša pošta 100 din. Edin stvena prilika, sijajen zaslužek za vsakogar! Lindič, LJubljana 245-e Zastopnike Išče večja zavarovalna družba za vse okraje proti visokim provizijam Prednost imajo oni, ki so te stroke vešči. Ponudbe na podružnico »Slovenca, v Mariboru pod »Zastop nik 362« št. 3077. (b Posredovalce dobro vpeljane, sprejme mo za večje nabave Ia bukovih hlodov 40 cm de belih, 2 m in več dolgih ne parenih, nežamanlh bukovih plohov 50—100 mm; hrastovih podale z vagone, 25 mm hrastovih friz I/II 25—50, 4—12 cm. Ponudbe s ceno in dobav nim rokom na »Public! tas«, Zagreb, pod 55.500 Kupimo Stare slovenske knjige kupim. - Preglejte pod strešja! Ponudbe na upr. »Slovenca« pod značko »Zbiralec« št. 2954. (h Vsakovrstno Zlato srebro in briljante kupuje vsako količino po . najvišjih eenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3, Služkinja za vse ki zna samostojno kuhati sc sprejme k trem odraslim osebam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stalna« št. 3050. (b Mizarskega pomožnika Fant stavbenega In pohištve- išče mesta pri avtomeha-nega sprejmem. - Novak, niku. - Naslov v upravi Medvode. (b »Slov.« pod št. 2753. (a Kmežko dekle pošteno in zdravo, ki zna opravljati vsa hišna dela ter jc vajena predvsem otrok, sprejmem. - Plača po dogovoru. - Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 2907. (b Hlapca starejšega, treznega in strogo poštenega, takoj sprejme trgovska hiša z malo kmetijo na deželi. Vajen konj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nekadilec« št. 2819. (b Kuharico mlajšo, kl je samostojna, prejmem na deželo v bližini Maribora. Predstaviti se v sredo. 5. marca od S do 10 In od 14 do 16 na Aleksandrovi c. 23-11., Maribor. (b Hišnika za v hribe sprejmem. V poštev prido preprost upokojenec z dvo ali tričlansko družino. Stanovanje ln drva prosto. -Pismene ponudbe na V. G., Tetrovče 70, Savinjska dolina. (b Dekle srednjih let, pošteno ln delavno ter snažno, kl Je zmožna fine kuhe ln šivanja, ljubiteljica otrok, dobi službo pri manjši trgovski družini. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dekle« št. 2898. (b Soboslikar. pomožnika dobrega, zmožnega voditi podružnico v večjem kraju Notranjske, sprejme Rudi Kavčič, Ziri. (b Žensko Pekovskega vajenca takoj sprejmem. Duhanlč Franc, Klunova 11, Ko-deljevo, Ljubljana. (v pošteno, staro nad 40 let, sprejmem za gospodinjo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2689. (b Krojaškega pomožnika vestnega In poštenega, za boljša dela, takoj sprejmem. Leopold Valjavec, modno krojaštvo, Tržič, Blejska cesta 7. (b Kuharica za vse samostojna, z dobrimi izpričevali, 25 do 40 let stara, se sprejme. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Dobra plača« št. 3081. Pisarniškega slugo mladega, sprejme podjetje v Ljubljani. Ponudbe na značko »Takojšen nastop« upravo »Slovenca« pod št. 2870. (b Zidarski polir mlad, s prakso, vodil že samostojno večjo zgradbo, želi premeniti mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2926. (a Kuharico perfektno v kuhi, sprejmem k tričlanski družini. Poleg kuhanja opravljanje domačih del. Ponudbe z večletnimi spričevali ln zahtevo plače na F. Do-bovlčnlk, trgovec, Celje. Mizarskega vajenca takoj sprejmem. Mizarstvo »Koza«. Zglasitl se pri Zakrajšek, Miklošičeva cesta 34. (v Možnega fanta sprejmem v uk za kleparsko Inštalacijsko obrt. Pismene ponudbo na naslov : Renčelj Franc, Instalater, Marenberg. (v Učenko pridno in zdravo, sprejmem v trgovino s čevlji v centru mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .»Poštena« št. 2784. (v Učenca močnega in zdravega, poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino z meš. blagom. Hrana ln stanovanje v hiši. Prav tam sprejmem tudi hlapca. -Ponudbe na upravo »SI.« pod značko »Pridnost in poštenje« št. 2730. (b Foto-aparat rabljen, boljše vrste, ku plm. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 2930. (h Kino snemalni aparat 16 mm, rabljen, ter fot. povečevalnik kupim. Po nudbe na drogerijo Hermes, Ljubljana. (h Vsakovrstno zlat® kupuje po najvišjih eenab CERNE, Juvellr, Ljubljana VVoliova ulica št. 3 Povečevalni aparat dober, za Leieo film, kupim. — Markelj Franc, Vrhnika. (h Otroški voziček globok, dobro ohranjen kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2767 Invalidski voz rabljen (trlcikelj) z roč nim pogonom, kupim. Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Na ogled« št. 2980 Slaro zlato, zlato zobovfe In srebrne hrone kupujem po najvišjih oenab A. KA.TFKŽ trpovlna 7. urami in zlatnine precizna delavnica r.a popravila vsakovrstnih ur Ljubljana. Miklošičeva 14 Ribolov Vajenka za v trgovino! Zaradi veselja In sposobnosti bi se šla učit trg. obrti 15-letna močna in poštena deklica revnih staršev, z 8 razredno odlično šolsko izobrazbo, h krščanskim ljudem. Zaradi bednega položaja prosimo brezplačne oskrbnino. — Prosi obvestila: Purebcr Rudolf, Mali Rl-gelj, p. Dolenjske Toplice, okr. Novo mesto, (v kupim v last. Ponudbe z najnižjo ceno in točnim opisom poslati na upr »Slovenca« pod značko »Ribolov« št. 2637. (h Kupim dobro ohranjeno škropilnico za sadno drevje ln kombinirano lestev (model Repše). Ponudbe n upravo »Slovenca« pod šifro »Pomlad« 3003. (h Cunje krojaške od rezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor. Dravska 15. Registrirno blagajno kupim. Ponudbo s ceno upravi »Slov.« pod »Blagajna 19« št. 2999. (k I Glasba mrmtfnt no* * IORAHJO Otroški voziček omaro za obleko in pisalni stroj, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Plačam« št. 3016. (k Pisalni stroj dobro ohranjen, kupimo. Opis ln ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Stroj« 3010. (k Vseh vrst dobro ohranjene predmete ponudite najprej v nakup tvrdkl A. B. C., Ljubljana, Medvedova 8, poleg kolodvora Slška. (1 Mikroskop v dobrem stanju, do 1000 kratne povečave kupim. Ponudbe na Tvornica pa-pira, Zagreb, Zavrtanica št. 17. (k Bukova drva za kurjavo, sveža, ln bukove hlode, kupujemo v vsaki količini. - Ponudbe na I. Meštrovlč, Zagreb, Zrinjevac 15, tel. 23-612. 2«HTEV«IT( MEZPIA(M KAU106I MEINEt>HER0lD MARiaofitioa Kdor želi svoj denar najbolj varno vložiti, naj plšo na upr »Slovenca« pod značko »Dobre obresti« št. 2757 Hranilne knjižice 3% obveznice ln druge vrednostno papirje kupuje in plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 10.000 dinarjev prispevam k trgovini ali podjetju, ki bi mi dalo pttimeren zaslužek. Po nudbe na upravo »Slov. pod značko »Poštenje« št. 2868. (z Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu pla čllu. Rudolf Zore LJubljana, Gledališka 12 Hranilno vlogo rtujske posojilnice prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »54.000«, št. 2955. (d Občine ali razni okrajni odbori, kl imajo zamrznjene vloge v denarnih zavodih In bi radi prišli do svoje gotovine, naj se obrnejo na mojo oblastveno dovoljeno pisarno Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. Dosmrtno oskrbo nudim starejši osebi z nekaj kapitala. Ponudbe upravi »Slovenca« Mari bor pod »Lasten dom št 364« 3073. (i Hranilne knjižice Vzajemne posojilnice v Ljubljani, prodam. - Po nudbe z navedbo cene \ upravo »Slovenca« pod »Preko stotlsoč« št. 3064 UPBdifBv premoženja Poravnave, konkurzne za deve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbenikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovako-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka ul.7 Čitajte in širite »Slovenca« i Pianino prodam za 4.500 din. Ana Mohor, Celje, Prešernova cesta 12. (g Priložnostne prodaje ne iščite, ker dobite tovarniško nove plošče v poljubni izbiri že po Din 35"—. Zalite- Zahtevajte brezplačne aezname. Specijalna izdelovalniea HARMONIK JOS. FE.E1SS (prej F. Lutias in sin) LJUBLJANA, Tyrševa 3f Zahtevajte cenik. Slava Gril knjige o kozmetiki: Soteska 10-11, 1. vrata des. Za uslužbenstvo hotelov, restavracij ln večjih gospodinjstev priporočamo krasno ilustrirano strokovno knjigo: Jelenc-Velikonja: SERVIRANJE Dobi se pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani ter v vseh knjigarnah vezana po znižani ceni 40 din. 'Novi naslov: Frančiškanska ul. 3. Telefon 4513 Važno za prašičerejo! »Mastclin« Vam pripomore, da se prašiči zredijo in ne obolijo. Pošiljam franko Vaša pošta Vi kg 14 din, 1 kg 26 din — manjše zavitke pa dobite pri trgovcih po 3 in 6 din. Dobivam mnogo zahvalnih pisem. Pišite po položnico in navodilo na naslov Ivan Magdalene, Rače pri Mariboru. (r \nsm\ Zelena papiga je ušla! Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi: Vr-hovčeva ulica 11. (j Mlade pujske lepe, 6 iednov stare, ceno prodam. Pernat Jernej, Jarše-Dpmžale. (ž Psa čuvaja zajčjo-kokošjo hišico ter Lcghorn kokoši in lestve Itd. prodam zaradi preselitve. Kvas, OlglerjevR t. 37, Ljubljana. (j Psa čistokrvnega nemškega ovčarja, 1 do 2 leti starega, z rodovnikom, vsn.l nekaj dreslranega, popolnoma zdravega, kupim akoj. Ponudbe na: dr. Arko, St. Vid n. Ljub. ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI Pnnmi»NirF. RI.J KV«ni Morihnr Nnvi Sad. Snlit Damllula liutl...«!.. Ii»illl. u I.I..I.. H.l___ti____^^ ™" I ■ ■ PODRUŽNICE: Bled. Kranj. Maribor, Novi Sad, Split Vlog« obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5% Dovoljuj* kralkorotno kredite v tokoCom ralunu — Eakontlra trgovske menice N« DELNIŠKA GLAVNICA Din 20,000.000*-VrSi vse bančne posle najknlantn. ' MMOBH/IMJA Prllolnoaln« prodaje. upravljanj« in nadzorovanja hU pravzema .INOBILIJA' BEOGRAD Knoz Mlhailova 17 Telefon 2(3-167 in 28-260 mam Večstanovanjska hiša naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 3017. Dvostanovanjska hiša z vrtom takoj naprodaj. Maribor, Jerovškova 7 6. Parcelo prodam v Linhartovi ul. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3001. , (p Kupim posestvo 10 do 20 oralov, blizu Maribora. - Marlč Jurij, Pobrežje pri Mariboru -Stražunska 9. (p Stavbna parcela na Kodeljevem ob Ljubljanici se proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3015. (p Na Omišlju Vilo eno ali dvodružtnsko v Ljubljani, kupim takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana 60« št. 2969. (p otok ICrk se ugodno pro da lepa vila. Intoresenti naj javijo svoj naslov v upravo »Slov.« pod »Oml-šalj« št. 2989. (p Enostanovanjsko hišico majhno, v okolici Ljubljane, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pomlad 1940« št. 3061. (p Hišo malo gospodarsko poslopje in vrt proda Ocvlrlt -Šmartno v Rožni dolini, Celje. (p Enodružinsko hišico v okolici Ljubljane prodam. Potrebno 32.000 din - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2865. Enonadstropna hiša 3 stanovanjska, nedokončana, naprodaj. Ljubljana, šmarska cesta, poleg šole. (p Enostanovanjska hiša z vrtom, v Ljubljani, ln klavir, ugodno naprodaj. Naslov v uprfavl »Slov.« pod št. 2923. (p Prodam enonadstropno dvostano vanjsko novo vilo v oko lišu Ljubljane. Polzve se pri ravnatelju Malenšku, Tavčarjeva ulica 1, priti Enodružinsko hišico vzamem v najem, najraje na periferiji Ljubljane. Plačam za 1 leto naprej. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2176. (m Gostilno z nekaj zemljišča, blizu Kranja, na prometnem kraju ob banovinski cesti prodam zaradi družinskih razmer. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2968. Novo hišo enonadstropno, štiristano-vanjsko, trgovski lokal, ugodno prodam. Galler, Makarjeva 65, Studenci -Maribor. (p Travnik v okolici št. Vida ali Je- žlce kupim ali zamenjam za parcelo za Bežigradom. — Pojasnilo da Fr. Malgaj, Kolodvorska 30. Krasna sončna parcela v Ljubljani ugodno naprodaj. Ponudbe na upr »Slovenca« pod »Sončna parcela« 3001. (p Kmečko posestvo kupim; lahko z gostilno, najraje v ravnini ; — od 150.000 do 250.000 din. Natančna pojasnila: Jer-nejčlč, Begunje št. 4 pri Cerknici. (p Prodam parcelo 800 m* s trotoarjem in napeljanim vodovodom. — Elektrika ln kanalizacija, lega južna, 220.000 din. Ljubljana, Trnovski pristan 22. Prodam njivo IVi orala na Radvanjskl cesti, desno od električ. transformatorja. Primerna za parcelacijo. Skupno 100.000 din. Vprašati pri hišnem lastniku Stritarjeva 33, Maribor. (p Lepo posestvo V neposredni bližini Zagreba v enem kosu 50 kat. juter — 300 ha, naprodaj. Natančna pojasnila v upravi »Slovenca« pod št. 2707 ali pri g. Mijo pl. Stepanlč, župnik. Vel. Gorica. Izredna prilika Enodružinsko hišico z vrtom v ljubljanski okolici prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »40.000« št. 2992. (p Mesarji pozor! Moderna mesarija s hladilnico in 7 stanovanjska hiša se takoj proda. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju pod št. 3072. (1 Kupim na Dolenjskem hišo po možnosti s posestvom. -Ponudbo s točnim opisom in zadnjo ceno v upravo »Slov.« pod »Resen kupec« št. 2995. (p V Ljubljani kupim večjo donosno hišo, novejšo, na prometnem kraju ali pa dve manjšo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Do 2 milij.« št. 2991. (p Dobroznano gostilno v sredini Ljubljane z veliko stavbno parcelo takoj prodam. Cena primerna. Dobro naložen denar. Polzve se v upravi »Slovenca« pod št. 3047. Kupim hišo »REALITETA« posredovalnica nepremlč nin 'je samo v Prešernovi ulici 54-1, nasproti glavne pošte. Posluje hi tro in solidno. Prepričajte se! Telefon 44-20. (p Opekarna! Dva orala zemlje, peč za 45.000 opeke — sušilnici 32x11 in 20x6, hiša z 2 sobama, kuhinjo, predsobo, shrambo, gospodarskim poslopjem, studenec, naprodaj za 135.000 din. Maribor, Betnavska cesta št. 1. (1 Lepo posestvo zaokroženo, 12 oralov, z vilo ln potrebnimi gospo-darsklmP stavbami, vinograd, sadovnjaki, na Izredno lepem položaju v bližini Maribora, prodam aH zamenjam za hišo do 250.000 din v bilo katerem večjem mestu. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Posestvo« št. 2724. Hišo dvo ali trostanovanjsko, v vrednosti od 200.000 din naprej, v LJubljani kupim. Ponudbe z naved bo cene na upravo »Sl.< "f>od »Gotovina« št. 2885 Hiša z dobro vpeljano gostilno, velikim skladiščem in stavbno parcelo, v sredini mesta, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Resen kupec« 3022. Prodam 26.000 m> pol gozda pol travnika, na parceli potoček, ob cesti Vrhpolje-Motnik po 2 din m». Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prodam« št. 3019. Brez denarja fll mogoče kupiti hišo z zemljiščem — možno pa Vam je Isto prevzeti z vknjlženlml dolgovi pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Za večjo obrt aH manjšo Industrijo zelo primerno. Industrijski tir ob poslopju. »Realiteta«, Prešernova ulica 54, T. nadstr. Tel. 44-20. (p Krasno posestvo v neposredni bližini mesta Ljubljane, prodam. -Sestoji se lz enonadstrop-ne hiše, vrtne hiše ter obsežnega sadnega vrta. V hiši elektrika In vodovod. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3046. t Parclo 18.000 m3, najlepši razgled ob bodoči Plečnikovi cesti, zaradi nujne potrebe gotovine prodam po 40 din. Posredovalci Izključeni. Resne ponudbo v upravo »Slovcnca« pod »Čimprej« št. 2993. (p Novo hišo enonadstropno, dvostano-vanjsko, dograjeno v su rovem stanju, s parcelo 650 m!, v Ljubljani (šte-panja vas), prodam. Cena 75.000 din. Polzve se Vodovodna C. 67, trgovina V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CENIK IN VZORCI ZASTONJ NAJVEC1A DOMAČA TRGOV-SKA HIŠA V JUGOSLAVIJI SUKNO, KAMGARN, VOLNENO, SVILA, DELENI, PLATNO, CEFIRI, TISKOVINA Lokal oddam v št. Vidu nad Ljubljano št. 91 (pri Per-šin). iSlovenca« Maribor pod »Komfortno 365« št. 3075 Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Majhno posestvo 5 oralov zemljišča ob banovinski cesti v okolici Ptuja, ugodno naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Lepa lega« št. 3060. (p IŠČEJO: Prazno sobo s štedilnikom iščeta dve sestri, trg. pomočnici. Po nudbe na upravo »Slov.« pod značko »Sestri« št. 2940. (s ODDAJO: Podstrešno sobo oddam. Florjanska ul. 16 Prazno sobo takoj oddam. - Savljo št. 90. (s Sostanovalko pošteno, čez dan odsotno sprejmem. Hrenova 5, I. Lepo sobo prazno, oddam. Močniko-va ulica št. 4. (s Opremljeno stanovanje jedilnica, spalnica s posebnim vhodom, oddam. Krakovski nasip 14-1. (č Dve sončni sobi pritlični, na najbolj prometni točki v Kranju, se odda za pisarno ev. za obrt. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 3036. (s II Pohištvo i Mreže za postelje Izdeluje In sprejema rab-IJene v popravilo najceneje A loja Andlovlc, Gregorčičeva ulica 6t. t (pr' Gradišču). Objave I Javna dražba \ najdenih predmetov bo 6. marca ob 9. na želez, postaji Ljubljana. ( PREMOG DRVA OGLJE dostavlja na dom tvrdka Bartol Anton LJubljana Vil. PodmllSCakova IS Telefon 35-40 1 vagon žaganja smrekovega, prodam tedensko. Boris Samsa — Litija. (1 VEZALKE za vse vrste čevljev se zopet dobe najceneje. TRiiinr. Miklošičeva 12. Otroški voziček (tlobok, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2862. (1 VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani r svoji posodi najugodneje TELEFON ŠTEV. 25-73 Furnir hrast, češnja, javor, bukev, brest, oreh, 15.000 čevljev, proda po nizki ceni Martlnec, Ljubljana. Trnovski pristan 22. (1 Continental na ugodne mesečne obroke! Ivan Legat Ljubljana Maribor 1'reSernova Vctrlnjska 30 2000 kg krompirja semenskega, prodam. — Jernejčlč - Begunjo pri Cerknici 4. (1 Sedlo pkoraj novo, ugodno proda Habjan, Brode 5, šk. Loka. (1 Slike, knjige, stole in razno lz podstrešja, poceni proda — Kaluža, - Gosposka ulica št. 6-II. (1 Več moških koles dobro ohranjenih, proda tvrdka A. B. C., LJubljana, Medvedova 8, poleg kolodvora Šiška. (1 Cinkografijo z vsemi stroji, orodjem ln Inventarjem prodam. Cena ugodna. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2861. (l Ugodno naprodaj Več prvovrstnih šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov ln raznih drugih predmetov pri »Promet, nasproti križanske cerkve. (1 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, In koncertne c 1 t r e — znamke Heidegger prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2887. (1 Gg. frizerji, pozor! Aparate za trajno ondu lacijo na 24 Volt, 30 grelcev ter motorne in brez-motorne liaube, dobavlja najceneje Ludvik Ileršič, LJubljana, Rimska 13. (1 Čebelnjak Znldaršlčevl panji z družinami in čebelarske potrebščine naprodaj skupno ali posamezno. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Čebele« 2901. (ž Pšenične otrobe nadomestijo S L A D N I K A LIČKI (male). — Dobite jih v Javnih skladiščih po 120 din 100 kg pri tvrdkl Fran Pogačnik d. z o. z., Ljubljana -Tyrševa cesta 33. Odprodajamo zalogo do 30. t. m., ker bo našo trgovino prevzela tvrdka »Umetnost« lz Ljubljane. Predmeto bomo odprodali izpod nabavne cene. — Fr. Malgaj (pri Makedoncu), Kolodvorska 30. (1 Otroški voziček športni, malo rabljen prodam. Zgor. šlška, Broj-čeva 38. (l 2 elektr. kavna mlinčka »Mahlkonlg« za kavo lil knelp, po jako nizki ceni proda Ludvik Ileršič — Ljubljana, Rimska 13. (1 Pisalni stroji Underwood, Smlth Bross, Continental, Kappel, vsi v dobrem stanju, proda Torpedo, Miklošičeva cesta 18. (1 Kupim takoj dobro ohranjeno stružnico (Drehbank) — Ivan Prešeren, Kranj. Stroj za oblanje kombiniran, za mizarje ali kolarje, poceni prodam. Debeljak, Prlmsko-vo, Kranj. (1 Dva šivalna stroja krojaški ln ženski Slnger nove vrste prodam. Je-kovec, Studenec 26, Dev. Marija v Polju. (1 Prodam generator na lesni plin, razne motorje do 10 ks, mlatllnlco, malo večjo, z mlinom, š. Skrblnšek, Sp. llajdina, p. Ptuj. Knjigovezi! Prodam stroj za porezo-vanje knjig (Schneldma-schlne) 70 cm na kolo. Ogleda se pri Orešlč Janko, knjigovez, Vegova 8, Ljubljana. (] STRDOI Pletilni stroj št. 10, 80—100 kupim. -Ponudbe na upravo »SI.« pod značko »Dobro ohranjen« št. 2764. (h Mizarske stroje ln orodje kupim. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Stroji 335«. (k Anker šivalni stroji za gospodinje, šivilje, krojače, cikcak za entla-nje z dvema iglama, za robčke, malo rabljene Ve-ritas Centralboblln prodaja Triglav, Resljeva 1«. Specijalna delavnica za previjanje in popravljanje elektromotorjev in dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane firme >Slemtns< vedno na zalogi. Franjo Perfinltt konces. elaklropodletle, Llubllana, Gosposvetska c. II. telefon 23-71. Strojs za takojšnjo dobavo prodam : 2 stružnici z vdelanimi motorji; vrtalni stroj do 25 mm; stiskalnico na vreteno, 45 mm močno ; 2 kompresorja za kamnolome ; 2 avtomatski črpalki za hišni vodovod ; »Abscharfmaschine« za usnje; 2 motorni kolesi 200 ccm »Atlas« ; 2 brusilna stroja Itd. Ludvik ILERŠIČ, Ljubljana, Rimska cesta 13. - Strojno tehnična pisarna. Lesne industrije! Trostrani stroj za ladijski pod, tovarniško nov, na zalogi. Tudi rabljen po nizki ceni takoj na razpolago. — DOV2AN Ivan, Ljubljana, Frančiškanska 4, tel, 45-42. (st Iščemo mizarske stroje! že rabljene, v dobrem stanju. Unlversal, z Ab-richterom, Fresserom ln eno Bandsiige, ali okrožna žaga. Vsak ponudnik naj navede cene na naslov Grad Mokrice* pošta Jesenice ob Savi pri Brežicah. Lesna industrija, pozor! Polnojarmenikc od reno-mlranlh nemških tovarn, lokoinobile ln sploh vse stroje za lesno industrijo dobavlja kratkoročno ln po nizkih cenah Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13. Izdela projekte brezplačno 1 (str Pletilci pozor! Prodamo ali zamenjamo za pletenine sledeče stroje: navljalnl stroj na 6 vreten — pletilni stroj »Pop« 8/40 cm — pletilni stroj »Pop« 6/50 cm. Vsi stroji se nahajajo v zelo dobrem stanju. Ovsenar M., Goričane 53, Medvode. (str Kupujem rabljene, v dobrem stanju se nahajajoče stroje: (Frlktlon-presse) torno ln vlečno stiskalnico (Zlehpresse) rezkalnl (n strgalnl stroj, (Schaplng-masehine in Hobelmasehi-ne). - Fonudbe s točnim tehničnim opisom poslati na upravo »Slovenca« pod »Stroj 1000« št. 2717. Rabljen stabilni motor 15 KS, novejše konstrukcije, na pogon z lesnim ogljem, s pripadajočim plinskim generatorjem — ali tudi sam motor, kupim. V poštev pride le motor v brezhibnem stanju. Ponudbe s točnim popisom, kakor: poraba goriva, število obratov, fabrlkat, skupna teža In cena Itd. na naslov: Senica Ivan, Zavodna št. 5, Celje. Casjez/gfo pa tudi dobra reklama v U iSLOVENCU• Zadružna elektrarna Velika nedelja razpisuje oddajo del Pri gradnji krajevnega nlikonapetega omrežja Načrti in tozadevne inforniaciie so na razpolago pri Zadružni elektrarni Ponudbe se sprejemajo do 10. t. m. Hladilnice Za krosl"H'Jnis,'vo' mesnice, klavnice, bolnice, re- stavracije, slaščičarne, mlekarne itd.; frnalkP za voc*°i ročne in centrifugalne, hidroforske automa-|fQlllf> tične naprave; Bencinske Črpalke .rr Stružnice (krr Naprave za polivanle (umeten dež) in Regeneratorle ol|a izdeluje: TOVARNA STROJEV IN APARATOV JUGOSIROJ A. D., BEOGRAD - RAKOVICA Zastopnik: Drago Ceferin — Ljubljano, Tyr§eva c. 15 Telefon 33-38 ZAHTEVAJTE POIMUDDEf Telefon 33 38 Slavo železo kovano in staro litino, kupuje v vsaki množini po najboljših cenah, proti takojšnjemu plačilu v gotovini TITAN d. d. kamnik Prevzem železa vsakodnevno v tovarni. Natečaj za izdelavo idejne skice za novo zgradbo bolnišnice bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije v Beogradu, ki se bo gradila v Beogradu na Pašinem brdu. Centralna uprava humanitarnih fondov za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije razpisuje javni splošno jugoslovanski natečaj za izdelavo idejne skice za novo zgradbo bolnišnice bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije, ki se bo gradila v Beogradu na Pašinem brdu. Pravico sodelovanja na natečaju imajo vsi arhitekti, državljani kraljevine Jugoslavije. 2iri predstavljajo: Predsednik: g. Ivan Jankovič, predsednik glavnega upravnega odbora bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije; udje: arhitekt g. D. Leko, vseučiliški profesor; arhitekt g. V. V ladisavljevič, delegat beograjske inženirske zbornice; arhitekt gosp. dr. B. Maksiinovič, profesor srednje tehnične šole v Beogradu; arhitekt g. V. Kojič, docent na vseučilišču v Beogradu; arhitekt g. Dj. Suiea, tehnični svetnik mestnega poglavarstva v Beogradu; g. dr. B. Konstatinovič, ravnatelj osrednjega higijenskega zavoda v Beogradu; dr. D. Kalanovič, upravnik železničarske bolnišnice na'Dedinju v l j ........-•■"I "J---- ..... ., V.. , IXUUI1110I1H.C UCI L/CU lil J U V ieogradu; namestniki: g. R. Mihelič, glavni upravnik bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije v Beogradu; arhitekt g. M. Radovanovič, docent na vseučilišču v Beogradu, delegat inženirske zbornice v Beogradu; ing. g. P. Vukovič, šef odseka glav- tekt :.----- : ----o---", * • '"»»"ii ki uuociva glav- nega ravnateljstva državnih železnic v Beogradu; -g. dr. ing. Janko Grampovčan, podpredsednik glavnega upravnega odbora bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije; g. dr. M. Vasic, šef kirurgičnega oddelka železničarske bolnišnice na Dedinju v Beogradu; g. M. Stefanovič, oblasni upravnik bolniškega fonda Beo-grad-Jug; g. M. Djordjevič, oblasni upravnik bolniškega fonda Novi Sad; ing. g. A. Bogner, višji svetnik prometnega ministrstva v Beogradu; poročevalec: arhitekt g. D. Manojlovič, višji svetnik glavnega ravnateljstva državnih železnic v Beogradu. Skupni znesek vseh nagrad znaša 100.000 (sto tisoč) dinarjev. Rok izročitve idejnih skic: 30. april 1940 do 18. ure zvečer. Pogoji in načrt natečaja se dobe v delovnih dneh v pisarni Centralne uprave humanitarnih fondov za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije v Beogradu, palača Ministrstva prometa. Nemanji-uova ulica št. 6, III. nadstropje, soba št. 542 a, za ceno 30 dinarjev. Iz pisarne Centralne uprave bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije, Beograd, C. U. št. 588/40. Jakob K. Heeri :o Bernlnski kralj Roman « švicarskega pogorja. Brez pridržka uživa Cilgija zimske radosti. Skozi vas letijo sta-rovečne vprege, dvajset, trideset; enkrat v zimi, kadar se združijo vasi za velik izlet v Puschlav, v Casaccio na Bergellskem ali v Siiss ob začetku Spodnjega Engadina, pač nad sto. Prednji del vsakih sani je čudna žival, zdaj izrezan divji kozel s pristnim mogočnim rogovjem, zdaj levja glava s skorai človeškimi potezami, posušena medvedja glava, vitek labod ali pelikan, ki si trga prsi. Vesela menežarija preproste rezbarije in slikarije je zbrana, bolj vesela je pa mladež, ki drvi zvonkljaje na bajnih živalih skozi sončno luč bele pokrajine. Družba z ivjem napudranih mladeničev in mladenk bi utegnila biti s knežjega dvora. Iz tujine se vračajoči Engadinci so obdarjali svoje žene in hčere že od nekdaj z naiprelestnejšo krznino, kar so je premogle velikomestne prodajalne, s tako dragocenimi stvarmi, da niso bile podvržene nobenim spremembam mode in se podedujejo v skoraj prvotnem sijaju od matere na hčer in vnukinjo. Ako se pa kdaj v rezkem zraku razgali dekliški vrat ali zapestje, se zablesti od starega zlata. In najveselejša med mladenkami je Cilgija Premont. Vihar je gladko pometel zrnati sneg z zaledenelih jezer. Svetla zrcala ležijo za zid debelo prozorno in čisto na vodi, da se vidi v globino kakor skozi okno in se razpoznavajo na dnu skalne čeri in polomljena debla. Po zdrobljivih, steklenih zrcalih St. Moritza, Cam-phera, Silvaplane in Silsa drvijo do samotne malojske višine trdo in bobneče konjska kopita. Zdaj vendar prevzame tesnoba pogumno Cilgijo. Marko ji ovije roko okoli pasu in ona mu ne brani. V sanjavi sreči hitita preko strahotnih globin. »Zgodi se, kar hoče, v življenju in smrti bova ostala skupaj, Marko!« šepeta ona. »Pa vendar rajši v življenju,« odgovori on med smehom O, tako razigran je, tako tiho srečen, njen Marko, smeji se zdaj na dan več nego prej na leto. Iz svojih prihrankov si je kupil kožuh in kučma z ozkim, tudi obšitim ščitkom se mu dobro poda. Kakšno lepo moško obličje gleda izpod nje. Zdi se, kakor bi se njegova za •nnnrfo clrnrai nlušpra nrecmelnst v nietfnvih črtah omilila. Zdai so bolj odkrite, pogled njegovih oči je izgubil nekaj svoje orlovske ostrine in se otoplil. Marko je najbolj prikupni mladneič v vsem Engadinu, si misli Cilgija s skrivnim ponosom. »In najbolj spoštovani,« si pač sme reči. Marko sicer ni družna, najmanj glasna narava. Samo v nemotenem pogovoru z njo se mu razodene srce popolnoma, v družbi z drugimi je miren, preudaren opazovalec. Redkokdaj se spusti v pogovor z drugim mladeničem ali dekletom. Ako pa ga ogovorijo oni, ni v zadregi za mikavno besedo, prevzemajoč nasmeh in srce osvajajoč pogled. V Lorsini Mladinski zvezi, ki se sestaja zdaj tu zdaj tam na posvet o domovinskih zadevah, je najbolj molčeč, pusti govoriti druge, toda ko že nobeden ne ve več kaj pametnega povedati, vstane in zadene s kratko besedo v črno, da nemalokrat razblini s skoraj neusmiljeno premočjo drzne nade, ki jih navdušeno navezujejo mladeniči na pesmi Konradina Flugija. Vedno bolj odkrito stopa mladi pesnik s svojimi kiticami na dan, mladeniči in mladenke ognjevito pojo pesem Moj Engadin, moj krasni dom, ki jo je zložil za Mladinsko zvezo. Pesem užiga, gre od vasi do vasi in postaja narodna. Pesnik sam pa tone pri tem v pozabo, in prav je tako. Obraz deželnega sodnika bi morali videti, ako bi izvedel, da je njegov najmlajši malovreden poet! Strela božja! ako bi izvedel, da je poklonil svoje srce Drioschevi Menji, ljubki sedemnajstletni jagodici! Deželni sodnik ima z gospodom Konradinom drugačne načrte. Zakaj se vozi tako pogosto pred župnišče v Pontresini, zakaj sadi v pogovoru s Cilgijo tako izbrano rožice, stari prekanjeni diplomat? Izgubljeno snubljenje, gospod plemič, si misli Cilgija in pusti v svoji prešernosti cepetati starega gospoda kakor ribo in tolaži Menjo, ki je nesrečna zaradi teh obiskov: »Natočila bom deželnemu sodniku čistega vina!« »Za božjo voljo, nikar!« prosi Menja prestrašeno. »To bi bilo konec! Moj oče nasprotuje najini ljubezni skoraj bolj nego deželni sodnik.« Zelo nesrečna je, uboga mala jagodica. Zato se pa sonči Cilgija v lastni sreči. Kako lepi so večeri, ko prihaja Marko ob mraku v župniščel Stric mu ni nič več nezaupen in oprezen proti njemu, ljubi ga in ga pogreša, kadar kdaj ne potrka na vrata. Ko ječi zunaj vihar, bero biindnerske kronike in govorijo razumno o starih in novih časih. Posedajo dostikrat pozno v noč v prijetni družbi in ž-upnik je nntprn vedno posebno dobre volje. Kdaj pa kdaj se hlini utrujenega, vošči, prijazno lahko noč in pravi, ko seže Marku v roko: »Vi pa ostanite še kakšno urico in Cilgija, ako ni preutrujena, da vam dela družbo.« To je zelo obzirno in oba sta stricu Tassu hvaležna. Za Miklavžev dar je prinesel župnik zaročna prstana iz Chura, in na Silvestrovo, ko so vaški zvonovi blizu in daleč v slovesnem molku zasneženega visokogorja odpeli staro leto in zazvonili novemu, jima je nataknil obročka na prste. V radostnem upanju, v tihi pobožnosti sta se ozrla na zvezdnato nebo, ki je razgrinjalo svoje bleščeče podobe nad obsenjenim vrhom Bernine. »Kakšno srečno novo leto zdaj prihaja, Bog v nebesih mi ohrani mojega Marka zdravega!« Cilgija je govorila v sanjavi blaženosti. »Blazno srečo ima, toda na narodnem zboru v Samadenu smo že videli, kaj se pripravlja.« Tako so govorili po Gornjem Engadinu in zavist je razpihala še enkrat proti Marku Paltramu kamogaskarsko bajko in Cilgija je prejela preneko skrivnostno pismeno svarilo o svojem ženinu in jih smehljaje metala v ogenj. Prvi tedni novega leta so prinesli tako strupen mraz, da tudi največji gorečneži niso mislili na sankanje. V čistem zraku je zvenelo kladivo Marka Paltrama tja do Samadena in St. Moritza, na pol ure daleč se je razumela vsaka izgovorjena beseda, od tovornikov, ki so prihaja i z Bernine, se je kadilo, možje in konji pokriti z ivjem, so se videli kakor iz davnine porojene sence, in sneg je škripal in pel pod sanmi. Dan za dnem je obiskovala zdaj Cilgija svojega zaročenca v delavnici, rada ga je gledala pri opravkih in je ljubila njegovo marljivo delo, posebno pa majhno zimsko idilo. Naročil si je bil raznovrstnega semenja m je krmil pred svojo kočo gorske ptice, ki jih je neusmiljeni mraz prignal v bližino vasi, in Pija, ki jo je zelo imelo, da bi mu kvarila veselje nad pestrim življenjeiti pisanih gorskih ščinkavcev, w i Pastiric' detlov in gorskih kavk, se je tega varovala. Nekega dne je pa Cilgijo še posebno razveselil. »Ali vidiš, gamsil Nametal sem jim nekaj sena.« Prav blizu so drobile lačne živali seno, dvigale glave in se t živahnimi očmi ozirala za obema. »O Marko, v svojem srcu moraš čutiti, da te to bolj osrečuje nego lov!« ..iol *Sa'kitU-*' l'e Povrnil t0Pl0 in, dvojica se ie roko v roki UJS.a z M.CSČCviSui pogledi uotiaujega soglasja. „&LPEKO"- PLOŠČE u .JERRAZZO .KERAMIT" MOZAIK" ..MAJOUKA" izdelane pod visokim pritiskom v raznih barvah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje s „ALPEK0" rS" Ljubljana, Tvrševa (.48 PAZITE NA NAŠO TVORNIŠKO ZNAMKO: A. P. KAFAROM je popolni nadomestek zrnate kave 30 do 40% sladkorja si prihranite, ako uporabljate nadomestok zrnate kave KAFAROM ki se kuha, kakor vsaka druga zrnata kava, BREZ vsakih drugih dodatkov in brez cikorije KAFAROM se dobi že v vsaki trgovini — Zahtevajte pri Vašem trgovcu KAFAROM VODNE TURBINE VENECI3ANKE - MLINI • DVIGALA • STROJI STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR. Bc. Novost za Ljubljano! v soboto: se je otvorila nova »pecijalua trgovina čevljev „ELITA" v poslopju hotela Balkan na Sv. Petra cesti 25. „Elita"-čevlji so elegantni, lahki in izkjučno ročnega izdelkal Glavna kolektura Drž. razr. loterije Zahtevajte povsod nai list! Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohištvo STERILIZIRANO ST&AZISCE PRI KRANJU Naša žima Je hliriensko očiščena in sterilizirana na pari 115» O, ne dlll, jebrez maščobe in fermeutov. ker Je naša tovarna opremljena v to svrha z najmodernejšimi stroji in aparatu Odklanjajte žimo 17, prepovedanih šiišmarskih obratov, ker Je slabo.ln nehlgU enako izdelana, ni dezinfccirnna, vsebuje iermente in ima neprijeten dnh. V njej se zaredijo moli in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! Naše cene so najsolidnejše. Zato zahtevajte sam« žimo z zaščitno znamko STERILIZIRANO f Ljudska posojilnica v Celju I Plim reglstiovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4 % na trimesečno odpoved pa po .... .5% * Izplačuje točno vse vloge — stare in nove! Dovoljuje posojila in trgovske kredite Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti našega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Antona Ložarja izrekamo tem potom vsem najiskreneišo zahvalo, tako častiti duhovščini, posebno gosp. župniku Al. Košmerlju za ganljiv nagrobni govor, g. županu J. Terkovu in občinskemu odboru občine Dobrunje, gasilski četi Bizovik in Prosvetnemu društvu v Hrušici. Zahvaljujemo se tudi vsej množici, ki je blagega jiokojnika spremila do zadnjega doma. Sveta maša zadušnica bo brana v torek, dne 5. marca ob 7 zjutraj v ccrkvi sv. Nikolaja v Bizoviku. Bizovik, dne 2. marca 1940. Žalujoči ostali. ■. .A.:,;.. + Umrl nam je naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Ivan Žagar uslužbenec linančne direkcije v pokoju 2. marca, po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv vere. Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, 3. marca ob i pop., iz hiše žalosti Ulica na grad 5, na pokopališče k Sv. Knzu. V Ljubljani, dne 2. marca 1940. Žalujoči otroci: Marija por. Starič, Joco, Janko in Lojze ter ostalo sorodstvo. VRELEC SREČE Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14 naznanja izid žrebanja z dne 2. marca V. razreda 39. kola: 1100.000 »lin št. 61805 60.000 din št. 56499 24.000 din št. 27609, 48566 20.000 din št. 57363 16.000 din št. 34783, 40992, 55632 12.000 din št. 2012, 4690, 33315 , 10.000 din št. 1549, 5037, 15337, 21912, 61875, 70398, 74739, 77204, 87301, 93060 8000 din št. 9132, 13934, 45913, 61228, 61299, 167873, 72174, 83406, 93876 6000 din št. 2759, 9858,,12928, 33209, 57343, 58117, 63707, 70993, 80284 5000 din št. 54, 12607, .14657, 19962, 20206, 52243, 59567, 64891, 68831, 72894, 75673, 80613, 191040' 93963 „ _ 4000 din št. 6441, 8761, 962H, 17133, 18606, 43319, 43652, 40181, 53215, 56304, 57967, 59311, 63759; 68008, 76123, 76033,, 78334, 89916, 94303, 190750, 98740. Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število I dobitkov po 1000 din. ! Ker so bili dobitki javi jeni teleionično, even-tuelna pomota ni izključena. Prihodnje žrebanje bo v ponedeljek, 4. marca. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »VRELEC SREČEc, lahko denar takoj dvignejo. + Vsemogočni je poklical k Sebi našega ata^ starega ata, svaka in strica, gosjioda Josipa Lenčka kretnika državnih železnic v pokoju Pogreb rajnega bo v ponedeljek, dne 4. marca ob 14 iz hiše žalosti Hranil-nična ul 4 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. marca 1940. Žalujoči rodbini ZupanJii-Lcnčok "" ",SS revmatizma, protina Trirnnle in zbadanje po udlli in sklepih, otekli udje. .krivljene roke ln no»e. tinaole tbadanl* in iotpanie po ra.ith delih telesa, pa tudi .labo.t o« so često posledica revmatizma ln bolečin v kosteh, kater« je treba odpraviti. " ker Be sicer bolečine 4e stopnjujejo. Nudim Vam ^ sdravlino, sečno kislino ^ razkrajajoče, izmeno .novi ui izločevanje pospešujoče domaČe zdravljenje s pijačo kt se na umeten način po- ----vsem naravno .e.t&vlla li nelteffB blagodejne«« zdravilnega vrelca, ki ca Je dobrotltlva mati narava d aro vala Bom i m ljudem. Pišite ml takoj ln dobili boste .z mojih v vseh drtav.h obBtoiečlti skladišč povsem zastonj In franko poučno razpravo, sami se boste uverm oneSkodlJn^Btl "ga sred.tva ln o njegovem naglem delovanju. Poštno zbiralno mesto: Ernst Pasternaclc, Berlin S. O. Mlonaelklrcbplat. 13, Abt. H. 303 ..CAIVENTON' elektro-impregniranje sodov za vino, špirit, žganje itd. Popolnoma nevtralno sredstvo po strokovnjakih preizkušeno in odobreno. Proti plesnivosti in raznim bakterijam. (100% sigurnost). Dolgoletna vidržljivost. Nizka cena! Izvršuje: Franc Pire, strojno sodarstve Ljubljana-Dravlje Po vaši Želji Vam izdela Kniigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 t svoji črtalnici razne poslovne knflge, ako niso le v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razr košnih oblik. Posebni oddelek za Izdelovanj« damskft torble, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fasonah. P Cene skrajno nizke. L Posluiite sel Ni! t! ZAHVALA >•3 J Vsem znancem in prijateljem, ki ste počastili in spremili našo nepozabno, dobro ženo, mater, staro mater in taščo, gospo MARIJO KERN na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Tavčarju in g. dr. Ahčinu za njih trud ob bolezni pokojne. Nadalje se zahvaljujemo g. župniku Finžgarju za tolažbo in podelitev sv. zakramentov ter pevskemu zboru Krakovo-Trnovo za ganljive žalostinke. Ljubljana, dne 2. marca 1940. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Vsem-in vsakemu r>osebej, ki ste nam v neizmerni bolesti stali ob strani, za mnoga topla ustmena in pismena sožalja ol) pretežkem slovesu od naše ljubljene hčerkice, sestrice, vnukinje in nečakinje, gospodične Fančke Neredove hčerko gostilničarja in mesarja izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa smo dolžni zahvalo gosp. dr. Mateju Justinu in njegovi nečakinji cospo-dični Tratici Justinovi za njun trud in požrtvovalnost, da nam jo ohranita v življenju, čč. duhovščini, zastopnikom Sokola Liubljana-Vič, kakor tudi sestricam-naraščajnicam, čč. sestram Lichtenturnovega zavoda za spremstvo, čč. sestram Mladinskega zavetišča na Viču za molitev in eanljivo petje ob mrtvaškem odru ter spremstvo, pevskemu društvu »Edinost« na Viču za v srce segajoče žalostinke, dalje vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem, ki ste od blizu in daleč prihiteli, da jo v tako častnem številu pospremite v njen poslednji domek. Bog Vam plačaj! V Ljubljani, dne 3. marca 1940. Globoko žalujoči rodbini: Nered-Oblakova. Brez posebnega obvestila. Potrtim srcem sporočamo, da je danes umrla naša preljuba mama, stara mama, teta in tašča, gospa Gorjanc Neža roi.Markon posestnlca po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 81. letu starosti. Pogreb pokojne bo v ponedeljek, 4 marca 194CL ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Karlovška cesta št. 7, na pokopališče k Sv. Knzu. Ljubljana, dne 2. marca 1940. Žalujoči: Mici in Ivanka, hčeri; Fanči Markon, nečakinja; Marija, Janez in Meta, vnuki. Inž. Jos. Porenta, inšpektor Ivan Mešek, zeta. Zahvala Vsem. ki ste tako ljubili in spoštovali nušega srčno ljubljenega, predobrega soproga in očka, ki ste v tako obilnem številu prihiteli od blizu in daleč, ga obsuli s krasnim cvetjem in nas tolažili pismeno ali ustineno v naši nepopisni bolesti, izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zalivalo. Gor. Logatcc, dne 5. marca 1040. Žalujoča obitelj P r e v e c - U m n i k. Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je v soboto, dne 2. marca, po dolgi mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo gospod Stane Červan knjigoveški in torbarski pomočnik ki je z veliko vnemo in izredno sposobnostjo deloval v naši knjigoveznici. Pogreb bo v ponedeljek, dne 4. marca ob pol 5 popoldne, iz mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! » V Ljubljani, dne 2. marca 1940. Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubega očeta, soproga, brata in strica, gospoda inž.Matko Kolariča višjega poštnega svetnika v pokoju se tem potom zahvaljujemo vsem. ki so nam pismeno ali ustineno izreki i svoje sožalje. Posebno zahvalo izrekamo zastopnikom poštne direkcije v Ljubljani, na čelu z g. direktorjem, ter ostalim zastopstvom iz raznih krajev dravske banovine za častno spremstvo pri pogrebu, ter končno vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Pol j ča ne, dne 2. marca 1040. Ana Kolarič, soproga: Mario, sin: Tatjana, hčerka ter ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem. ki so ob nenadni izgubi našega predobrega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Ivana Vrančiča podpredsednika kas. sodišča v pok. kakor koli sočustvovali z nami in nam s svojimi plemenitimi čustvi lajšali gorje v teh težkih dneh, izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo gg. govornikom za tople poslovilne besede, vsem darovalcem cvetja, gg. akatlemikom-pevcem, in vsem, ki so s svojo mnogoštevilno udeležbo pri jiogrebu blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast. V Ljubljani, dne 2. marca 1940. Rodbine: Vrančič, Klemene, Welley, Bazeli Zelo lepo blago za damske pomladanske plaSCe se dobi poceni MARIBOR Vetrinjska 15 pri Trpinu liolesa NatnovetSl ofr. vozKkl molom irlclhill Šivalni slroll ® igraSni vozički, »kiroji, avtomobilčki, koles, deli ^ Tribuna r. D. L. Ljubljana, KarlovSka c.4 1'odružnioa: MARIBOR, Aleksandrova 26. Internacionalni založniški zavod išče za LJUBLJANO in vsa mesta Dravske banovine, Banovine Hrvatske, Drinske in Dunav-ske banovine dobro vpeljane ZA STOPNIKE (CE) odnosno potnike (ce) za obiskovanje strank (Industrija. trgovina itd). Možnost visokega zaslužka. — Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, llica 9, pod štev. 55.185. Za blstrenje vina porabljajte odlično sredstvo COAGOL Zahtevajte takoj brezplačni prospekt pri Jakobu Stein, Šupljak pošta Palic. Tovarna kovinskih izdelkov išče strokovnega delavca samo s primerno kavcijo — ne v gotovini. Informacije: Pečenko, Ljubljana, Tržaška cesta 128. Konrad Gologranc mestni stavbenik v Celju, Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. Zmožna eksportna tvrdka iz Gablonze išče zveze z v.eUkluji odjemalci bižuterije (broške, ogrlice itd.) gumbov in steklenih predmetov Dopise nasloviti na: Ednard Krause Soline, Gablonz (Neisse), Sudetengau. Kurja očesa Najboljie sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega* skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte «e potvorb! Z aS Sitni znak Umrl nam je naš ljubljeni, dobri oče, tast in ded, gospod Ivan Pipan sodar Pivovarne Union v 74. letu starosti, previden s sv. popotnico za umirajoče. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 4. marca ob 2 pop., iz mrliške veže zavetišča Sv. Jožefa (Vidovdanska 9) na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v soboto, 9. marca ob pol 7 zjutraj, v farni cerkvi sv. Frančiška. Vsem, ki so drugega pokojnika poznali, ga priporočamo v blag spomin. Ljubljana, Beograd, dne 2. marca 1940. Žalujoči: Adolf, Franc, sinova: Albina, hči; Danica roj. Stojanovič, sinaha; Darko, Dušica, vnuka. + Zapustil nas je za vedno naš srčno ljubljeni soprog, sin in zlati tatek, gospod Stane Červan v najlepši dobi, star komaj 31 let. Blagopokojnega spremimo k večnemu počitku iz mrliške veže splošne bolnišnice v ponedeljek, dne 4. marca ob pol 5 pop., na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. marca 1940. Žalujoče rodbine: Lada Červan, roj. Predali?, soproga; Marjetica, hčerkica; Marija in Peter Červan, starši; rodbine Predalič, Ebcr, Bitenc, Kolb ter ostalo sorodstvo. Po volji božji se je od naju poslovil blagi oče, gospod lože Ganoni skladiščnik Na njegovi poslednji poti ga bomo spremili v ponedeljek, dne 4. marca t. 1., ob 4. pop. izpred mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta. Blagopokojnika se bomo spominjali v molitvi pri sv. maši zadušnici v soboto, dne 9. marca, ob 7. zjutraj v Trnovem. Ohranimo ga v najlepšem spominu. Ljubljana, dne 2. marca 1940. Josip in Franc, sinova, in ostalo sorodstvo. Gumbnice, gumbe, plise, monograme, entel, ažur fino <'n hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana, Frančiškanska ulica Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela 'čitajte »Slovenca« Zahvala Ob težki izgubi nepozabnega nam moža. očeta, očma. brata, strica, gospoda Antona Pirkoviča izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem. ki so mu lajšali trpljenje v njegovi težki bolezni in ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za njihovo duhovno tolažbo in zadnje spremstvo, zdravniku g. dr. I. Tavčarju, primariju g. dr. B. Lavriču in banovinskemu zdravniku g. dr. L. Kožuhu za njihovo skrb. požrtvovalnost in vestno pomoč v njegovi dolgotrajni bolezni. Nadalje se zahvaljujemo Sokolu Velike Lašče ter pokojnikovim lovskim tovarišem za vence in častno spremstvo na njegovi zadnji noti, kakor tudi vsem ostalim neštetim darovalcem vencev in cvetja. Vsetn prijateljem in znancem za nam izkazane izraze sočutja bodi izrečena iskrena zahvala. Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, 6. marca ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Velikih Laščah. , Velike Lašče, dne 2. marca 1940. Žalujoči ostali Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame, stare mame, tašče in tete, gospe Frančiške Pegan roj. Bizjak se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so bili z nami v teh težkih urah, nas tolažili in sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki so jo kropili in molili ter ji prinesli cvctja v slovo. Hvala preč. duhovščini za spremstvo pri pogrebu, kakor gospodom pevcem za njih ganljivo petje. Iskrena livula vsem, ki so našo drago mater spremili na njen poslednji dom. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala! Novo mesto, dne 3. marca 1940. Žalujoči: Marija Turk, hči; Jože, zet; Joža, vnukinja Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KrarnariS izuaiateij: inž. jože S o d i a Urednik: Viktor Cenfii