Avstryska enakopravnost. Pred nami leži 164 strani obsežno .Poročilo o mestnih ljudskih šolah v Ljubljani koncem leta 1905/6". — Knjiga sama na sebi je pač preeej malenkostna, ker obsega v večini imena ljubl.janske Ijudske šole obiskujočib. učencev in učenk, a karakteristična, nad vse zanimiva je pa štatistika, ki se nahaja na stranib 136. in 148. o učencih in učenkah nemških mestnih ljudskih šol slovenske metropole. — Iu ta štatistika uam je potisnila ppro v roko. V istini ne vemo, ali se nahaja oni velepomembni rek v cesarskem dvoru na Dunaju, glaseč se ,,Justitia fundamentum regnorum" le v posmeh vsemu svetu, ali je ta izrek le nekak dokaz, da Avstrija ne pripoznava tega gesla, boječ se zamere na severu. Oglejmo si dotična statistična pregleda natančneje! Na straui 136. vidimo, da je obiskovalo 1. 1905/6 nemško mestno deško petrazredno Ijudsko šolo 227 učeneev, povprečno v enem razredu 45*4 učencev, torej natanjčno ono štpvilo, ki jih predpisuje šolski zakon. Umevno je, da je učni jezik te šole izključno nemški. Po narodnosti se dele ti šolarji sledeee: JfemceT (?) 130 u.encev, SlorenceT 83 učencev, drugorodceT 14 ufienceT. Za 130 nemških učencev — a če bi natanjčneje preiskali te pristne nemške otroke, ne dobimo niti polovice pravih Nemcev — mora ljubljanska mestna občina vzdržavati petrazrednieo. Zanimive so tudi letnice, kako se je ta šola razširjala: 1. 1888/9 je bila ta šola le dvorazrednica. Ako se ne motimo, jo je takrat morala občina, oziroma deželni odbor ustanovit kar na b r z o j a v n i p o z i v e. kr. naučnega ministrstva! 0. kr. dež. šolski svet kranjski jo je kreiral z dopisom z dne 29. oktobra 1888, št. 2051. — Trirazrednica je postala 1. 1890/1 z dopisom c. kr. dež. šolskega sveta z dne 8. oktobra 1890 1., št 2233. — L. 1891/2 je bila že štirirazrednica, tozadevni ukaz c. kr. dež. šolskega sveta je datovan z dnem 28. septembra 1891, št. 1986, a petrazrednica je postala za 1. 1895/6 na podlagi dopisa tistega urada z dne 26. decembra 1895, št. 3037. Velevažni so tu pač datumi posameznih dopisov c. kr. dež. šolskega sveta! Nemška dekliška ljudska šola v Ljubljani je osemrazredna in šteje 461 učenk, povprečno na 1 razred 419 učenk, zakaj šola ima faktično 11 razredov. Zakon se strogo izvršuje. Po narodnosti je: Nemk 292, SloTenk 155, drugorodkinj 14. Torej za 292 pristnih (?) Nemk mora občina zopet vzdržavati kar enajstrazrednico, tedaj za 26 54 učenk že en razred. — Šola se je tako-le razširjevala: L. 1887/8 je bila z ukazom c. kr. dež. šolskega sveta z dne 15. septembra 1887, št. 1831, ustanovljena kot dvorazrednica. — L 1888/9 se je razširila v trirazrednieo, ukaz c. kr. dež. šolskega sveta z 2 . oktobra 1888, št. 2252. Štirirazrednica je postala 1889/90 1., dopis tistega urada z dne 17. oktobra 1889, št. 1811. — Petrazrednico so osnovali 1. 1890/1 na podlagi tistega odloka z dne 29. septembra 1890, št. 2124. Šestrazrednica je bila ukazana z odlokom z dne 26.decembra 1895, št. 3037 za 1. 1895/6, a v osemrazrednico so jo razširili za 1/ 1900/1, ukaz dež. šolskega sveta z dne 29. oktobra 1900, št. 2889. Ogleda vredni so zopet dnevi posameznih ukazov, prišli so vselej _post festum". V naslednjem pa hočemo pokazati, kako se ozira na slovensko deco v slovenskih mestnib. šolah mesta Ljubljane glede števila učenk in učeneev po posameznih razredih: I. Prva mestna petrazredna deška ljudska šola v Komenskega ulicah je štela 1. 1905/6 10 razredov s 564 učenci; 1 razred imel povprečno 56'4 učeneev. II. Druga mestna osemrazredna deška Ijudska šola na Cojzovi cestije štela 1. 1905/6 15 razredov s 782 učenci: 1 razred imel povprečno 52¦ 13 učeneev. III. Tretja mestna petrazredna deška ljudska šola na Erjavčevi cesti je štela 1. 1905/6 6 razredov z 272 učenei: 1 razred štel povprečno 453 učencev. III. Mestna slov. osemrazredna dekliška Ijudska šola pri sv. Jakobu je štela 1. 1905/6 18 razredov s 1040 učenkami: 1 razred povprečno 57 • 7 7 učenk. IV. Mestna dvorazredna ljudska šola na Karolinski zemlji je štela 1. 1905/6 2 razreda s 126 učenci in učenkami: 1 razred imel povprečno 63 otrok. Primero naj si napravi vsakdo sam! S kako škrupoloznostjo postopa onaista c. kr. oblast, ki tako cuva ljubljansko nemško deco, pri snovanju posaraeznih ljudskih šol ali pa pri njih razširjanju. o tem bi se pa dalo pisati eele knjige. Eazredi so naravnost natlačeni, otroci sede na tesnem liki sardele, in potera pridejo še razni kritikastri, ki vpijejo, da učiteljstvo ne stori nič itd. Menda bi bilo pač odveč, ako bi hoteli primerjati gorečo ljubezen naše preskrbne e. kr. oblasti, ki jo goji Dapram slovenski deci v Trstu, Gorici in na Koroškem. Tržaško ljudsko šolsko vprašanje bo menda — menda pravimo — rešeno obenem z volilno refornio, zakaj oni — tajinstveni kompromis, se^ stoječ iz samih taktičnih potez, sklenjen med _Slo v. lj ud sko str anko" — ki ji načeluj e raož , kateremu je sedanje ljudsko šolstvo prokletstvo za slovenski narod — kumovala sta mu tudi odlična sokoliča Spinčič et Gregorčič — in med laško kamoro, i m a za podlago dovoljenje i n ustano vlj e nj e toliko slovenskih ljudskib šol v Trstu, kolikorjih bodo hoteli slovenski starši. Enakausoda . aka goriško ljudsko šolstvo. rŠolski dom" bo lahko izročal vse njemu došle darove nDružbi sv. Cirila in Metoda", in naši pomlajeni družbi se odpre s tem nov vir dohodkov. In kakor preklinjamo sedaj izdajice istrskih in goriških Slovanov ter koroškib. Slovencev, tako bomo še blagoslavljali mojstrske poteze Trlih. zastopnikov ,,Slovenske ljudske stranke"! In kaj naj rečemo o koroških Slovencih? — Menda jih je nad 68.000, a imajo po uradni štatistiki samo 3 slovenske in 83 utrakvističnih ljudskih šol. A kake so te utrakvistične šole, o tem nas najbolj pouči c. kr. učiteljišče v Celovcu. Upamo, da se bodeta v Ljubljani obe stranki, t. j. klerikalna in liberalna, našli meseca septembra t. 1. na skupnem delu, namreč pri agitaciji proti ljubljanskim nemškim šolam. — Toplo jima priporočamo, da napravijo nekaj skupnih javnih shodov s programom: _V ljudske šole se sprejemajo le taki otroci, ki so zmožni dotičnega učnega j ezika!" ?