Sftev. 10. Leto LXV.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V LJubljani, 12. marca 1925.
Poštnina plačana v gotovini,
USKI TOVARIŠ
Stanovsko poiitiSko glasilo UJU. - PoverieniStvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrat je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Pošljite zanesljivo do 25. t. m. prijave naročnikov za 7. in 8. številko Zvončka
Anketa o načrtu zakona za osnovne šole.
(Minister prosvete s. Svetozar Pribiževii o soodioče-vanjia učiteljstva pri prosvetni upravi.)
—	»Osnovnom školom i njenom sudbinom treba da rukuju samo učitelji, kao i najpozvaniji na ovom [poslu. Ovu tezu ja sam zastupao još odavna, jer sam imao prilike, da se uverim, da se i na delu pokazala dobra«.
—	»Moje je duboko uverenje: da je unilikacija nastave j e d n o od najvažnijih pitanja za s v a-kog ministra, koji sedi na o v o m e mestu. Ja sam u toni pogledu uveren: da če se Zakon o narodnim školama izneti još maja meseca na dnevni red pred Skup-štinu. Da se on mora smatrati ne-odložnim i hitnim i da ču Siniti; ma u kom svojstvu ja bio, sve — da se on u delo privede. Sa rešenjem ovoga, rešiiče se i razna druga sit-nija pitanja, koja za danas interesuju učiteljstvo, rešiče se jedan od osnovnih zakona, na kojem če počivati naša država. Na učiteljstvu je samo: da pažljivo prouči več izradenj projekat, koji, po mome mišljenju, mora pretrpeti izvesne korekcije, pa da te svoje poglede razradi, detaljno ispita i formuliše kao izraz celog učiteljstva, pa sve ono, što ide da pomogne na-predak naše škole, ja ču akcepto-vati.«
Min. prosv. g. Pribičevič Glav. Odb. UJU v Beogradu, dne 29. dec. 1924.
Vprašanje šolskega zakona je stopilo resno pred nas in upati je, aiko se bode politični položaj ugodno razvijal, da bo v kratkem stopilo to vprašanje v akutni štadij.
Te dni so se vršile ankete učiteljstva o osnutku šolskega zakona in ankete drugih merodajnih krogov. Delovale so in še delujejo v ministrstvu prosvete; minister prosvete je izročil Tri-funovičev načrt tudi UJU v Beogradu, ki je zaslišalo o tem vsa poverjeništva. V to svrho je sklicalo Pov. UJU v Ljubljani posebno anketo, ki je redigirala v prošlem tednu osnutek na podlagi svoje-časnih predlogov okrajnih učiteljskih društev in enako so delovala vsa ostala poverjeništva UJU. Ta teden se izvrši glavna redakcija s stnani UJU v Beogradu in se izroči elaborat g. ministru prosvete.
»Narodna Prosveta« je otvorila poleg tega tudi javno anketo v načelnih vprašanjih glede ureditve šolstva in pro-
LISTEK. ~"
„Narodna Enciklopedija srbsko-hrvatska-slovenska."
Kaj je »Narodna Enciklopedija«?
Cilj »Narodne Enciklopedije « je, da na podlagi današnjega stanja ugotovi vse, kar ve in ugotovi o našem narodu in teritoriju na katerem stanuje, iz pro-šlosti in sedanjosti v vseh pravcih in vseh pogledih.
V	»Narodni Enciklopediji« bodo v obliki besednjaka, pod posameznimi besedami in pojmi obrazložene vse zadeve in opisi naše države, zemlja, na kateri se nahaja in na kateri se nahaja naš narod, njega celokupno življenje, zgodovinsko, kulturno, gospodarsko, politično itd.
V	abecednem redu bodo članki in opisi vseh pojavov in oseb na naši zemlji, vseh pojavov našega državnega in narodnega življenja v prošlosti in sedanjosti, biografije vseh znamenitih naših
svete v naši državi. Pozvala je vse učiteljstvo, da se izjavi o sledečih točkah:
1.	vzdrževanje šol; '
2.	šolsko nadzorstvo;
3.	razpis služb, ali nia j se vrši po oblastih ali izdaja le centralni, kakor do sedaj v Srbiji;
4.	ali je treba osem razredno osnovno šolo.
Naj najprej odgovorimo na gornje točke:
Ad 1. Slovensko učiteljstvo se je že ponovno izreklo za državno vzdrževanje šol in za državno šolo, vendar je realnemu politiku računati s tem, da je popolno državno vzdrževanje šolstva v sedanjem momentu neizvedljivo.
Ad 2. V šolskem nadzorstvu je zavzelo slovensko učiteljstvo že ponovno svoje stališče, posebno se je pa pečalo s tem vprašanjem na zadnji pokrajinski skupščini v Krškem in je preciziralo svoje stališče. Osnovnošolskemu učiteljstvu naj bo odprta pot do vseh mest v prosvetni upravi, nadzorstvo osnovnega šolstva pa naj opravlja osnovnošolsko učiteljstvo samo. Izrekli smo se za uvedbo učiteljskih zbornic. Minister prosvete g. Svetozar P ribiče-v i č je sam povdaril, da se morajo uveljaviti in zrcaliti ti principi tudi v prosvetni zakonodaji, kar je ponovno izrazil in kar je razvidno tudi iz gornje njegove izjave. Kot glavno napako predloženega nam načrta šolskega zakona M. Trifunoviča, bivšega ministra prosvete smatramo, da ni uveljavil gornjih principov in da je tudi šofeko nadzorstvo osnovnih šol izročil izključno srednješolskim profesorjem. Nešteto imamo dokazov iz preteklosti, kako kvarno je bilo, ko se je nadzorstvo osnovnih šol izročalo srednješolskim profesorjem, kako malo so se ti poglabljali v ustroj in metodo pouka v osnovni šoli ali je pa sploh niso poznali, kake pogreške so delali zaradi tega pri nadzorovanju in kako slabo je napredovala loSnovna šola pod njihovim nadzorstvom in upravo. Naša najbolj karditialna zahteva Je, da se ima nadzorstvo osnovnega šolstva izročiti izključno v roke priznanih strokovnjakov iz vrst osnovnošolskega učiteljstva.
Ad 3. Slovensko učteljstvo se je izreklo za razpis služb in oddajo potom razpisa, za soodločevanje učiteljstva pri oddaji služb in za izključitev lajikov in lajiških vplivov pri tem; za pravično me-
mož in inozemcev, ki so pisali o nas ali so igrali kako vlogo v življenju našega naroda.
V	»Narodni Enciklopediji« bo označena zgodovina našega naroda, politična in kulturna zgodovina književnosti, cerkve, prava, umetnosti, obrti, gledališča, političnih strank, prosvetnih ustanov, društev, bibliotek, muzejev itd.
V	»Narodni Enciklopediji« bo opisana vsa naša državna ureditev prometa, vojske, etnografija, nacionalna ekonomija, finança, trgovina, banke, tvor-nice, šume, rude, kopališča itd.
Ni treba dokazovaiti kako vlažno je to delo, kako potrebno in koristno je. Garancija, da bo dobro izdelano so so-trudniki, ki so vzeti iz vrst najboljših učenjakov in strokovnjakov, iz vrst vseh treh delov našega naroda (nad 130).
V	»Narodni Enciklopediji« bo našel vsakdo vse potrebne podatke o našem narodu in naši državi; ona bo verna slika naše kulture in našega edinstva.
»Narodna Enciklopedija« (Leksikon srbsko-hrvatski-slovenski) bo izšla v 16 rednih zvezkih po 7 tiskovnih pol (112
ro in -postopanje pri oddaji služb. Dvomimo pa, da bi bil razpis od državne centrale primernejši od razpisov oblastnih uprav. V predvojni Srbiji je bilo tako razpisovanje mogoče, v sedanji veliki državi bi prinašalo to nepreglednost in zmede, zato se moramo izreči za princip razpisovanja potom oblastnih šolskih uprav.
Ad 4. Nedvomno in obsebi umevno se moramo izreči za osemletno šolsko obveznost in osemrazredno osnovno šolo. Za slovensko učiteljstvo in šolstvo bi pomenil vsak dvom in skrčenje v tem oziru degradacijo in poslabšanje, nazadovanje tega, kar že imamo. Zato mora biti osemletna šolska obveznost in osnovna šola izven debate.
Ni mogoče tretirati danes vseh načelnih vprašanj, ki so se pojavila s predložitvijo novega osnutka šolskega zakona.
Žal, da je bil rok prekratek, da bi se predložil ta osnutek okrajnim učiteljskim društvom v razpravo. Tehniško je bilo to neizvedljivo. Poverjeništvo je komaj tehniško pripravilo ves potrebni materijal in prepise za anketo. Roki so kratki; do 10. t. m., kar znači deset dni od prejema osnutka. Natis je bil iz tehniških ozirov nemogoč.
Toda anketa je delovala na podlagi ugotovljenih stališč, ki so .Tih zavzela okrajna učiteljska društva od leta 1920. naprej pri vseh dosedanjih načrtih zakona. Vprašanja so ostala itak ista. Pri reviziji so se vnesla vsa zavzeta načela; vnesle so se vse zahteve iz resolucij in sklepov pokrajinskih skupščin, posebno zadnje v Krškem; vnesle so se vse do-
Za sodnike in druge civilne državne uslužbence, ki se podrejajo s posebnimi zakoni disciplinski oblasti drugih organov, velja discipl. postopanje tega zakona, če ni s specialnim zakonom predpisano posebno postopanje.
Čl. 170. čin. zak.
Neobhodno potrebni so posebni disciplinarni predpisi za učiteljstvo in v zmislu člena 170. zakona o civilnih uradnikih so tudi mogoči.
Popolnoma druge razmere, v katerih živi večina učiteljstva, t. j. zunaj na kmetih, nas naravnost silijo k tej zahtevi. Mestno učiteljstvo bi še za silo izhai-jalo s skupnimi v uradniškem zakonu določenimi predpisi, četudi niso najboljši. Za nas na kmetih bi bilo vsai začetkom
strani) velike osmerke. Vsega bodo tri knjige, za katere dobe naročniki, ki se naroče v naprej, originalne platnice v platnu. Izšla bo v cirilici in latinici, kar naj naročniki posebej navedejo, v katerem črkopisu žele. Cena vsakemu zvezku je 40 Din brez poštnine. Denar se pošilja naprej, sicer se pošlje posamezne zvezke naročnikom po povzetju.
Naroča se pri Bibliografskem zavodu d. d. nakladna knjižara. Zagreb, Gunduličeva ul. 29.
Toplo priporočamo učiteljskim knjižnicam in posameznikom!
AL. MARIC:
Teorija i praksa u osnovnoj školi,
III. Nastava pismenosti u osnovnoj školi. Kragujevac, štamparija »Šumadija«. Cena 20 Din. Str. 140.
U prvoj svesci govori pisac o vas-pitnoj zadači osnovne škole, u drugoj o
polnitve, ki so bile potrebne in jih dovoljuje uradniški zakon, tako da so tudi tozadevne določbe sedaj bolj prikrojene prilikam in koristim šole in prosvete. Anketa je delovala sistematično in temeljito na podlagi zbranega niaterijala, kar je izključeno pri preširokem faru, absolutno nemogoče pa bi bilo zvršiti to delo potom društev v tako kratkem roku.
Načrt zakona obsega dva dela. Prvi govori o ustroju šole in šolske uprave, drugi o učiteljstvu in pravnih in materi-jalnih zadevah, izpopolnjujoč uradniški zakon.
Mnogo je slabih, a mnogo zelo dobrih določb v načrtu. Kdor hoče pravično soditi, mora pretehtati obe strani. Učiteljska stalnost bo z zakonom dovolj-no zagarantirama in enako bodo z njim odpravljena vsa ona vprašanja, ki danes vznemirjajo in razburjajo učiteljske vrste in delajo težko atmosfero. Iz tega vzroka se mora uzakonitev načrta čimbolj pospešiti in odpraviti vse, kar bi delo oviralo.
Trifunovičev načrt bo dobil sedaj še znatne izpremembe in bo iznešen pred ministrski svet in narodno skupščino kot načrt ministra prosvete gos p. Svetozarja Pribičevič a.
Tedaj bo začela naša najtežja in odločilna borba za uveljavljenje naših načel v politični javnosti, pri političnih strankah oziroma klubih, ki bodo odlo-čaili o šolskih zakonih.
Do tedaj pa na delo, da seznanimo javnost z našimi zahtevami in utemeljitvami in ustvaritvijo javnega mnenja v prilog našemu stališču!
naravnost uničevalno disciplinarno postopanje po teh predpisih.
Drugi državni uradniki se imajo zagovarjati večinoma le radi nesposobnosti, zaradi zanemarjanja službe ali oškodovanja stanovskega ugleda. Take zadeve lahko sodijo upravna sodišča in državni svet. Učiteljstvo se pa mora skoraj izključno braniti pred ovadbami in denuncijacijami političnih agitatorjev. Take zadeve je težko razsoditi in jih lahko sodi le dotičnik, ki razmere pozna.
Po' agitatorjih zapeljani zaslepljenci pričajo kakor so naučeni. Tem laže pričajo, saj gre »za vero«, »vera je v nevarnosti«, in za to je vsako sredstvo dobro. Pogosto pričajo nehote in nevede tendenziozno, ker s0 jih agitatorji tako zbegali, da že sami ne vedo za kaj
bukvaru kao smetnje za razvoj prave pismenosti, te o čitanju u III. razr. osn. škole, dok nam treča govori o nastavi pismenosti. Za IV. svezak obečaje nam pisac več o nastalvi pisanja i čitanja u I. razr. osnovne škole.
Pitanje nastave pismenosti u osnovnoj školi jedno je od najvažnijih pitanja, o kojemu se još uvek govori sa nekom na-petošcu. A to je i razumljivo, jer je osn. školi ipak glavna svrha pored odgoja — pismenost, tehnička i psihička. Jedna vrlo dobra pojava medu učiteljima je, što oni uvek i u svaikoj prilici gde se nadu, pričaju kakove je ko uspehe po-stigao, te kakovu je metodu imao, kako je moglo biti bolje da nema ove ili one zapreke. I zapreka se naraivski uvek nade, osobito danas, gde smo više puta sami sebi zapreka. I mnogi učitelj, osobito neiskusniji, neokretniji, naišavši na mnoge zapreke, nastojao je, da ih odstrani, ali nije uspio. Ima naime jedan, da tako rečem, aksiom kod poučavanja, ko-jega se mnogi svesno ili nesvesno ne drže. Taj »aksiom« je: što? zašto? ka-
Posebni disciplinarni predpisi za učiteljstvo.
(Razprava iz pravno-obrambnega odseka na pokrajinski skupščini Pov. UJU — Ljubljana v Krškem.)

pravzaprav gre; zlasti če te že preteklo precej časa od ovadbe do razprave.
Zgledov je mnogo na razpolago.
Kdor teh razmer ne pozna, ne more objektivno soditi, ker šteje priče po številu, ne pa po verodostojnosti. Ako se pri takih razmerah in pri takih pričah drži sodnik pretesno §§ in gleda bolj na besedilo kakor na zmisel zaklona, bo trpela pravica.
Uradniki ne vedo, zlasti višji ne, da pride učitelj na kmetih v nemilost in zamero, ako je naročen na napreden list; ako deluje tudi izven šole (n. pr. pri Sokolu) je izpostavljen najostudnejšemu preganjanju, ako se pa celo upa javno nastopiti za veliko državno idejo narodnega edinstva, je vsa šoli nasprotna stranka na nogah, da ga uniči.
Delikt za obtožbo se kmalu najde priče so vedno na razpolago in gorje učitelju, če bo sodil sodnik, ki razmer ne pozna
Pri upravnem sodišču in državnem svetu se bodo vlekle preiskave brez konca in kraja. Kjer so vneti katoličani in dobri agitatorji in je učitelj naprednega mišljenja, sploh ne pride več h disciplinarnih preiskav.
Povdarjamo še enkrat, gospodje ne poznajo nas, ne našega ljudstva, še manj propalost političnih agitatorjev.
Postaral sem se v službi, vedno sem med ljudstvom in sem do dobra spoznal moralno pokvarjenost nasprotnikov šole in mehak značaj našega ljudstva, ki se prerado da izrabljati v umazano delo brezvestnih ljudi.
Povsem dobri, pošteni možje (še bolj ženske), ki bi iz lastnega nagiba nikomur ne zakrivili lasu, se dajo pridobiti za boj proti učiteljstvu in šoli.
Zato je popolnoma upravičena naša zahteva; da naj učiteljske in šolske disciplinarne slučaje razsojajo le učitelji, ki poznajo razmere in položaj v katerem učiteljstvo živi in naj bodo senati tako sestavljeni ter tudi disciplinarni postopek tem razmeram odgovarjajoč.
Vsi disciplinarni slučaji se imajo čim prej izvesti, najkasneje v 3 mesecih, in sicer tako, da ne trpi pri tem ugled učiteljskega stanu. Le v izrednih slučajih, ko se čaka na razsodbo sodišč, se stvar lahko zavleče.
Advokate sodi advokatska, notarje notarska zbornica, zdravnike sodi zbornica zdravnikov, sodnike sodijo sodniki, duhovnike duhovniki in učiteljstvo naj sodi učiteljstvo.
V tem oziru se moramo ponovno izreči za uvedbo učiteljskih zbornic in moramo povdariti, da nam kot inteligenčnemu stanu ne morejo odreči zrelosti, da se sami strokovno upravljamo in tudi sami sodimo.
Imeti moramo svojo zbornico, svoj disciplinarni senat, ki sodi disciplinarne pregreške. Naj so poleg zastopniki, oziroma pooblaščenci prosvetne uprave, lahko imajo vodstvo, izbrani naj pa bodo iz stanu, sodelujejo naj tudi voljeni zastopniki učiteljstva
Nesimpatična in staroveška točka uradniškega disciplinarnega zakona so denarne globe.
Državni uradniki so bili, so in bodo še bolj slabo situirani. Blagajna je zanje večinoma prazna in sedaj se naj upelju-jejo še denarne globe.
Denar ne sme biti vse, gre tudi za čast. Z uvedbo denarnih glob se uvaja materijalizem v službo in se uničuje moralne vrednote, ki naj bi bile podlaga točnosti in vestnosti v uradu. Iz vzgoj-
nega ozira in iz ozira javne morale, ki naj bazira na zavesti in vesti, je globa zelo kvaren pojav, to je navadno policijsko sredstvo.
So prestopki, pregreški, ki morajo biti kaznovani, da se ne pomnožijo, red mora biti povsod, zlasti v šoli, kjer mora biti lep zgled delavnosti, točnosti in mora biti lep zgled javnega delovanja in zasebnega življenja.
Na razpolago je opomin, ukor upravitelja, okrajnega šolskega nadzornika, višjega šolskega nadzornika, določi se lahko premeščenje, izostane lahko napredovanje. Da bi pa še obsojencu iz žepa kaj vzeli, je skoraj izključeno.
Vsak dinar je vnaprej že tako opredeljen, da nima druge poti. Globe bi delale le dolgove in moralno pokvarjale uradništvo
Posebno kvarno pa je, da neposredni starejšina nalaga denarne globe. Voditelj lahko kaznuje z globami svoje tovariše. Take oblasti pa tudi dobrim tovarišem ne smerno dati. Morda bi se le kdo našel, ki bi to pravico uporabljal pretrdo.
Če bi se pa le glob ne mogli otresti, naj jih določuje le disciplinarni senat. Za učiteljstvo je posebno pomanjkljiv disciplinarni del uradniškega zakona v enem oziru, ki nam dan na dan vedno bolj kliče po jasni določbi, namreč, da se ne sme otvoriti disciplinarne preiskave na podlagi anonimnih ovadb in nepodpisanih časopisnih člankov.
Včasih so imeli v glavnem mestu uradnika, ki je uradoval s škarjami v roki, izrezoval je članke za razne oblasti proti uradništvu. Dandanes se to ne sme več uveljavljati. Moralna vrednost in kakovost je pri nekaterih časopisih tako daleč pod ničlo, da se državne oblasti ne smejo nanje opirati.
To bi triumfiral »Slov. Gospodar«, »Slovenec«, »Domoljub« in še posebno »Straža«, ko bi vsak politični pustolovec, skrit za urednikom- poslancem, spravljal učitelje v disciplinarne preiskave.
V tem oziru smo že mnogo dosegli, a ne še popolne ugodne rešitve te zadeve. Zahtevamo od državne oblasti, da nas ščitijo proti javnemu blatenju, ne pa, da nas preganjajo na podlagi istega.
Naj bo potem besedilo disciplinarnih predpisov tako ali tako, naše zahteve morajo vsebovati:
I.	Posebni disciplinarni predpisi za učiteljstvo so neobhodno potrebni in v zmislu čl. 170. zakona io civilnih uradnikih tudi mogoči; zato zahtevamo za učiteljstvo posebni disciplinarni postopek, kateremu naj da podlago šolski zakon.
II.	Naše najvažnejše zahteve so:
1.	Učiteljstvo naj sodi disciplinarni senat, obstoječ iz strokovnjakov, katerega člani naj bodo:
a)	šef prosvetnega oddelka ali njegov namestnik;
b)	1 prosvetni inšpektor (višji šolski nadzornik);
c)	1 okrajni šolski nadzornik ali njegov namestnik;
č) 2 voljena zastopnika učiteljstva;
d)	disciplinarni tožitelj iz vrst osnovnošolskega učteljstva, ki je stalno prideljen k prosvetnemu oddelku.
2.	Prizivna instanca naj bode ministrstvo prosvete. Upravno sodišče in državni svet naj le razsodi v slučaju, ako se je pri preiskavi kršil zakon.
3.	Denarne globe naj odpadejo popolnoma
da? kome? s kime? ili ukratko odgovor na ovo: sve prema prilikama. I mož-da ne poznavajuči pravi cilj: put, čovek luta, premda i lutajuči nešto postigne; ali to nešto nije odredeno, nije celovito, ono je površno, nije temeljito. Jer vrlo teško je odrediti odreden, jasan cilj i nači zgodan put. Učitelj u krugu svoje jače, slabije duševne jakosti, spreme i obra)-zovanosti nastoji, da se uzdigne još više, čezne, lebdi, leti, ali ako kod podavanja ne zna spasti na duševni nivo dece, onda je cilj promašen. U tom baš leži sposobnost i uspeh vaspitanja. Psihološki momenat!
Pojam pismenosti 'vrlo je rastezljiv. Osobito u današnje praktično doba, gde se brzo živi, gde je elektrizovana misao prevladala, kada je vreme postalo silno skupo, kada znamo, da je veliko zlo pro-pustiti priliku, kad smo uvereni, da nam znanje nije cilj, nego sredstvo za savrše-nije življenje, sredstvo za postignuče i ostvaranje svojih želja. I pismenost treba tome da posluži, pa se i nastava pismenosti mora usmeriti tirni pravcem. Ali: prema prilikama, imajuči uvek na
umu, da prilike stvaraju čoveka, ma da i čovek katkada stvara prilike.
Naučiti citati i pisaiti onako kako se danas zahteva u osnovnoj školi, sa sva-kidašnjim vežbanjem, nije teško. Oblik se slova napiše, upamti, počne se srica-njem slogova, reči, vezivanjem pojedi-nih reči u rečenicu, raspoznavanje raz-gOdaka (interpunkcija), glatko čitanje itd. sve .je to šablonsko delo, sve je formalno, pa i teče monotono. Dakako, da je to početak i da je put utrt, ali to još nije sve. Tome treba podati dušu.
»Jedanput izradena i izvežbana alfabetička strana pismenosti učinila je da aktivno-tvorački pismen čovek, udu-ševnoi napregnutosti da što potpunije pismeno saopšti neku svoju važnu misao ili da primi neku tudu, pismenu izloženu misao, potpuno zanemari grafički znak kao znak za jedan deo reči, nego č i -tavu grafički artikulisanu sliku reči, kao jednu celinu neposredno vezuje za doti-č a n deo misli. Potpuno pismem čovek, bilo da se govori o ajktivnoj bilo o receptivnoj pismenosti, ne opaža više
4.	Disciplinarne preiskave se ne sine otvoriti na podlagi anonimnih ovadb in nepodpisanih časopisnih člankov.
5.	Vsako ovadbo dobi obdolženec takoj v izjavo, tako dobi tudi vpogled v vse akte pred disciplinarno preiskavo.
6.	Preiskavo vodi okrajni šolski nadzornik s pomočjo voljenega učiteljskega zastopnika.
7.	Preiskave se imajo smatrati kot nujne in rešiti praviloma najkasneje v roku treh mesecev.
Osnovne smernice za načrt disciplinarnih predpisov za učiteljstvo.
(Razprava iz pravno-obrambnega odseka na pokrajinski skupščini
Pov. UJU — Ljubljana v Krškem.)
1.	Učitelj(ica), ki prekrši v službi ali izven nje svojo službeno dolžnost, predpisano z zakonom, ali oškoduje ugled svojega stanu kot učitelj in vzgojitelj, se kaznuje z redovno kaznijo (čl. 2.), ali če je prekršitev službene dolžnosti večjega obsega ali ponovljena, ali če je stanovski ugled zelo oškodovan in prestopek nevaren interesom službe, se kaznuje z disciplinarno kaznijo (čl. 5).
2.	Redovne kazni so:
1.	opomin;
2.	pismeni ukor.
Tudi notarji imajo iste kazni. § 155. notarskega reda.
3.	Kazen za nerednost izreka nepo-srednji starejšina ali starejšina višjega urada.
Opomin je ustmen in se ne zabeleži nikjer. Ukor se dostavi pismeno. Nobena kazen se ne sme izreči, dokler se učiteljica) ne zasliši.
Kazen za nerednost se ne vpiše v osebno popisnico, priloži se pa službenemu popisu istega leta.
4.	Zoper odločbo redovne kazni se sme učiteij(ica) v roku 14 dni pritožiti pri starejšim neposrednega višjega urada.
Nerednosti zastarevajo čez leto dni.
5.	Disciplinarne kazni so:
1.	ukor disciplinarnega senata;
2.	ukor disciplinarnega senata z grožnjo ostrejših kazni;
3 premeščenje na drugo službeno mesto.
4.	premeščenje na nižje o r g a -n i z o v a n o šolo.
Upraviteljem se lahko vzame upra-viteijstvo.
5.	ustavitev napredovanja 1—3 let;
6.	upokojitev;
7.	odpustitev iz službe.
Odpustitev iz službe se izvrši navadno le tedaj, kadar niso zalegle ponovne kazni in pa v zmiislu čl. 25.
6.	Disciplinarno kazen izreka disciplinarni senat.
7.	Pri vsaki oblastni (pokrajinski) šolski upravi se sestavi disciplinarni senat.
Člani senata so:
a)	šef provetnega oddelka ali njegov namestnik;
b)	1 prosvetni inšpektor (višji šolski nadzornik) ali njegov namestnik.
c)	1 okrajni šolski nadzornik ali njegov namestnik.
č) 2 voljena zastopnika učiteljstva ali njuna namestnika;
d)	disciplinarni tožitelj iz vrst osnovnošolskega učiteljstva, ki je stalno prideljen prosvetnemu oddelku (oziroma upravno - gospodarski poročevalec prosvetnega oddelka, ki je pravnik).
'8. Postopanje. V slučaju ovadb ali po lastnem opazovanju o kršenju službenih dolžnosti kakega učitelja(ice) preišče zadevo okrajni šolski nadzornik s pomočjo voljenega učitelja zastopnika.
Po razčiščenju kaznuje ali sam (čl. 3.) ali predlaga potom prosvetnega oddelka disciplinarno postopanje.
Na podlagi anonimnih ovadb in nepodpisanih časopisnih člankov, se ne sme otvoriti disciplinarno postopanje.
Vsako ovadbo, obdolžitev je predložiti osumljencu nujno v izjavo; tako ga je tudi obvestiti o otvoritvi disciplinarne preiskave z navedbo obdolžitve in razlogov.
Krajni (občinski) srezki in oblastni šolski odbori nimajo nikakega opravka z disciplinarnimi zadevami učiteljstva.-
9.	Predpreiskave in tudi prvi potek preiskave vodi okrajni šolski nadzornik s pomočjo izvoljenega učiteljskega zastopnika.
10.	Ne samo obtežilne, temveč tudi razbremenilne okolnosti je treba točno dognati.
Zaslišanje prič se izvrši ob navzočnosti obdolženca tako, da ne trpi ugled učiteljstva.
11.	Obdolženec inora dobiti vse akte preiskave v pogled, da mu je mogoče v 8 dneh podati pismeno izjavo.
Ako predlaga nove dokaze, se ima preiskava nadaljevati.
12.	Po končani preiskavi predloži okrajni šolski nadzornik vse akte potom prosvetnega oddelka disciplinarnemu senatu.
13.	Razpravo razpiše disciplinarni senat potom prosvetnega oddelka. Vabilo se mora vsaj 8 dni pred razpravo dostaviti.
14.	Senat je sklepčen ob navzočnosti 4 članov.
15.	Senat lahko zahteva nove poizvedbe ter v važnih zadevah, zlasti če gre za odpust iz službe, pozove priče pred senat. Troške nosi država.
16.	Obdolženec se lahko zagovarja sam, ali si izbere branitelja iz vrst učiteljstva. Branitelj je v obrambi svoboden ter je zavezan čuvati tajnost.
17.	Obdolženec ima pravico prositi, da se pokliče v senat mesto člana senata, njegov namestnik.
18.	Pri disciplinarni razpravi dobi vedno zadnjo besedo obdolženec v zagovor. Ako je stvar dovolj pojasnjena, se senat posvetuje in izreče sodbo:
a)	da ni povoda za disciplinarno kazen, ali
b)	da so potrebne nove zaslišbe; ali
c)	določi kazen po čl. 5.
19.	Sodba se sme opirati le na razloge, ki so se obravnavali v preiskavi.
20.	Sodba se razglasi ustno takoj, pismeno pa v 8 dneh.
21.	O disciplinarni razpravi se sestavi zapisnik, ki vsebuje imena navzočih, najvažnejše podatke razprave in sklep. Zapisnik podpišeta vsaj predsednik in zapisnikar, ki naj bo učitelj osnovne šole.
Sklep se dostavi obdolžencu; v prepisu tudi prosvetnemu oddelku in okrajnemu šolskemu nadzorniku.
slova čitajuči ili pišuči što, on se neposredna predaje otpočetome toku misli i sa čitavom svešču utone u taj tok, a samo čitanje ili pisanje biva sasvim pod-svesno; ta je radnja sada automatska, isto onako kao što je automatska radnja na pr. srkanje mleka kašikom, ili sila-ženje niz stepenice sa sprata u prizem-lje, pri čemu čovek može rakiiti i neki drugi posao, na pr. citati novine.« (Al. Maric).
U Predgovoru pisac kaže »da če dublje zalaženje u pitanje o vaspitnoj nastavi korisno poslužiti mladim učiteljima koji hoče i da misle o stvari o kojoj se u njihovim krugovima govori tako mnogo, i uvek u nerazumljivim i nejasnim frazama, a o kojoj se kod nas tako malo pisalo.« Pa nastavlja: »Ako misli o tome pitanju, kako su izložene u ovoj radnji, izazovu mlade učitelje na razmišljenje, biče postignut cilj radi kojega su one ovde date, pa makar se i razmimoilazili sa piscem u mišljenju o toj važnoj stvari. Ko hoče da misli, opaziče lako da je sve nastojanje piščevo u tome, da se nastava sačuva od metodskog šablonstva, koje
nastavi potpuno oduzima karakter neke pametne radnje, pa če možda opaziti i sam to šablonstvo u svoj rugoli njego-voj, i — čuvače ga se.«
Autor nam u Pristupu tumači što znače razmatranja o nastiavi pismenosti,
0	interesu i njegovoj važnosti u vaspitnoj nastavi, o starim didalktičarima koji nisu mogli i mati jasnu koncepciju o vaspitnoj nastavi pa ni o vaspitnoj zadači na'stave maternjeg jezika, te o psihološ-kom formul isanju zadatkja nastave maternjeg jezika. Zatim prilično opširno govori 1. o empirijskom pojmu pismenosti, te 2. o vaspitno-didaktičnim pogledima u pismenosti (nastava pismenosti, oblici njenog javljanja, izbor i raspored na-stavnoga gradiva, nastavna obratda).
To velevažno pitanje pisac je za jedan stepen pomakao napred, on je uspio
1	mi mu možemo biti zahvalni. Da je autor pitanje ozbiljno shvatio i temeljito proučio, vidi se iz literature, koju je za svoju radnju upotrebio (13 autoriteta: 6 nemajčkih, 5 francuskih i 2 domača).
'22. Proti razsodbi disciplinarnega senata ima obdolženec pravico vložiti ugovor tekom 14 dni od obvestitve na ministrstvo prosvete potom prosvetnega oddelka
23. Proti razsodbi ministrstva ni ugovora. Ako se je pa kršil zakon ima kaznjenec pravo se pritožiti v I. instanci na upravno sodišče, v II. instanci na državni svet.
■>4 V slučaju kazenske obsodbe, s katero' izgubi učitelj volilno pravico v občinski zastop, odpusti prosvetni oddelek učitelja brez preiskave.
Ako je pa siodnija odrekla sposobnost za nadaljnje poučevanje, lahko predlaga
Gibanje učiteljske omladine,
—uč 9. sestanek učiteljskega naraščaja v Mariboru se je vršil v soboto, dne 7. marca t. 1. ob V26. uri zvečer. I 0-varišicta predsednica je po uvodnem pozdravu dala besedo predavatelju, ravnatelju meščanske šole g. D. Humeku. Gosp ravnatelj je govoril o snovi: »Učiteljeva izobrazba je predpogoj za delo med narodom«. V lepo zasnovanem govoru se je predavatelj z njemu lastno preciznostjo dotaknil vseh vprašanj, ki se nam stavijo, ali si jih stavimo tovariši, ko stopamo med deco, med: narod, da bi ga vzgojili, mu bili kažipot in ga vodili po širnem polju narodovega udej-stvovanja. V šoli smo še, izobražujemo se v prvi vrsti za delo v šoli, a tudi za delo med narodom. Toda šolska izobrazba še ni vse; začetek je, osnova, na kateri je treba graditi. Nadalje se mora izobraževati vsak sam i zia šolo i za delo med narodom. Da, i za delo med narodom. kajti učitelj, kjer ni, bi moral biti voditelj naroda, nadaljevati bi moral vzgojno in prosvetno pot z mladino tudi v pošolski dobi in v dobi udejstvovanja v javnem življenju teh, nekdaj njegovih otrok. Učitelj ne bi smel dovoliti. da mu v pošolski dobi prevzamejo njegove otroke drugi voditelji. In prevzamejo mu jih ponajvečkrat v onih slučajih, ko učitelj nima dovoli izobrazbe, da bi jih sam vodil. Nato je g. predavatelj podrobno govoril o izobrazbi, ki jo primanjkuje učitelju - voditelju naroda ter navedel smernice, kako jo doseči. Poglobiti ie treba v šoli pridobljeno jezikovno in domoznanstveno izobrazbo; potreba in korist potovanj; da se vzbudi in utrdi narodna zavest. Seznaniti se s prirodo-pisno vedo v zvezi z narodnim gospodarstvom, fizika, kemija, kmetijstvo. Zanimati se za narodno zdravstvo, alkoholizem. tuberkuloza, nalezljive bolezni. Poznati je treba zadružništvo in denarne zavode, pov dar jati njih pomen. Podpirati podjetnost v narodu; izkoriščanje naravnih sil in zakladov — tehnično znanje. Pomagati je narodu v občevanju z oblastmi; poznanje uprave. Tudi za umetnost se je treba zanimati in vzbuditi zanimanje z zbiranjem narodnega blaga, pesmi. In organizator naj je učitelj: Pevska društva, čitalnice, sokol-stvo. Pa še politik da je učitelj! Da, časi zahtevajo tudi političnega udejstvovanja. Učitelj bodi kot politik takten vedno in zlasti še v odnošajih s stanom, s katerim vzgojno deluješ v šoli.
In ob sklepu, ko je gospod predavatelj pokazal na vse težave, ki so združene z izobraževanjem in delom, ko je znova povdarjal, da »življenje ni praznik«, ni pozabil omeniti tudi na uspehe, ki jih rodi delo, ki ga nismo začeli radi samohvale in sebičnih namenov, ampak smo ga začeli le radi uspehov, ki bi naj bili v korist našemu narodu. In vendar ima dobiček tudi vsakdo, ki dela, kajti delo krepi, uživanje ubija!
Tov. predsednica se ie z lepimi besedami zahvalila g. predavatelju in naznanila, da bo prihodnji sestanek v soboto, dne 14. marca t. 1. v l.a razredu deške meščanske šole v Krekovi ulici ob V26. uri zvečer. Ob sklepu je tovari-šica predsednica ugotovila, da se sestankov tovarišice številneje udeležujejo kakor tovariši; ali naj bi bilo to znamenje tudi za poznejše delo med narodom? — Zapisnikarja.
Splošne vesti.
— Škandalozni pojavi. Ker smo ža-
libog prišli tako daleč, da se zaslišujejo učitelji uradno, če so oni dopisniki »Učiteljskega Tovariša« izjavljamo, da bomo odslej Prinašali vse kritične članke nešifrirane Ln bo uredništvo prevzelo
v ozira vrednih slučajih prosvetni oddelek upokojenje.
Za časa take preiskave suspendira prosvetni oddelek učitelja. Istotako sledi aretaciji učitelja vednlo suspenzija od službe. Med suspenzijo prejema učitelj svoje prejemke.
25.	Vse disciplinarne zadeve je obravnavati nujno ter naj bo preiskava v 3 mesecih končana, kadar se ne čaka na izid razsodbe sodišča.
26.	Disciplinarni predpisi se smiselno uporabljajo tudi za upokojenca.
27.	Ako je potreba nadaljnih določb, se porabljajo disciplinski predpisi zakona o civilnih uradnikih, v kiolikor ne nasprotujejo tem določbam.
odgovornost za vse dopise, ki pridejo v list. To smo primorani storiti, da zaščitimo svobodo kritike vseh javnih naprav, in da varujemo svobodo javnega mnenja, ker se hočemo z vso odločnostjo boriti za to, da si ohranimo v svobodni naši državi vsaj toliko pravic in svobode, kolikor smo jo imeli v najbolj absolutni klerikalni dobi v Avstriji, ko se ni nihče spozabil tako, da bi uradno zasliševal urednika »Učit. Tovariša« ali nepodpisane dopisnike zaradi dopisov v listu, dasi je bila kritika drugačna od današnje. Nismo se strašili povedati javno svojega mnenja v dobi dr. Korošče-vega prosvetnega režima in imamo tem manj povoda, da bi si pustili kratiti svobodo kritike in izražanja javnega mnenja danes. Pričakujemo od našega članstva, da bo kot en mož znalo varovati svobodo javne kritike in svobodo javnega mnenja proti reakcionarnemu na-zadnjaštvu.
—	Gospodu K. iz »Narodnega Dnevnika 1(5. marca 1925) naznanjam, da sem jaz podtaknil »Zvončku« klopotec »Kosov dvoboj« brez urednikove vednosti. P redno pa nadaljujem literarno in psihološko zanimiv komentar o »kulturni sramoti«, da je kdo kljub kulturnemu primatu etike nad estetiko lahko estetičen ženij, a istočasno moralna propalica (prim. Klerikalnoligaško vohunstvo 1. 1893./94. in separatistično vohunstvo 1. 1920., opisano v Klopotcu »Panova osveta«, »Zvonček« 1921.), zahtevam, da mi javite najprej, čigav je tisti dolgi paranoični nos. kj v svoji me-galomaniji vse obrača nase in je prvi zavohal moi zadnji klopotec?
Sava Radič-Mirt.
—	Donesek k časnikarstvu »Nerodnega Dnevnika«. Slavno uredništvo, ki so mu naši listi in naše ustanove tako zelo prirastle k srcu, naj blagovoli vzeti na nos očala in nai še enkrat prečita znano zaupno informacijo, predzadnji stavek, da se prepriča, kaj ni bilo za javnost. Potem naj se prime za dolgi nos, kadar bo še s takimi zadevami prihajalo na dan.
—	Premestitev tov. Herbsta iz Ljubljane v Mokronog. Kakor doznajemo je tov. Herbst, ki je član UJU, premeščen iz meščanske šole v Ljubljani v Mokronog. Ker moramo smatrati premestitev tov. Herbsta za politično, najodločneje protestiramo proti tej premestitvi in tovrstnim postopanjem z našim članstvom; posebno, ker je tovariš Herbst žrtev zapeljivcev, ki so lepo na varnem ali se vsaj čutijo na' varnem in zapeljujejo naše mlade ljudi v svoje politiške pustolovščine. Resno pa svarimo pred nadalj-nimi atakami na naše članstvo, ker jih bomo dosledno pobijali.
—	Šolski zakon. Ker predloga o osnovno-šolskem zakonu iz tehniških vzrokov ne moremo objaviti, so se člani poslujoče ankete izjavili, da po potrebi referirajo o svojem delovanju na društvenih zborovanjih. Tozadevno se .ie obrniti na strokovno tajništvo UJU, ali pa direktno na tovariše: R. Mencin Pre-valje), L. Potočnik (Štore pri Celju), Jos. Lapajne (Cerklje pri Kranju).
—	Izpremenjeno zaračunavanje v plačilnih listih. Glavna kontrola' je odredila, da se bodo od 1. aprila t. 1. nadalje zaračunavale draginjske doklade za otroke in za ženo v plačilnih listih v rubriki pri draginjskih dokladah in ne več kot je bilo doslej, da se je zaračunal en del draginjskih doklad v zmislu pragma-tike pri plači. Od 1. aprila nadalje bo torej razvidna v plačilnih listih plača zase in draginjske doklade zopet ločeno zase.
—	Izročitev častne diplome oblastnemu inšpektorju H. Scheflu in okrajnemu šolskemu nadzorniku v pok. R. Jurku od
Učit. društva za konjiški okraj. Na zborovanju Okrajnega učiteljskega društva se je vršilo slavnostno imenovanje obeh članov za častna člana društva. Pred-
sednik tov. J. Kržič je naglašal njune zasluge za splošni napredek in za šolstvo v konjiškem srezu, želeč prvemu, da deluje še dolgo let zdrav in srečen v prid šolstvu in učiteljstvu, drugemu pa dolgo uživanje zaslužnega pokoja. V znak priznanja njunega delovanja jima je društvo hvaležno poklonilo (po tovarišici Plleškovi) diplomi o častnem članstvu. Vidno ginjena sta se slavljenca prisrčno zahvalila za iskrene častitke, veseleč se poklonjenih, krasno izdelanih diplom (dela Učiteljske tiskarne). Tov. nadzornika Šumer in Lichtenvvalliner stal se s prisrčnimi besedami spomnila slavljen-cev, veseleč se istotako društvenega odlikovanja obeh zaslužnih društvenih članov. Nadalje je vzpodbujal tov. Šumer k delu za mili naš narod in za državo, na-glašajoč, da je le resno in vztrajno učiteljevo delo sredstvo k povoljnim učnim in stanovskim uspehom. Tov. Lichten-vvaJllner pa se je kot novoimenovani nadzornik za srez Konjice dotaknil načel, ki so potrebna v dosego vzgoje in pouka. Naglašal je, da naj vlada nai vseh šolah enotnost, učitelj sam bodi otrokom vzor posnemanja ter naj stremi za čim ideal-nejšo narodno in državno vzgojo poverjene mu mladine brez ozira na levo in desno. V dvomljivih stvareh pušča učiteljstvu prostost, le da smo si jasni glede ciljev. Metoda sama bodi pritodna in. psihološki utemeljena. Le učitelj, ki vodi otroke tako, da se čutijo pri pouku vedno le kot aktivni, sodelujoči člani, je prodrl v globino pedagoško - didaktiškega delovanja. Samodelavnost učencev, vzgojo njih volje je pospeševati, gojiti je takozvani priložnostni pouk in pouk na prostem, ročno delo in samovlado učencev. Ves pouk oa ogrevaj učiteljeva ljubezen do vsega s pomočjo najčistejšega idealizma. Medsebojnega razmerja med učiteljstvom naj ne kali niti najmanjša senca, niti najmanjša pega ter se držimo gesla »Dolžnost nad vse!« Oficialnemu slaivlju na zborovanju je sledilo neofici-alno v »Narodnem domu«, kjer sta počastila s svojim posetom društvo in slavljenca prijatelja šolstva in učiteljstva gg. srezki poglavar dr. Trstenjak in srezki komisar dr. Mahnič. Sledili so potzdravni in drugi govori, pevske točke i. dr. Le žal, da je bilo lepega dne tako hitro konec.
—	Pridelitev učiteljev osnovnih šol za pouk petja na srednjih šolah. Ministrstvo prosvete je z odlokom S. N. Br. 2479 od 9. februarja 1925 odločilo, da se učitelji, ki poučujejo petje v I. in II. razredu srednjih šol lahko osvobode za toliko ur pouka na osnovni šoli, kolikor imajo pevskih ur, če ne marajo poučevati na srednji šoli za tolik honorar, kakor ie predpisan
—	Poziv učiteljicam s 35 službenimi leti. Veliki župan, odnosno prosvetni oddelek, je pozval vse srezke šolske svete, da predlože izkaze onih učiteljic, ki bodo izpolnile 1. septembra t. 1. 35. leto svoje
službene dobe. Zajedno pa naj te učiteljice pozovejo, da vlože do navedenega dne svoje prošnje za stalno upokojitev.
—	Iz hribov. (Dopis, oziroma odgovor.) Na dopis »Izvenšolsko delo« v »Učit. Tov.« z dne 5. marca 1925, št. 9. si dovoljujemo mi hribovski učitelji vprašati oziroma zaprositi dotičnega dopisnika, da nam priobči načrt izvenšolSkega dela v gorskih krajih. Naibrže dopisniku niso dovolj znane hribovske razmere;! Večkrat smo se že vprašali, kje in kdaj naj začnemo z našim delom, ko pa stoji šoia največkrat na samem in so ostale hiše tudi kar po cele ure oddaljene — do katerih prideš le po blatnih stezah. Ko se prikažeš pred hišo pa ti še pred obrazom zaprejo duri. Tako je naše življenje in nič drugačno pri najboljši volji in veselju delavnosti.
—	Bela Krajina. Šolska mladina priredi na Talčjem vrhu igrokaz: »Snegul-čica«, »Povabilo«, »Mož z medvedom«, »Razgovor ob potoku«, »Marko in kralj Matjaž«, »Ciciban posluša očetovo uro«, »Palčki«, rajanje in zahvala palčka, v nedeljo 15. marca v šoli ob 3. uri popoldne.
—	Tiskarski škrat je napravil v Krajčevi tiskarni ob tiskanju knjižice »lz torbice belokranjskih palčkov« nekaj tiskovnih pomot, kar naj blagovolijo cenjeni čitatelji oprostiti. Po sporočilu predsednika belokranjske podružnice SPD, Ivana Zagažna, so omenjene knjižice že vse razprodane in se bo priredila druga, izpopolnjena izdaja, ob klateri se bodo tudi odstranili tiskovni pogreški. — Albin Čebular.
—	Zakaj državni svet ne reši pritožb? V državnem svetu se nahaja še danes isto število osobja kot leta 1922. Po sprejetju uradniškega zakona so se posli državnega sveta podesetorili in zato je povsem nemogoče, da bi se vsi akti točno in hitro reševali. Ako bi status osobja v državnem svetu še nadalje ostal neizpremenjen, tedaj bi uradniki na rešitev svojih pritožb morali čakati še najmanj 2 do 3 leta Državni svet deluje stalno, a dela napredujejo le počasi i«n to zgolj radi nezadostnega števila osobja. O tej pereči zadevi je bila že obveščena vlada, ki bo gotovo ukrenila vse potrebno, da delo državnega sveta ne bo zastajalo.
—	Šolska vodstva in učiteljske knjižnice opozarjamo na mesečno revijo za novo zborovsko glasbo »Zbori«, katero je začelo izdajati pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. List bo prinašal nove ženske, moške in mešane zbore, lično litografirane na lepem papirju. Naročnina, katero je treba poslati naprej, znaša za Jugoslavijo 20 Din, za Italijo 10 Lir, za Ameriko 1 dolar. Naročila sprejema po dopisnici pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, »Narodni dom«, I. desno. Naroča se tudi potom Učiteljske knjigarne. Revijo toplo priporočamo v naročbo.
~inisini=
^ Knjigarna Učiteljske tiskarne
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6. NOVO!	ima v zalogi:	NOVO!
OROŽEN — CAPUDER:
Stenski zemljevid Slovenije.
Merilo 1:130.000. Nenalepljen v šestih listih Din 120'—, nalepljen na papir s platnenimi prigibi Din 240 — na platnu in palicah Din 360'—
a) ROČNI ZEMLJEVIDI:
1.	Gavazzi: Kraljevina SHS. Merilo 1:3,000.000. Din 3 50.
2.	Šenoa: Kraljevina SHS. Merilo 1:2,500.000. Din 5—. 3 3. Novak: Kraljevina SHS. Merilo 1:2,500.000. Din 8—,	j3" —i 4. Novak: Slovenske dežele in Istra. Merilo 1:750.000. Din 8—.	f= —I 5. Dimnik: Ročni zemljevid slovenskega ozemlja. Merilo 1:600.000. Din	10-—. IH 3 6. Dimnik: Prekmurje in Medumurje. Merilo 1:150.000. Din 10-—.	CT
7.	Dimnik: Pohorje, Kozjak. Merilo 1:150.000. Din 10—.
8.	Dimnik: Slovenske gorice, Dravsko*ptujsko polje. Merilo 1:150.000. Din 10—.
b) STENSKI ZEMLJEVIDI.
1.	Orožen: Stenski zemljevid Primorske. Din 200 —.
2.	Zemljevid slov. ozemlja (v 4 listih) skupno z imenikom krajev Din 65-—, na platnu in palicah Din 165-—.
3.	Franovič* Gavazzi: Zemljevid Jugoslavije. Merilo 1:600.000. Na platnu in palicah Din 320—.
4.	Cvijič: Zemljevid Jugoslavije. Merilo 1:500.000. Na platnu in palicah. Din 320-—.
5.	Marinkovic: Karta kulture kraljevine SHS. Vel. 136X120 cm. Din 80-—, na platnu in palicah Din 250-—.
6.	Franovi&Gavazzi: Karta balkanskega poluotoka. Merilo 1:800.000. Na platnu in palicah Din 450—.
7.	Tatalovič>Tomič: Pregledna zidna karta Evrope. Merilo 1:6,000.000. Vel. 100X85 cm Din 16-50. Na platnu in palicah Din 80-—.
8.	Modestin: Fizička karta Evrope sa novim drž. granicnma. Merilo 1:3,000.000. Na platnu in palicah Din 400-—.
9.	Zemljevidi Azije, Afrike, Amerike, Avstralije. Vel. 130X150 cm. Na platnu in palicah Din 350-—.
10.	Palestina in zemljevid obeh polut po Din 80-—.


—	II. književna tombola Jugosloven-ske Matice. Do 1. t. m. so bile izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, 38, 74, 42, 57, 62, 27, 54, 75 in 33. S temi številkami so bili zadeti vsi dobitki za ambe, terne in kvaterne ter deltama tudi za činkvine. Vendar pa še niso izčrpani vsi dobitki za činkvine in zato so bile danes za iste izžrebane še sledeče številke: 77 (sedemdesetsedem), 46 (štiriidesetšest), 49 (štiridesetdevet), 36 (tridesetšest) in 79 (sedemdesetdevet). Kdor' je sedaj zadel činkvino (pet številk v eni vrsti), naj pošlje svojo tom-bolsko tablico pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, in sicer najkasneje do 14. t. m. V slučaju, da bo zadetih več činkvinov, kakor pa je še preostalo dobitkov, se bo vršilo še podrobno žrebanje.
—	Prispevki za Jugoslovensko Matico. Na pustni zabavi v Dobrni je vesela družba zbrala za Jugoslovensko Matico Din 145. — V Radovici pri Metliki se je priredila igra, koje čisti dobiček v iznosu Din 50.— se je poslal Jugoslovenski Matici. Iskrena hvala.
—	Ročni zemljevid Prekmurja in Medjimurja, katerega je izdal »Učiteljski dom« v Mariboru, prav pridno in v velikem številu naročajo osnovne šole v Prekmurju. Tekom dobrega meseca ga je naročilo nad 60% šol. Kmalu ne bode niti ene šole v Prekmurju, da bi ne imela tega ličnega učnega pripomočka. — Kaj pa šole v zaledju? Vsaj za pripravo na pouk bi ga morale imetil
—	Obrambni sklad. Za obrambni sklad je daroval tov. Josip Bezlaj, meščanskošolski ravnatelj v pokoju 100 Din. Iskrena hvala.
»Radio-Balsamica« i Odluka Engles-kih Vlasti o tome leku protiv reumatiz-ma. Na osnovu mišlenja nadležnih vlasti o ovome leku izdat je patent u ime engleskog Kralja Džordža V. a sa pozdravom pronalazacu Dr. Ivanu Rahle-jevu. U tome patentu je ovaj lek pohvaljen kao osobito koristan za lečenje reu-matizma, te je zato dozvoljena prodaja ovog leka u celoj Engleskoj. Tirn povodom da su sve zakonske povlastice u kor:st pronalazača Dr. Rahlejeva i u sa-moj poveli izrično je naznačeno da če svi pokušaji falsifikata ili podražavanja ovog leka biti strogo kažnjeni. Naročito je važno to što ovaj lek uvek izraduje sam njegov pronalazac, Dr. Ivan Rahle-jev i to u svojoj laboratoriji sasvim moderno uredenoj, te se s toga ovaj lek uvek može dobiti u dobro očuvanom stanju u samoj laboratoriji, koja se nala-zi u Beogradu u Kosovskoj ul. 43. Isto tako laboratorija prima i vrši brzo i tačno sve narudžbine ovoga leka i sama ih prema datoj adresi otpravlja. Uspeh do sada postignut u lečenju ovim lekom jeste vrlo velik jer su se mnogi reumatični bolesnici u našoj zemlji izlečili ovim lekom posle upotrebe od dve do tri boce. Sem toga ovaj lek ne samo je patento-van u našoj zemlji, več je patentovan i u dvadeset i devet stranih država u ko-jima se takoder prodaja.
Imenovanja in napredovanja.
—i Z ozirom na razna vprašanja javljamo, da imenovanj do 15. službene-i na leta na zadnja razpisana mesta ne i moremo objaviti, ker jih nismo prejeli ; od prosvetne uprave in istotako ne premestitev do tega leta, ker se je odpravil običaj, da bi se objavljala oddana mesta. ! kakor je razvidno iz zadnjih dogodkov.
—i Za, referenta v ministrstvu pro-svete v Beogradu je imenovan profesor I. Lapajne z realke v Ljubljani.
—i Imenovanja. Za stalnega učitelja srbohrvatskega jezika na I. deški meščanski šoli v Ljubljani .je imenovan tov. Tomo J e d r 1 i n i č po čl. 52. čin. zak.; po členu 130. in 2. čin. zakona za upravitelja v Kranjski gori Anton K n a p , učitelj na Colu (Jul. Ben.); po istem členu za upravitelja v V o k 1 e m pri Kranju Josip Lipovec, učitelj v Vrabčah (Jul. Ben.).
—i Učiteljska imenovanja na ljubljanski gluhonemnici. Na državni šoli za gluhoneme v Ljubljani sta imenovana s kraljevim ukazom za stalna strokovna učitelja II. kategorije 2 skupine Vilko Mazi in Mirko Dermelj. Na predlog velikega župana ljubljanske oblasti pa: za stalna strokovna učitelja II. kategorije 3. skupine Karel Puhar in Ivan Kune, II. kategorije 4. skupine pa Albin Boštjančič.
—i Iz šolske službe. Profesor I. Žitnik je z II. realne gimnazije v Ljubljani premeščen ma gimnazijo v Beograd.
—i Upokojitev. Po čl. 141. in 239. čin. zak. je upokojena učiteljica Hedvika Schwickert- Lehman od Sv. Ane pri Tržiču.
Učiteljski pravnik.
—§ Oni, ki se upokoje, naj takoj po uradni obvestitvi vlože posebno prošnjo
za odmeno penzije in posebno za akontacijo na penzijske prejemke po vzorcih in navedbah, kakor je bilo to priobčeno v »Učit. Tovarišu« in v Ročnem katalogu 1924./25. Prošnja za odmero penzije se ne more rešiti takoj, ker ima po »Pravilniku« predpisano pot; pač pa se sproti rešujejo prošnje za akontacijo.
Ponavljam še enkrat, da ministrstva prosvete ne zadeva najmanjša krivda za kako netočno reševanje vlog, ki se tičejo gmotnega položaja, ker imajo te prednost pred vsemi drugimi. Cesto pa je treba, da se take vloge vračajo v izpopolnitev, kar seveda povzroča zakasnitev. Zato prosim, da se poslužuje vsakdo navodil v omenjenem Ročnem katalogu.
Prošnje za povišice nekateri še vedno vlagajo z navedbo vsega mogočega, samo 'potrebnega ne. Opozarjam, da se vse prošnje, ki niso predložene v smislu predpisa ministrstva, katere je izdala Učiteljska tiskarna in h kateri je Učiteljska tiskarna izdala vse potrebne tiskovine, vračajo, kar zopet povzroča zakasnitev, nepotrebno delo in — nepotrebno jezo.
Tudi jezo, kakor je cesto videti iz privatnih urgenc, polnih razburjenja in trpkosti. Kadar vidim, da se je kak spis mogel izgubiti ali je kje zaležal, pa itak gledam, da ga po možnosti najdem, ako sem o stvari obveščen.	Flere.
—§ Vštetje vojnih let. »Učit. Tovariš« z d!ne 19. februarja t. 1., štev. 7. po-natiskuje iz »Poštnega glasnika« vest, da je Državni svet ugodil pritožbi nekega poštnega uradnika in mu vštel vojna leta na podlagi avstrijskih predpisov. S tem se je Državni svet postavil na jasno stališče in bo brezdvomno reševal vse enake pritožbe tudi s tega stališča. V nedeljskem »Jutru« čitamo, da ima državni svet okoli 30.000 pritožb in da radi nezadostnega osobja teče to delo zelo počasi, tako da bodo komaj v treh letih vse pritožbe rešene. Vam, prizadetim učiteljem se zdi, da sedaj, ko je Državni svet pokazal z omenjeno razsodbo svoje stališče napram pritožbam ' radi nevšte-tih vojnih let in ko je njih ugodna rešitev odvisna samo od časa, se lahko zavzame naše Udruženje pri ministrstvu, da vsem pritožbam te vrste ugodi. Tako bi se kmalu povojna zadeva spravila enkrat z dnevnega reda in bi se nas prizadete učitelje ne zapostavljalo pri kompe-tiranju na razpisana mesta (upoštevajoč le faktično službeno starost). Obenem bi se tudi Državni svet precej razbremenilo.
IMI—mi m I» 111^ ^ B 11—■ ii—■■—■ ■ ■ i — I—»M Ml 1.1—«Ti'1--------------
Neodrešena domovina in obmejno šolstvo.
—i Za pouk v materinščini v jugosl. šolah v Italiji. Spričo dejstva, da šolska vodstva dosledno prezirajo zakonsko določbo, da se mora po šolah na željo staršev v posebnih urah poučevati materinščina, se ie obrnil posl. dr. Besednjak na višje šolske oblasti v Trstu za odpomoč. Poslanec je oblastvom pojasnil žalostne razmere na hrvatskih in slovenskih šolah, ki so ponekod dovedle do šolskega štrajka (v Št. Petru v Šumi) in opozoril, da bo ljudstvo spoštovalo šolo in zakon le tedaj, ako mu bodo učiteljstvo in oblasti ¡v tem dajali dober zgled. Višji šolski činitelji so nato pozvali poslanca, naj jim predloži točno poročilo o vseh posameznih slučajih, kjer se materinščina ne poučuje. Dr. Besednjak bo poročilo, ko zbere potrebne podatke, predložil.
Književnost in umetnost.
Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo utlteljstvu in Šolam, posebno pa tolarskim, vsem javnim ljudskim In društvenim ter uiiteljskim-strokovnlm knjii-ricam. Vse tu navedene knjige se naro-ia jo tudi lahko potom UCiteljske knjigarne v Ljubljani, FranCISkanska ulica, Stev. 6.
Ocene.
—k Pripovedka o vetru. Deci pripoveduje Eliška Krasnohorska. Z osmimi slikami. Z dovoljenjem pisateljičmim poslovenil H. Podkrajšek. Drugo izdanje. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi s platnenim hrbtom 20 Din.
Češka pisateljica Eliška Krasnohorska je spisala knjižico »Pohadka o Vetru«, ki je izšla v slovenskem prevodu leta 1887. ■ Pri delu je posredoval Jan
Lego, da ie pisateljica odstopila celo originalne lesoreze k slikam. Mladina je či-tala knjigo z največjim veseljem, tako da je kmalu pošla vsa zaloga. Prvo izdanje je založila »Narodna šola« po iniciativi Feliksa Stegnarja. Ker je knjiga zelo primerno čtivo za mladino, je sedaj Učiteljska tiskarna izdala drugo izdajo, kateri je pridejala sedaj tudi nove, našim domačim razmeram odgovarjajoče slike. Knjigo prav toplo priporočamo staršem, da jo nabavijo za svojo mladino in tudi vsem knjižnicam, posebno ker ni draga.
—k Ljudmila Pivkova: »Kriminal«. 1. slika. Založil »Klub dobrovoljcev« v Mariboru. Cena — Din.
Ni treba, da bi opisovali posebe knjigo Ljudmile Pivkove, sati tvori epilog k vsem dr.. Pivkovim delom. Knjiga je opis muk in trpljenja, ki ga je prestala žena v času, ko se ie boril mož na froniti in nam je ustvarjal svobodtao našo državo, Jugoslavijo. Deli se v tri dele; v opis dogodkov v preiskovalnem zaporu; v opis dogodkov v deželnem sodišču v Pragi in v deželnem sodišču na Dunaju. Kdor hoče pojmiti dr. Pivkove žrtve, ki jih je doprinesel na altar domovini, ta mora citati tudi to knjigo, kajti le tla mu da popolno sliko vsega njegovega dela. Prav toplo priporočamo knjigo za vse naše knjižnice, ker je v njej lep donesek k vzgoji domovinske ljubezni.
—k »Pevec«. Izšla je 1. in 2. številka »Pevca« za I. 1925. z naslednjo vsebino: Premrl, dr. Josip Čerin. — Prijateljem slovenske pesmi! — Aljaž, Pevski spomini. Naši zbori. — Vestnik P. Z. — iz glasbenih listov. — Doma in drugod. — Sporočilo uprave. — Glasbena priloga: I. Schwab: Zvonovi, Schwab: Ku-kovca, Premrl: Moj blagoslov. — »Pevec« si je pridobil v teku svojega štiriletnega obstoja odličnih zaslug za popularizacijo slov. pesmi in ga priporočamo vsem prijateljem lepega petja. Prinaša stalno glasbeno prilogo. Izhaja vsak drugi mesec in se naroča pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva cestaj 7. Stane z glasbeno prilogo vred za Jugoslavijo 30 Din, za Italijo 15 Lit, za Avstrijo Ka 40.000, za Ameriko 1 dolar.
Naša gospodarska organizacija» VABILO
na
V. redni občni zbor »Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini«, regi-
strovana zadruga z omejeno zavezo ki bo
v sredo, dne 25. marca 1925 ob 9. uri v poslopju deške okoliške šole v Celju.
Dnevni red:
I.	Poročilo načelstva o zadružnem poslovanju.
II.	Poročilo načelstva o računskem zaključku za leto 1924.
III.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku 1924. I in poslovanju načelstva.
IV.	Predlog načelstva o razdelitvi čistega dobička.
V.	Volitev načelstva in nadzorstva.
VI.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši uro pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov.
Dol pri Hrastniku, dne 1. marca 1925.
Načelstvo.
— Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini. Skupna seja načelstva in nadzorstva se vrši v sredo (praznik), dne 25. marca 1925 ob 8. uri v deški okoliški šoli v Celju, h kateri vabim gg. člane najvljudneje. — Anton Gnus, t. č. načelnik.
—g Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta sta darovala: Fran j o Jako p e c, učitelj pri Sv. Rupertu v Slov. goricah, državno obveznico za 100 Din in Julij Maver, nadučiteli v Dobu pri Domžalah, 5 Din kot mesečni prispevek za marec. Letošnja darila znašajo 2969.50 Din. Darovateljem se izreka prisrčna hvala.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v sredo 18. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v osnovni šoli v
Mirni peči po tem dnevnem redu: 1. Poročilo predsednika. 2. Načrt in razdelitev prosvetnega dela. 3. Šolstvo v Rusiji, spomini na ujetništvo; poroča tov. Lojze Ivanetič. 4. Naše stanovske zadeve. 5. Slučajnosti. Železniška zveza je od obeh strani zelo ugodna za prihod in odhod. Za obed naj se vsak javi pri tov. šolskemu upravitelju v Mirni peči. Ra-zun vseh starih pričakuje tudi nekaj mlačnežev — odbor.
= ODBOROVA SEJA OKRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LJUB. LJANSKO OKOLICO bo na dan sv. Jožefa, 19. marca t. 1. ob 9. uri v »Učiteljski tiskarni«. Posebno važno — zato naj se iste udeleže tudi drugi člani. — V Zg. Šiški, 9. marca 1925. — Avg. Ko r bar, predsednik
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SV. LENART V SLOV. GORICAH zboruje v sredo, dne 18. marca 1925 ob 10. uri pri Sv. Lenartu v Slov. goricah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Pouk v naravi (Jakob Stuhec). 3. Zaščita zanemarjene dece (Franjo Jakopec). 4. Predlogi in slučajnosti. Udeležba obvezna, odsotnost se mora opravičiti. Šolski upravitelji oziroma poverjeniki prinesejo članarino za prvo tromesečje. — Odbor.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SV. LENART je imelo dne 14. januarja 1925 v osnovni šoli pri Sv. Lenartu svoj redni občni zbor.
Tov. predsednik pozdravi navzoče članstvo, kakor tudi dva gosta gdč. Voduštkovo in g. Kocuvana, nakar preide k dnevnemu redu.
Poročilo tov. predsednika o delovanju društva v minulem letu, kakor tudi o seji širjega sosveta v Ljubljani dne 5. januarja 1925 je članstvo z zanimanjem poslušalo. Učiteljska organizacija naj t>e ne vmešava in ne vdinja raznim poi;c.č-nim strankam, marveč naj ostane vedno le stanovska, kajti le tako bomo lahko imeli na stanovskem, kakor tudi na šolskem polju najlepše uspehe. Razne resolucije posameznih organizacij naj sc ne objavljajo v različnih političnih časopisih. vse naj gre r-ied forum ožjega oziroma širjega sosveta. Glede dravograjskih resolucij in dopisa Slomškove zveze se je vnela živahna debata. Predsednik povdarja tudi. da so v našo organizacijo vsakomur odprta vrata, ki pri poznava narodno edinstvo.
Poročilo tov. tajnice, kakor t ud. tov. blagajnika se vzame z odobravanjem na znanje.
Odbor je bil izvoljen z vzklikom, in sicer predsednik Velnar Jože; podpredsednik Kranjc Franjo; tajnica Vera Bra-čič; blagajnik Štuhec Jakob.
Članarina za leto 1925 se določi: aktivni učitelji 140 Din. upokojenci 80 Din. z učitelji poročene učiteljice 7u Din. Članarino pobirajo mesečno šolski upravitelji.
Predavanje. Valko Razinger: »N o -ve smernice risanja na osn. šol i«. Predavatelj je uvodoma omenil razne mape in ureditev risb in nam nato podal risanje metodično iz samega začetka pa1 do najvišje stopnje. Povdarja posebno, kako dober pripomoček učence navaditi na čistoto, je način škrop ljenja. Podal nam je res nove smernice, vendar pa niso bili poslušalci zadovoljni. Razvila se je živahna debata, koje cilj je bil. prostoročno risanje naj se naslanja na kmetijsko - prirodoznanski pouk, kajti takole risanje bodo naši učenci najbolj rabili.
Resolucije. Tov. Jakopec predlaga sledeči resoluciji:
1.	Nova narodna skupščina naj pristopi takoj k izdelavi enotnega šolskega zakona za celo državo.
2.	Izplačajo nai se diference od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924.
Prihodnje zborovanje se določi na dne 11. marca 1925.	_
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
.a. .a. .a. .a-, .a. .a. .a. .a, .a-. .a. .a. .a.. .a, .a.- £
1
-i -j
-i
NA OBROKE
Hanufakturo in konfekcij« etc. obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne k rojačnice dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI
družba z o. z.
MARIBOR, Tattenbachova nI. 2. Pisarna: Gregorčičeva nI. 1.
Zahtevajte vzorce!
ji.	■ -T- '- .y	-y -y "^"f'y

h
h b
h