Črešnjevec prl Slov. Btetrici. Z vellkim veseijem so sprejeli naši farani vest, da nam je sedanji g. notranji minister popravil krivico, storjeno nam pod prejšnjim nasilnim režimom. Dobili smo nazaj sedež naše občine, za kar smo pred poldrugim letom vložili prošnjo, podprto s podpisi nad 75% vseh volilcev naše fare. V naši banovini ne najdete župnije, katera bi ne hrepenela ter se složno borila za svojo farno in politi.no občino. Samo naši »naprednjaki« vsako stvar, ki pride od sedanje vlade, obsojajo. Za.eli so pobirati podpise za Pragersko, pozabljajoč, da je naše ljudstvo že podpisalo ter se izreklo za Crešnjevec. V vasi Crešnjevec je hodil človek, majhen po postavi in veljavi, ter je kot »škrjan.ek« skakal od volilca do volilca ter širil obrekovanje zoper krajevni odbor JRZ. Razlagal je vsakemu, kdor ga je pač poslušati hotel, da sedaj bodo ti »črni« svoj prosvetni dom stavili na občinske stroške. Vsem obrekovalcem povemo, da se bo »Slomšekov dotn« gradil, a ne na stroške občine, ampak z denarjem, katerega je zbralo članstvo Prosvetiega društva. JNSarji mislijo, da se mi igramo z ljudskim denarjem tako kot oni sami. Vzemite v roke zapisnik sej šolskega odbora v Cre&revcu in tam boste naSll, da se je na seji omenjenega odbora dne 14. apri« la 1935 sprejel sklep, s katerim se daruje sokolski četi v Crešnjevcu šolsko zemljišče, čigar vrednost lahko mirno cenimo na 10.000 Din. V slučaju zgradbe sokolske dvorane še 10.000 (čltajmo: deset tisoč) dinarjev podpore. Gospodje Solskl odborniki, vprašamo vas, kdo vas je pooblastil, da tako upravljate težko skupaj spravljenl ljudski denar, ko pa je šolska občina tako revna, da ste celo šolske knjige odtegnlli? Verjamemo, da bi se nekaternikl ponašali z gradbo, zgrajeno na račun davkoplačevalcev, S svojira trudom si kaj ustvarite, ako ste zmožni! — Drugo, kar vas, gospodje nazaj-napre&njaki, draži, je, da je krajevni odbor JRZ potom svoje okrajne organizacije izposloval 4000 Din podpore, a katero se je nabavila koruza za občinske brezposelne in onemogle. Vi pa ljudstva tako ne vidite drugače kot ob času volitev, ko mu obljubljate same dobrote. Namesto istih pa so nara ostale same ruševine. Ako ne verjamete, le po« glejte naše ceste! Se hudujete, kako je bila koruza razdeljena. Vedite, da jo je prejel vsak, katerega je predlagal predsednik občine. Imenovali ste nas barabe. Zakaj? Zato, ker smo izposlovali primeren sedež občine in našemu ubogemu ljudfitvu podporo. Ne zamerimo vam, ker ljudje, kateri se tako važnih stvari bojijo, so pač usmiljenja vredni. Toliko za danes. V prlhodnje ne silite preveč na solnce, da ne priteče še več smole! Slovenska Bistrica. čebelarsko druStvo za slovenjebistriški okraj priredl v nedeljo 4. julija razstavo z veselico v prostorih člana-čebelarja in gostilničarja Verhovnika v Slov. Bi*tricl. Ker leži kraj razstave ob državni cesti Maribor—Ljubljana, zato vabimo vse prijatelje, čebelarje in sadjarje, od blizu in daleč, da pridejo p^ledat razne moderne naprave in stroje, med in vosek našega kraja. Orrnož. Odbor za postavitev spominske plošče pokojnemu A. Porekar, dolgoletnemu nadtičitelju na Humu, smatra za svojo častno dolžnost, da izrazi svojo iskreno zahvalo vsem, ki so bodisi s svojimi prispevki, bodisi s svojo navzoCnostjo pri ptvoritveni slovesnosti pripomogli, da je avečanost tako lepo uspela. Bog plaCaj vsem! Posebno zahvalo smo dolžni g. ravnatelju A, Kosi, ki nam je v svojem slavnostnem govoru predočil življenje jn delo blagopokojnika. Prisrčna hvala vsem, ki so kakorkoli prispevali svoj trud in delo, da smo dovršili, kar sniQ si namenili. feolski upravitelj se ob tej priliki obenem zahvaljuje hčerki pokojnega gospe Angeli Womer, za lepo darilo v knjigah za šolsko knjižnico. Laško. Kakor poročamo na drugem mestu, so trije JNSarji v nedeljo 20. junija ob priliki razvitja novega prapora Slomšekovega prosvetnega društva v LaSkem na hiši g. Deželaka, načelnika cestnega Odbora in predsednika okrajne JRZ, sneli državno zastavo, jo razrezali na drobne kose in vrgli v Savinjo. G. Deželak je šel takoj na delo in sam ugotovil krivce. Namen tega zlonamernega dejanja je bil prozoren: zjutraj bi bila razcefrana zastava najdena na obrežju Savinje. Kdo je to storil in čigava je? Takoj bi bilo jasno, da je zastava Deželakova in JNSarji bi zatrobili po Laškem, da bi se slišalo tja do Beograda: klerikalci, najbrž g. Deželak sam, so aastavo oskrunili, da bi lahko udarili po nas nacionalistih! Pa so se strahovito vrezali, ker jih je g. Deželak sam neusmiljeno razkrinkal. Zdaj so spoznali do obisti naše nacionaliste, ki so samo takrat nacionalisti, kadar so na vladi, kadar pa morajo jesti grenki kruh v opoziciji, takrat pa jim niti državna zastava ni sveta. Sedaj jim je seveda zelo nerodno. Skušajo se prati, kakor znajo oni to prav dobro. Celo uradno ugotovljena dejstva skušajo zavijati. Tako je dobro poznani gospod po Trbovljah razširil laž, da je na hiši g. Deželaka visela v soboto proti večeru slovenska zastava, katero je g. Deželak v mraku zamenjal z državno, radi tega zlikovci iste radi teme niso mogli razločiti, ali je slovenska ali državna. Storilci so torej kot dobri Jugoslaveni storili le svojo dolžnost; da pa so oskrunili državno zastavo, je kriv Deželak sam, ker je v temi podtaknil državno zastavo. Resnica pa je, kar potrjujejo izjave uradnih oseb, da je bila zastava izobešena proti večeru, vendar še pri polni dnevni svetlobi, in to državna. Tik hiše g. Deželaka je 150watna cestna svetilka in je to- rej vsak izgovoi" s temo za poznavalca razmer navadna laž. Poleg tega je Stanko KačiC, ki je zastavo snel s hiže, kot Sokol, nacionalist in kot odslužen kaplar, že moral poznati barve državne zastave, pa tudi posledice oekrunjenja iste. Seveda, ko bi šlo vse po načrtu, bi bili v nedeljo vsega krivi klerikalci, ker pa so se računi zmešali, je kriva tema, oziroma g. Deželak. — Toda kaj hočemo, je pač smola, kajne gospodje nacionalisti... Sv. Jedert nad Laškim. Fo naklonjenosti prevzvišenega g. knezoškofa se je že skoraj po vseh župnijah pobiralo za našo novo podružnico sv. Antona v Gornji Rečici. Blagim dobrotnikom in drugim sporočamo, da se lani začeta stavba nadaljuje. Zdaj se dovršuje zvonik, v juliju dobi cerkev streho. Tudi notranja oprava bo, kolikor se bo le dalo, izvedena enotno po načrtu Plečnikove šole, kar bo pospeševalo pobožnost in likalo umetniški čut ljudstva. Za to bo seveda treba še veliko pravokotne in okrogle, papirnate in kovinske snovi, ki ji pravimo denar. Odbor za zidanje nove eerkve bo zelo hvaležen vsem, kateri bcdo s kakimi prispevki skazali češčenje sv. Antonu, Slomšekovemu patronu. Njemu na čast se stavi prepotrebno svetišče. Otroci ljudske šole, ki je v neposredni bližini, se že veselijo šolskih maš, ki jih zdaj zbog preoddaljenosti od župnijske cerkve nimajo. Oni in odrasli, posebno stari in bolehni, bodo svoje bogoljubne dolžnoati opravljali v novi cerkvi, moralno stanje cele okolice se bo dvignilo. Sveti Anton pa bo po njihovih molitvah plačnik svojim častilcem!