PA TO JE NARAVNOST ČUDOVITNO, že celi keden sem na poti i kdekoli se namerim na dobro idočo cerkveno voro, paše na sekundo točno z mo-jov Suttnerovov „IKO" vo-rov i pri tom je to ešče stara žepna vora mojega očo, štero je kupo za smešno nizko ceno. Teda je vendar istina, da dugo trpi, ar je dobro. Ravno zato je že 34 let fabrika vor Suttner na dobrom glasi. Kda pridem domo, pisao bom taki H. SUTTNERI v Ljubljani št. 989. po veliki ilustrirani katalog, šteroga tvrdka brezplačno pošila. Spominjam se da je tiidi moj oča vsikdar tak lepe stvari zbrao iz kataloga, če je niicao zlatnino ali sre-brino za Božič i Viizem, za fermo ali za mater i za nas deco. TUDI tli DOBITE miHI ILUSTRIRANI HRASEH H9TAL0G FORUMOMA BREZ- pošljite samo dopisnico z Vašim točnim naslovom na fabrlško razpošiljalnico vor H. SUTTNER v Ljubljani, št. 989. Prinašamo kratek izvleček iz kataloga: Že Din dobite pristno švicarsko Anker-Re- I za eTeT montoir žepno viiro št. 120, štera se zo-ve zavolo svojih sestavnih delov, ki so neobčutli- ali vdarci 1 nezlomljitio, m o 58 ta pristna švicarska Roskopf vora št 121 s I-a mašrnom i z radium svetlečimi numerami i kazalcami. Samo Din. dobite Anker metalno voro za J** št. 122 z Roskopf mašinom, se kundnim kazalcom, svetlečimi radium numerami kazalcami v poniklanoj, lepo graviranoj kovinastoj škatiili. Plosnala Anker-Remontoir vora št. 507 z jako finim „IKO" mašinom, »5 rubisov, točna na sekundo v pristnoj niklastoj škatiili, jako lepa, z 5 letnov garancijov košta samo 248 Din. Din vora na roko za štev. 3720 z leder- nim remenom, jako dobrim mašinom i fine kakovosti. Pristna „AXO" fina srebrna vora na roko, najmodernejše izdelave samo 218 Din., iz 14-karatno-ga zlata 420 Din. PLA Samo Lastna fabrika vor v Švici! Pošila se po povzetji ali pa če se penezi pošlejo naprej. Garancija 3—10 let. — Brez rizike! — Zamenjava dovoljena, ali pa se na ielo penez da naz&j! Zahtevajte taki brezplačni velki katalog od ■S8HCT- H. SUTTNER, Ljubljana št. 989. St VČRE za dame i gospode LANCEKE, PR5TANKE, ORINGLINE, V()RE NIHALKE, STENSKE i kOhinske vore, nakit i razne druge PREDMETE iz ZLATA, SREBRA itd. najdete v velikoj izb!ri v SUTTHEROSJOM KATALOGI! zdrav ostAti, silvov se oqn3ti! Najprvla se ti nlkelkokrat kihne, potom z&čaš kašlatš, z-šteroga spoznaš, ka si prehlajeni. Neveš pa časa, kal: dugo bode prehlad trpo i kak se razvije. Mogoče lehko v-ništertii dnevaj henja, ali jestejo slučaji, da prehlad ma teške posledice. se m ! Či si nazebao, ali našesten, či maš hladne noge, či te glava boli, či te mantrdjo reumatične bolečine, ei so ti oslableni živci i žile, ali si tak duševno, kak telovno obtrudjeni, ali pobiti; či nemreš spati, či te zobje bolijo, ali v-sklepaj trganje m&š, bolečine vu obrazi i po teli, či si preveč občuten za hladen zrak ino, či se tudi kažejo na tebi slabosti, nezadostnoga krvnoga obtoka, vse ta so svedostva, ka si v svoji zdravi dnevi se ne varvao, da se te nevarnosti naj nedosegnejo. Delaj zato tak, kak so naši starišje, dedje vedno z-dobrim nashajom skusili. Kupi v-apoteki ali prispodobni trštvaj FELLEROV pravi dišeči »Elsafluld«, namaži žnjim dobro boleča mesta, vze- mi p&r kaplic „Elsa-fluida" na cukri, v-mleki, v-teji, ali kavi i včasi boš se za črstvoga, za okreplenoga čiito. Žile, živci do ti okrepleni, krvi otok de ti po teli vugodnej tekao i či boš se z-„Elsa-fluidom" maserao boš kebzuvao na sebi, da se mentuješ bolečin. Od znotra i od zvona nucani pravi Felle-rov „Elsa-fluid" te obarje prehladjenja i obolenja, ar je že dobro spoznani, ka dobro sredstvo i kozmetikum za roke, obraz, zobe, lamp i nedije i hnpanja gviišno vrastvo. Z-vodov zmešani se niica za grgranje, odstranjuje sline i z-tem tudi kašel i hripanje. To 35 letno domače sredstvo za-gviišno-popolno pomaga proti bolezni, štere človeka doletijo na potiivanji, tak tudi proti morskomi i drugim betegom. Dobi sevapotekaj i prispodobni trgovinaj v-navadni glažkaj po 6 din. v dupliški glažkaj po 9 din, ali v-špecijalni po 26 din. po pošti poslano falejše pride, či si ji več naroči edenkrat, ar 1 paket z-9 navadni, ali 6 dupliški, ali 2 špecijalnimi gla-žami, že z-pakivanjom i z-poštninov košta samo 62 din, dva takšiva paketa pa samo 102 din., šest taksi paketov pa 250 D. (mesto 6-krat 62 D.) Naročila se naj pošlejo na atres: EUEEN V. FELLCB, iefimar Dolnja Stubica št. 838. (Savska Banovina.) Dober Pajdaš kalendarium na presztopno leto 1932 z doszta lejpim, dobrim i hasznovitim cstenyom, pripoveszti i versusami. lil xi. letni tekaj Hi is^t Reditelj i ldsztnik (^AlBAftm FRANC, Murszka Szobota. . SOBOTI k V Vsze tiszftovne prsvlce pridrzs&ne. Tisk Prekmurske Tiskarne, za tiskarno Hahn Izidor Murska Sobota. FABRIKA PERILA I GVANTA TRGOVSKI DOM STERMECKI, CELJE St. 307. Din 17, 19, 23 Din 30, 45, 60 Din 40, 49, 64 Din 52, 60, 71 ^^^^^ < Din 99, 118, 128 Din 110, Din 45, 64, 73 Din 49, 53, 57 FABRIKA PERILA i GVANTA TRGOVSKI DOM STERMECKI, CELJE št. 307. Prosite novi, velki iiustrovani cenik, Steri ma več kak jezero krasnih slik z raznovrstnimi potrebščinami, Sfere nlica vsakSi človek! CENE Č0DOVITO NISIKE, VELKO PREBERANJE! KA NE ODGOVARJA SE ZMENI, ALI SE PA PENEZJE POVRNEJO! Din 88, 105, 140 D n 245, 275, 378 Din 35, 36, 75 Din 5, 9, 12 Din 6-50, 11, 15 Din 24, 26, 40 Din 202, 348, 725 Din 50, 13 icnmp I Januar - Szecsen | L ma 31 dni 0 an Dnčvi Imenik Premenvivan;e vrejmenai meszeca 0) Szunca Mejszeca zide zahaja zide zahaja 1 2 Pčtek Szobota Novo leto Abel C 2 v. 23 m. Mrzlo sb sh 7 48 7 48 4 20 4 20 0 8 2 28 11 41 11 59 Evang. Mate 3. 13-17. Eoist. I. Peter 3. 20-22 3 Nedela Po nov. 1. 7 48 4 20 2 51 12 22 4 Pondelek Titusz Sznejg, 7 48 4 21 4 15 12 50 5 Tork Teleszfor vOter, 7 48 4 22 2 38 1 28 6 Szreda Tri kr. dčn mrzlo #fr 7 48 4 23 6 52 2 18 7 Csetrtek Lucian m. 7 48 4 24 7 53 3 24 8 Pčtek Szeverin f ® 0 v. 29 m. .a 7 48 4 26 S 40 4 38 9 Szobota Julian m. A 7 47 4 27 9 13 5 55 Evang. Lukacs 2. 41—52. Epist. Rim. 12. 1-5 10 Nedela Po tri kr. I 6\ 7 47 4 28 9 38 7 11 11 Pondelek Higin m. Premenyavno £k 7 47 4 29 9 56 8 22 12 Tork Arkad m. mrzlo 7 46 4 30 10 12 9 31 13 Szreda Veronika vrejmen 7 45 4 32 10 26 10 37 14 Csetrtek Hilar pk. 7 45 4 33 10 39 11 43 15 Pčtek R sz. P. f (2) 9 v. 55 m. 7 45 4 34 10 53 16 Szobota Marcel o. 7 44 4 35 11 8 0 49 Evang. Janos 2. 1 — 11. Eoist. Rim 12. 3-16. 17 Nedela Potrikr. II. sef 7 43 4 36 11 27 1 58 18 Pondelek Pirosica d. Voterno, 7 43 4 39 11 50 3 8 19 Tork B. Margit premenyavno M 7 42 4 40 12 20 4 19 20 Szreda Fab. i Seb. mlacsno M 7 41 4 42 1 3 5 26 21 Csetrtek Agnes d. mrzlo M 7 40 4 43 1 58 6 29 22 Petek Vincenc f vrejmen 7 39 4 45 3 8 7 20 23 Szobota Rajmund @ 2 v. 44 m. 7 38 4 46 4 27 7 59 Evang. Mate 20. 1 - 16 Eoist, I. Kor. 9. 24. 10. 1 -5. 24 Nedela Septuages. «f 7 37 4 47 5 50 8 30 25 Pondelek Pavla povrn. Mrzlo, ** 7 36 4 48 7 14 8 53 26 Tork Polikarp nesztaino 7 35 4 50 8 36 9 12 27 Szreda Ziatoviist J. lejpo * 7 34 4 52 9 57 9 30 28 Csetrtek Vel. Kžrol vrejmen sh 7 33 4 53 11 18 0 46 29 Pčtek Sz. sz. Fr. f rt 7 32 4 55 10 5 30 Szobota Martina d. C 10 v. 32 m. 7 31 4 57 0 39 10 27 Evang. Lukdcs 8 4—1 5. Eoist. II. Kor. 11. 19. 12. 1-9. 31 Nedela Sexages. Mlšcsno Hiti 7 3014 5912 3|l0 52 Sztolelni Kalendar Jan. 1—8 szneg i viherno, 8—15 trdi mraz, szledi zahod' veter, mlacsno vrejmen; 15—23 premenyavno; 23—31 lejpo, Prvoga je den 8 vor 32 minut dugi do konca mejszeca 56 minut zraszte. Februar ~ Sziisec ma 29 dni Dnčvi Imena p™enyS»anye orejmena i meszeca <2> Szunce Mej szec zide zahaja zide zahaja 1 Pondelek Ignac pk. m. 7 29 4 59 3 26 11 25 2 Tork Szvecsnfca Mraz, & 7 27 5 1 4 42 12 11 3 Szreda Balazs pk.ra, vetrovje, & 7 26 5 3 5 46 1 11 4 Csetriek Andras pk. neszt&lno & 7 25 5 4 6 36 2 21 5 Pčtek Agota d m. a 7 23 5 6 7 13 3 36 6 Szobota Dorotya d.rr © 3 v. 45 m. sk 7 22 5 7 7 40 4 52 Evang. Lukacs 18 31-43. Eoist. I. Kor. 1 — 10 7 Nedela Quinquag 7 21 5 8 8 00 6 5 8 Pondelek Aranka Premenyavno 7 10 5 10 8 17 7 15 9 Tork Abig. Fasenk H*- 7 12 5 12 8 31 8 22 10 Szreda Pepelnica nesztalno 7 14 5 14 8 44 9 29 11 Csetrtek Bertold vetreno 7 15 5 15 8 58 10 35 12 Pčtek Lidia vrejmen 7 17 K kJ 17 9 12 11 42 13 Szobota Eila 7 18 5 18 9 29 -- Evang. Mate 4. 1 — 11. Eoist. II. Kor. 6 1- -10. 14 Nedela Posztna 1, Q) 7 v. 16 m. 7 10 5 19 9 49 0 52 15 Pondelek Fausztin iPf 7 8 5 21 10 16 2 1 16 Tork Julianna Mrzlo, M 7 6 5 23 10 53 3 10 17 Szreda Donat prijetno zimsko M 7 5 5 25 11 41 4 14 18 Csetrtek Konržd C. -K 7 3 5 26 12 43 5 11 19 Petek Zsuzsžna 5» as vrejmen »4C 7 1 5 28 1 58 5 54 20 Szobota Aladar 7 00 5 29 3 21 6 28 Evang. Mate 15. 21 28. Epist. I Thess. 4. 1 7. 21 Nedela Posztna 2. 6 58 5 30 4 45 6 55 22 Pondelek Gerzson © 3 v. 7 m. * 6 56 5 32 6 10 7 16 23 Tork Alfred 6 54 5 34 7 34 7 34 24 Szreda Malyžs Viherno ih ^ 6 52 5 36 8 59 7 51 25 Csetrtek Geza sznejzsno 6 50 5 37 19 24 8 9 26 Petek Sandor nesztalno sh HE 6 49 5 38 11 49 8 29 27 Szobota Akos vrejmen 6 47 5 40 8 54 Eva ng. Lukacs 11 14—28 Episi. Efez. 5. 1 — 9 28 Nedela Posztna 3. C 7 v. 3 m, 9 45 5 41 1 14 9 26 29 Pondelek Rorran 6 43 5 43 2 34 10 7 Sztolefni ^alendar: 1—6 mrzlo, vetrovno; 6-14 mlacsno, veterno, 14 22 premenyavno, 22 - 29 szneig, viharno. Prvoga je dčn 9 v. 30 m. dugi, do konca mejszeca 1 v. 30 m. priraszte. 8 Mdrcius - Mali traven S 8 m a 31 dni Dnevi Imena Premcn^Ssansi! urRiniGns i meszEca 0) Szunce Mej szec zide zahaja zide zahaja 1 2 3 4 5 Tork Szreda Csetrtek Pčtek Szobota Albsn pis, SimpL m. Kunigun, Kazrrdr Adoriža Premet!yavno Mrzlo vrejraen & A fl 6 41 6 39 5 38 6 36 6 34 5 45 5 46 5 47 5 49 5 50 3 42 4 36 5 14 5 44 6 6 11 2 12 10 1 22 2 48 3 51 Evsng. Ja os 6 1-15. Eoist Rim. 5 1-11 6 Nedela Posztna 4. Mrzlo dezsdzsevno 6 32 5 52 6 24 5 2 7 Pondelek A. Tomšs 6 30 5 53 6 38 6 10 8 Tork Zoiržm 6 28 5 55 6 52 7 17 9 Szreda Frančiška H 8 v. 44 m. 6 27 5 56 7 5 8 24 10 Csetrtek 40 raantr. neszlalno vrejmen H1 6 24 5 57 7 19 9 29 11 Petek Aiadar 6 22 5 59 7 34 10 48 12 Szobota Gergor 6 20 6 1 7 53 11 51 Evang. Jžnos 8, 46- 59. Episj. Zstd 9, 11 15. 13 14 Nedela Pondelek Posztna 5. Matild Vetrovje & M 6 6 18 16 6 2 6 4 8 17 8 48 0 55 15 Tork Krištof 3 1 v. 41 m. H 6 14 6 5 9 30 1 2 16 Szreda Henriette dezsdzs MS* Hr5 6 12 6 6 10 26 3 0 17 Csetrtek Gertrud 6 10 6 8 11 33 3 47 18 Petek Sžtidor, Ede sznejg oblacsno 6 8 6 9 12 50 4 24 19 Szobota Jozsef 6 6 6 10 2 13 4 54 Evang. Mate 21, 1-9. Epist. Filip 2. 5 11. 20 Nedela Posztna 6 Zacs. szorot. 6 4 6 11 3 37 5 16 21 Pondelek Benedek Premenyavno * 6 2 6 13 4 2 5 36 22 Tork Oktavi žn ® 1 v. 37 rn. 5 59 6 15 6 27 5 55 23 Szreda Vtktarian sh th 5 58 6 16 8 55 6 12 24 Csetrkek Vei. cset. prijetno vrejmen. 5 56 6 18 9 24 6 30 25 Pčtek Vel. petek 5 54 6 19 10 52 6 55 26 Szobota Vel. sz^b. Ijgf 5 52 6 21 7 24 Evang Mark 16. 1 — 8 Eoist. I. Kor. 5. 6-8. 27 Nedela Vtizem Hiadno & 5 49 6 22 0 18 8 3 28 Pondelek VOz. pond. & 5 47 6 24 1 33 8 55 29 Tork Augusta C 4 v. 43 m. 5 46 6 25 2 33 10 0 30 Szreda Izidor lejpo 5 44 6 26 3 17 11 11 31 Csetrtek Arpad vrejmen 5 43 6 28 3 49 12 26 Ssloletni Kaieratiar: 1—7 premenyavno, 8—29 mrzlo, doszta dezsdzsovja 30—31 dezsdzs, vetrovje. — Prvoga je den 11 vor 4 minut dugi, do konca me-szeca 1 v. 4 m. prirasztč. — Zacsetek szprotoletja 20-ga ob 8 v. 54 m. April - Velki traven ma 30 dni Dnevi Imena Premewavan;e vPBjmena 1 meszeca O) Szunca Mejszeca zide zahaja zide zahaja 1 2 Petek Szobota Hug6 Aron Voter & 5 40 5 38 6 29 6 30 4 13 4 31 1 41 2 52 Erang. Jšnos 20. 19 24. Eptst. Kor. 5. 4—10. 3 Nedela Po vQztn31, 5 36 6 32 4 47 4 00 4 Pondelek Ceplena M. Nesztalno 5 34 6 33 5 00 5 6 5 Tork Vincenc dezsdzsevna 5 32 6 34 5 13 6 12 6 Szreda Ceelestin © 2 v. 21 m. 5 30 6 36 5 27 7 19 7 Csetrtek Hermana premenyavno 5 28 6 38 5 31 8 27 8 Petek Lidla vrejmen. 5 25 6 39 6 00 9 36 9 Szobota Erhard 5 23 6 41 6 21 10 44 E*ang. Jžnos 10. li 16 Epist. 1. Peter 2 21 25. 10 Nedela Po vuzrj12. M 5 21 6 42 6 40 11 51 11 Pondelek Leo Hladno M 5 20 6 43 7 27 — — 12 Tork Gyula mrzlo tf 5 18 6 44 8 16 0 51 13 Szreda Ida voterno 5 16 6 46 9 18 1 43 14 Csetrtek Tibor O) 4 v. 15 m. -iS- 5 14 6 47 10 29 2 23 15 Pčtek Antala vrejmen ** 5 12 6 48 11 47 2 54 16 Szobota Lambert 5 11 6 51 1 8 3 18 E»ang. J&nos 16 16-23 Epist. I. Peter 2 21 25. 17 NedeSa Po vSzml 3. 5 9 6 52 2 30 3 38 18 Pondelek Apollonius Premenyavno * 5 7 6 53 3 54 3 56 19 Tork Efntna mrzlo 5 5 6 54 5 19 4 13 20 Szreda Ti rad ar © 10 v. 27 m. f4! 5 3 6 59 6 47 4 32 21 Csetrtek Anzelm neszialno HK 5 1 6 57 8 10 4 53 22 Pčtek Sz6ter vrejmen HK 4 59 6 59 9 48 5 20 23 Szobota Bčia pk. # 4 58 7 0 11 12 5 66 E^ang. Jarsos 16. 5 — 15. Epist. Jakob 1. 16- 21. 24 Nedela Po vuzmi4 4 56 7 1 _ — 6 44 25 Pondelek Marko Voterno 4 54 7 3 0 22 7 45 26 Tork Kil. i Marc. jaszno & 4 52 7 4 1 14 8 58 27 Szreda Aristid C 4 v. 14 m. a 4 50 7 6 1 51 10 14 28 Csetrtek VaJeria šk 4 48 7 7 2 17 11 31 29 Pčtek Aibertina vrejmen & 4 47 7 8 2 38 12 42 30 Szobota Katarina «< 4 46 7 9 2 54 1 52 Sztoletni SCaleftdar: 1—6 dezsdzs i vetrovje, 6-20 mrzlo, mokro, 20—30 lejpo, vedrno. Prvoga je den 12 v. 49 m. dugi, do konca mejszeca 1 v. 34 m. priraszte. □C Maj - Riszalscsek m& 31 dni st., atL^fc-,,«- irpc 3C3 Dnevi Imena Premetavanje vFBjmena i meszeca 0> Szunca Mejszeca zide zahaia zide zahaja Evang. Janos 16. 5 15. Epist. Jako fc> I. 22-27. 1 Nedela Po viizmi 5. -Se* 4 44 7 11 3 8 2 59 2 Pondeiek Zsigmond Topel 4 42 7 12 3 21 4 4 3 Tork Irma voter 4 41 7 14 3 34 5 10 4 Szreda Fiorian H* 4 33 7 15 3 49 6 17 5 Csetrtek Kriszt.vn.z © 7 v, 11 m. v? 4 37 7 17 4 6 / 2b 6 Petek Janos ap. lejpo 4 36 7 18 4 26 8 35 7 Szobota Gizeila vrejmen ** 4 35 7 19 4 53 9 43 Evang. janos 15. 26. 16. 1 4. Epist. 1 Petra 4. 7—11 Nedela Pondeiek Tork Szreda Csetrtek Pčtek Szobota Po viizmi 6 Oergor Antonin pk Mamertus Pongrac Szervac Bonifžc Premenyžvfio lejpo nesztalno 3 v. 2 m. vrejmen ti M «f 33 31 30 28 27 26 25 20 22 23 25 26 27 29 5 27 6 13 7 11 8 18 9 36 10 50 12 9 10 45 11 38 0 21 0 55 1 22 1 32 Evang. Janos 13 23-31: Eoist. Djan. 2. 1 — 13 15 Nedela Riszali * 4 23 7 30 1 29 2 00 16 Pondeiek Risz. pond. Voter 4 22 7 31) 2 49 2 17 17 Tork Paskal nesztalno A 4 21 7 32j 4 15 2 35 18 Szreda Erik dezsdzsevno A 4 19 7 34' 5 42 2 54 19 Csetrtek Ivo 'C cd 4 18 7 35 7 13 3 18 20 Petek Bernžt > ® 6 v. 9 m. 4 17 7 36 8 41 3 48 21 Szobota Konstant. vrejmen 4 17 7 37j 10 0 4 30 Evang. J&nos 1-15. Epist. Rim. 11. 33-36. 22 Nedela Szv. troj. n. 4 16 7 38 11 1 5 27 23 Pondeiek Dezsd Mokro 4 14 7 39 11 46 6 36 24 Tork Eszter nesztalno 4 13 7 40 -- 7 55 25 Szreda Vrban voterno A 4 12 7 41 0 17 9 13 26 Csetrtek Tejlovo S 4 11 7 42 0 41 10 29 27 Petek Beda C 5 v. 54 m. "«r< 4 10 7 43 0 59 11 40 28 Szobota Emil vrejmen 4 9 7 45 1 15 12 48 Evang. Lukacs 16. 19 31. Eoist. Jžnos 4. 16— 21. 29 Nedela Po sz. tr. I. Tonlo 4 9 7 46 12 8 1 54 30 Pondeiek Ferdinand L l/^/iV) nrptiipnv^ unn 4 9 7 47 14 1 3 00 31 Tork Angela iji ciijc!!y a v isu 9* 4 8 7 48 15 6 4 7 Sitoletni Kalendar: 1—5 lejpo vrejmen; 5—20 premenyavno, 20—31 dezsdzs i vetrovje. — Prvoga je den 14 vor 27 minut dugi, do konca nejszeca 1 voro 13 minut priraszte. o Juni - Ivanscsek o ^ ma 30 dni H Dnčvi Imenik PremenyavanyB vrejmcna i meszcca Szunca zide zahaja Mejszeca zide zahaja Szreda Csetrtek Pčiek Szobota Pamfil Erazrnus Klotild K szv. Franc Premenyavno mokro v rej m en tiP? s* M 4 7 4 6 4 6 4 5 7 49 7 50 7 51 7 52 2 12 2 3! 2 55 3 28 5 15 6 12 7 32 8 48 Evang. Lukacs 14. 16 24. Episr. i janos 3. 13—18. 5 Nedela Po sz. tr. 2. M 4 4 7 53 4 11 9 35 6 Pondelek Norbert © 10 v. 16 m. 4 4 7 53 5 6 10 21 7 Tork R6bert 4 3 7 54 6 !0 10 57 8 Szreda Medard voter 4 3 7 55 7 23 11 25 9 Csetrtek Felix dezsdzs «f 4 3 7 56 8 40 11 47 10 Petek Margit 4 3 7 56 9 50 — — 11 Szobota Barnabžs 3 10 v. 39 m. 4 3 7 56 |11 14 0 5 Evang. Lu«scics 15. 1-10. Epist . Peter 5 6 11. 12 Nedela Po sz. tr. 3 4 2 7 57 12 33 0 12 13 Pondeitk Pad, sz. Ant. Topio sh 4 2 7 57 1 53 0 38 14 Tork Vazui vrocse sh 4 2 7 58 3 14 0 59 15 Szreda Vid 4 2 7 59 4 43 1 17 16 Cseirtek jusztin vrejmen t«- 4 2 7 59 6 10 1 47 17 Petek Lsura & 4 2 7 59 7 34 2 13 18 Szobota Amold ® 1 v. 38 m. t.-- 4 2 8 0 8 44 3 1 Evang. Lukacs 6. 36—42. Epist Rirn. 8 18 -23. 19 Nedela Po sz. tr. 4. «3. 4 2 8 0 9 37 4 14 20 Pondelek Ržfiel Nesztalno, a 4 2 8 0 10 15 5 30 21 Tork Aiois zacseiek leta & 4 2 8 0 10 42 6 50 22 Szreda Paulina mokro & 4 3 8 1 11 3 8 9 23 Csetrtek Zoitžn toplo Ž 4 3 8 1 11 20 9 23 24 Petek Ivan Kr?zt. vrejmen *m< 4 3 8 1 11 34 10 30 25 Szobota Vilmos C 9 v. 36 m. 4 3 8 1 11 47 11 42 Evan g. Lukacs 15. 11 Episf. I. Pet 3 8 15. 26 Nedela Po sz. tr. 5. H" 5 4 8 1 — — 12 49 27 Pondelek Laszlo Dezsdzsevno W 4 4 8 1 0 2 1 55 28 Tork Drzs szvetek vrocse 4 5 8 1 0 16 3 3 29 Szreda Peter i Pav vrejmeo 4 5 8 1 0 35 4 12 30 Csetrtek Pavel 4 6 8 1 0 57 5 21 SztotefnE Kaiendar: 1—4 dezsdzsevno, 4—11 dosžta dezsdzsa, 11-18 lejpo vrejmen, 18—25 dosžta dezsdzsa, 25—30 premenyavno. Prvoga je den 15 vor 42 minut dugi, do 21-ga 16 minui priraszte, od toga mao do konca mejszeca 3 min. sze pomensa. — Leto sze zacsne 21-ga ob 4. v. 23 min. Den ZAMERKANYE Notpi]emanye i76dauanye Din i> D n D aaaaaaaaaaaaaaaaaaaciaaaaaan d Juli - fakobescsek j n ma 31 dni 8 oi::iraaaaaaaaao:iaaaaaaaaaaaa Dnčvi Imenik Premenyavan;B orejmena i meszeca Szunca Mejszeca © zide zahaja zide zahaja 1 2 Pčtek Szobota Tibold Szr. B. D. M. Vrocse M M 4 6 4 7 8 1 8 0 1 26 2 5 6 27 7 28 Evang. Mataj 5. 20 26. Epist. Rim. 6 3-11. 3 Nedela Po sz. tr. 6. © 11 v. 20 m. M 4 8 8 0 2 57 8 18 4 Pondelek Ulrik pk. 4 9 8 0 4 0 8 58 5 Tork Zak. sz. Ant. Nesztalno 4 9 8 0 5 12 9 28 6 Szreda Ezsaižspror. vrocse 4 9 7 59 6 28 9 52 7 Csetrtek Ciril i jWet. vrejmen. 4 10 7 59 7 46 10 11 8 Pčtek Erzsčbet kr.f * 4 ll 7 58 9 4 10 18 9 Szobota Lukrecia * 4 12 7 58 10 22 10 45 Evang. Mataj 9 35-38. Epist. Rim. 6. 19 23. 10 Nedela Po sz tr. 7. sh. 4 13 7 57 11 40 11 2 11 Pondelek Lili 4 v. 7 m. A 4 14 7 56 1 0 11 20 12 Tork izabella Vrocse 4 15 7 56 2 14 11 44 13 Szreda Anaklet pk. sztalno 4 16 7 55 3 50 _ — 14 Csetrtek Bonaventura csiszto HF. 4 17 7 54 5 13 0 15 15 Petek Henrik c. + vrejmen 4 18 7 53 6 27 0 57 16 Szobota Valter 4 18 7 53 7 17 1 53 Evang. Mataj 7. 15- 23. Epist. Rim. 8. 12-17. 17 Nedela Po sz. tr. 8 (g) 10 v. 6 m. 4 19 7 52 8 11 3 4 18 Pondelek Elek m. o, 4 20 7 51 8 42 4 24 19 Tork Emilia Lejoo 4 21 7 50 9 5 5 44 20 Szreda Eii&s mirno 4 22 7 49 9 23 7 2 21 Csetrtek Džniel vrocse 4 24 7 48 9 39 8 16 22 Pčtek Marija Mag vrejmen H 4 25 7 47 9 52 9 26 23 Szobota Lenke *t 4 26 7 46 10 7 10 35 Evang. Lukžcs 16 1-9. Epist. I. Kor. 10. 6-13 24 Nedela Po sz. tr. 9 mf 4 27 7 45 10 21 11 41 25 Pondelek Jakab C 2 v. 41 m. 4 28 7 44 10 38 12 49 26 Tork Anna v? 4 29 7 43 10 58 1 57 27 Szreda Olga Vrocsina v? 4 31 7 41 11 25 3 6 28 Csetrtek Ince ploha M 4 32 7 40 11 59 4 14 29 Pčtek Marta viher M 4 34 7 39 — — 5 18 30 Szobota Judith M 4 35 7 38 0 46 6 11 Evang. Lufcdcs 19. 41-48 Eoist. I. Kor. 12 . 1 — 11. 31 Nedela Po sv. tr. 10 | Premenyžvno 4 36 7 36 1 44 6 55 Sztoletni Kalendar; 1—3 premenyavno; 3—11 lejpo vrejmen; 11—17 dezS' dzsevno vrejmen; 17—25 lejpo vrejmen; 25—31 pre"menyavno. Prvoga je den 15 vor 55 minut diigi, do konca mejszeca 55 minut kržtsisi. jaaaaDaaaanooooaooaaaaaaaoD Augusztus - Mesnyek ma 31 dni q paaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Dnčvi Imenik PreniBnyavan;e vrejmena i meszeca 3) Szunca Mejszeca zide zahaja zide zahaja 1 Pondelek Ver. Peter Nesztalno 4 37 7 35 2 54 7 30 2 Tork Lehel 1$ 10 v. 42 m. 4 38 7 34 4 11 7 56 3 Szreda Hermina 4 39 7 32 5 31 8 17 4 Csetrtek Domonkos toplo 4 41 7 30 6 50 8 35 5 Pčtek Oszvald vrejmen * 4 42 7 29 8 10 8 51 6 Szobota Berta * 4 44 7 27 9 30 9 8 Evang. Lukacs 18. 9-14. Epist. I, Kor. 15. 1 10 7 Nedela Po sz. tr. 11. sh 4 45 7 26 10 49 9 27 8 Pondelek Lžszio Vrocsina sh. 4 46 7 25 12 13 9 57 9 Tork Emod 3 8 v. 40 m. msf tEV» 4 47 7 23 1 37 10 15 10 Szreda Lorinc ploha U5T 4 49 7 21 3 0 10 52 11 Csetrtek Tibor nagli # 4 50 7 19 4 16 11 43 12 Pčiek Kidra dezsdzs & 4 51 7 18 5 20 -- 13 Szobota Ipoly 4 52 7 16 6 8 0 48 Evang. Mark 7. 31 37. Epist. II. Kor. 3. 4-9. 14 Nedela Po sz. tr. 12 4 53 7 15 6 43 2 4 15 Pondelek Velka mesa Lejpo A 4 55 7 13 7 8 3 22 16 Tork Abraham © 8«v. 42 m. A 4 56 7 11 7 27 4 42 17 Szreda Anasztaz sztdlno 4 58 7 9 7 43 5 57 18 Csetrtek 11 ona vrocse 4 59 7 7 7 59 7 8 19 Pdtek Huba vrejmen. 5 1 7 5 8 12 8 1 20 Szobota Bernatlstvan 5 2 7 4 8 25 9 25 Evang. Lukacs 10. 23-37. Epist. Gal. 3. 15 22. 21 Nedela Po sz, tr. 13 5 3 7 2 8 42 10 34 22 Pondelek Menyhert Premeny£vno 5 4 7 1 9 1 11 42 23 Tork B.szv. Fiilop toplo S* 5 6 6 59 9 25 12 51 24 Szreda Bertalan C 8 v. 21 m. <0* 5 7 6 57 9 55 2 0 25 Csetrtek Lajos krao dezsdzsevno M 5 9 6 54 10 36 3 4 26 Petek l'zo vrejmen M 5 10 6 52 11 28 4 2 27 Szobota Gebhžrd «SS 5 11 6 51 - — 4 50 Evang. Luk£cs 17. 11—19. Eptst. Ga!. 5 16 —24. 28 Nedela Po sz. tr. 14 HK 5 12 6 49 0 33 5 25 29 Pondelek Ivan kr. gl. Toplo HK 5 14 6 47 1 47 5 57 30 Tork R<5za 5 15 6 45 3 7 6 20 31 Szreda Rajmund @ 8 v. 55 m. 5 17 6 43 4 27 6 38 Sztoleini Kalendar s Vu zacsetki premenyavno, 4—9ploha; 10—31 premenyavno. Prvoga je den 14 vor 55 minut dugi, do konca mejszeca 1 voro 32 minut kratsisi,. o Szeptember-Mihalscsek 8 g ma 30 dni g Premsnpavanje © Szunca Mejszeca insena vpejmena i meszeca zide zahaja zide zahaja 1 Csetrtek Egyed Nesztaino 5 18 6 41 5 49 6 56 2 Pčrek Stevan vrejmen 5 19 6 40 7 10 7 14 Szobota H.Ida sh 5 20 6 38 8 32 7 32 EtfKflg Mataj 6 24 -34. Epist. Gal. 5 25. 6 1- 10 4 Nedela Po sz tr. 15 A 5 22 6 35 9 57 7 53 5 Pondelek Viktor Premenyavno HK 5 26 6 33 11 22 8 18 6 Tork Zakarias oblacsno 5 25 6 31 12 48 8 52 7 Szreda Regina O 1 v. 49 m. 5 26 6 29 2 8 9 38 8 Csetrtek Mala Mesa dezsdzsčvno vdt, 5 27 6 27 3 15 10 39 9 Pčiek Ki. szv, Peter vrejmen 5 28 6 26 4 6 11 50 10 Szobota Tol. Miklos & 5 30 6 23 4 45 _ - Evang. Lukacs 7 11 17. Epist. Efez. 3 13—21. 11 Nedela Po sz. tr. 16 5 31 6 21 5 12 1 8 12 Pondelek Marija Voterno £ 5 33 6 19 5 33 2 26 13 Tork Ludovika nesztaino 5 34 6 17 5 50 3 41 14 Szreda Szerčnke ©10 v. 6 rn. 5 35 6 15 6 4 4 53 15 Csetrtek Nikodčm vrejmen 5 36 6 13 6 19 6 3 16 Pčtek Edit • 5 38 6 11 6 33 7 11 17 Szobota Ludmilia 5 39 6 9 6 48 8 19 Evang. Lukacs 14. 1 11. Epist. Efez. 4. 1-6. 18 Nedela Po sz. tr. 17 5 41 6 7 7 5 9 27 19 Pondelek Ivan pk. m. Lejpo 1rf 5 42 6 5 7 27 10 36 20 Tork Friderika vedrno 5 44 6 3 7 54 11 54 21 Szreda Mataj prijetno M 5 45 6 0 8 30 12 51 22 Csetrtek Mčric u M 5 46 5 59 9 17 1 51 23 Petek Tekla > m C 1 v. 47 ni. n 5 47 5 57 10 15 2 42 24 Szobota Geličrt vrejmen . g/- 5 49 5 55 11 25 3 24 Evang. Mataj 22. 34-46. Epist. . Kor. 1 4-9. 25 Nedela Po sz. ir. 18 HK mf 5 50 5 52 ___ 3 56 26 Pondelek Jusztina Hladno 5 52 5 50 0 40 4 21 27 Tork Adalbert premenyavno 5 53 5 48 2 0 6 42 28 Szreda Vencel vrejmen 5 54 5 46 3 20 5 0 29 Csetrtek Mihalv arcb. 5 55 5 44 4 42 5 18 30 Petek jeromos H 6 v. 30 rn. sh 5 57 5 42 6 5 5 35 Sztoletni Kalendar s 1—7 premenyavno, 7—14 doszta dezsdzsa, 14—30 lejpo vrejmen. Prvoga je den 13 vor 27 minut dugi, do konca mejszeca 1 voro 38 minut kratsisi. Jeszen sze zacsne 23-ga ob 7 vori 16 minut. Eaciaacicaaannaoaacinaaaaa.aaDa d Oktober-Szvesztvinscsek a D m a 31 dni g gccxac3aaaaanaaaaaaaaaaaaaaaB Dnevi Imena Preaienya3anve vrejmena i meszeca O Szunca Mejszeca zide zahaja zide zahaja 1 Szobota Malvin A 5 58 5 40 7 30 5 50 Evang. Mataj 9 1-8. Epist. Efez 4. 22-28. 2 Nedela Po 82.tr. 19 6 0 5 38 8 59 6 16 3 Pondelek Helga Neszteino 6 1 5 36 10 28 6 51 4 Tork A. sz. Franc mokro 6 3 5 34 11 58 7 34 5 Szreda Aurčl voterno a*-*>- 6 4 5 32 1 7 8 31 6 Cs^tržek Bruno m. 9 v. 5 m. 6 5 5 30 2 4 9 35 7 Pčtek Amalia vrejmen 6 7 5 28 2 47 10 57 8 Szobota Etelka 6 8 5 26 3 17 —- 5. 15-21. 9 Nedela Po sz. tr. 20 & 6 10 5 24 3 39 0 15 10 Pondelek Gedeon Premenyžvno A 6 11 5 22 3 57 1 31 11 Tork Bršgitta nesztalno 6 12 5 11 4 13 2 42 12 Szreda Miksa vrejmen X*- 6 14 5 19 4 25 3 52 13 Csetrtek Kalman 6 18 5 17 4 41 4 58 14 Pčtek Helen © 2 v. 18 m 6 17 3 15 4 55 6 7 15 Szobota Terezija 6 18 5 13 5 11 7 15 Evang. Jžnos 4 47--54. Epist. Efez 6. 10 17 16 Nedela Po sz. tr. 21 6 20 5 11 5 32 8 23 17 Pondelek Hedvig Nesztdlno ** 6 21 5 10 5 56 9 32 18 Tork Lukžics mrzlo M 6 22 5 8 6 28 10 40 19 Szreda Alkant. Pet. voterno M 6 24 5 9 7 12 11 42 20 Csetrtek Irčne vrejmen M 6 25 5 4 8 5 12 36 21 Petek Orsolya d. f 6 27 5 2 9 9 1 y\i 22 Szobota Kordula d. C 3 v. 56 m. 6 29 5 0 10 20 1 bb Evang. Mataj 18. 23-35. Epist. Fil> p. 1. 3- 11. 23 Nedela Po sz. tr, 22 6 30 4 59 11 36 2 23 24 Pondeiek Ržfael arch. Lejpo 6 35 4 57 -- 2 44 25 Tork M6r vedreno t!? 6 33 4 55 0 52 3 3 26 Szreda Demeter m. hladno * 6 34 4 53 2 12 3 20 27 Csetrtek Szabina m. vrejmen * 6 36 4 51 3 32 3 37 28 Pčtek Simon Jud&s sh sh 6 37 4 40 4 55 3 56 29 Szobota Narcisz © 3 v. 56 m. 6 39 4 48 6 24 4 18 Evang, Mataj 22. 15-22. Epist. 'ilip. 3. 17-21. 30 Nedela Po sz. tr. 23 Mrzio car 6 40 4 47 7 55 4 47 31 Pondelek Szp. refor. vrejmen 6 41 4 45 9 26 5 25 Sžtoletni Kalendar: 1—6 vetrovje i dezsdzs, 6—14 premenyavno, 14—22 lejpo, mlacsno, 22—29 premenyavno, 29—31 lejpo. Prvoga je den 11 vor42 minut diigi, do konca mejszeca Ivoro 38 minut kratsisi. sacaacacjacaaaacaaacaacacjcjcacaa 8 November-Andrej sesek 8 D ""« n BaDaaaaaaaaaaaaaaaanaanaaaB ma 30 dni Dnčvi Imena Premen^vanifE | Szunca Mejszeca vrejmena 1 meszeca 3 z de zahaja zide zahaja 1 Tork tfszej szv. den Mrzlo 6 43 4 44 10 48 6 18 2 Szreda Mrtvecov d. < o ter no 6 45 4 42 11 55 7 26 3 Csetrtek Hubert pk. vrejmen 6 46 4 40 12 45 8 43 4 Petek Karo! vO. 6 48 4 39 1 19 10 2 b Szobota Imre 0) 7 v 50 m. a 6 49 4 38 1 42 11 19 Ev*ng. Mataj 9. 18 26 Epist. Kol . 1. 9 -14. 6 Nedelsa Po sz. tr. 24 & 6 50 4 36 2 4 7 Pondelek Engelbert Premenyavno 6 52 4 35 2 20 0 34 8 Tork Gottfrid oblžcsno 6 54 4 33 2 34 1 43 9 Szreda Tivadar mrzlo 6 55 4 32 2 48 2 51 10 Csetrtek sz v. Andras vrejmen H1 6 57 4 30 2 59 3 57 11 Pčtek Marton pk. f 6 59 4 29 3 18 5 6 12 Szobota Jonžs 7 0 4 28 3 37 6 13 Evang. Mataj 25 15 •28 Eoist I. Thess 4. 13- 18. 13 Nedela Po sz. tr. 25 @ 8 v. 28 m. 7 1 4 27 4 0 7 22 14 Pondelek Klementina & M 7 3 4 26 4 30 8 22 15 Tork Leopold Dezsdzs 7 4 4 24 5 9 9 33 16 Szreda Ottmar sznejg 0 7 6 4 23 6 0 10 31 17 Csetrtek Horknse mrzlo 7 8 4 22 7 0 11 27 18 Petek Odon vrejmen -K 7 9 4 21 8 8 11 55 19 Szobota Erzsebet 7 11 4 20 9 21 12 24 Evang. Masa j 25. 31-46. Eoist. II. Thess. 1. 3 10. 20 Nedela Po sz tr. 26 7 12 4 19 10 35 12 47 21 Pondelek Olivčr C 8 v. 58 m. «f 7 13 4 19 11 51 1 6 22 Tork Cecilia * 7 14 4 18 — _ 1 23 23 Szreda Kelemen Nesztalno 7 15 4 17 1 7 1 40 24 Csetrtek Enima premeny£vno rt 7 16 4 15 2 27 1 57 25 Petek Katalin m. vrejmen rt 7 19 4 14 3 50 2 17 26 Szobota Miloš c«ir 7 20 4 13 5 17 2 42 Evang. Mafai 21. 1-9 Epist Rim 13 11 14. 27 Nedela Advent 1. 7 21 4 13 6 49 3 15 28 Pondelek Stevan ap. @ 1 v. 43 m. 7 22 4 13 8 17 4 1 29 Tork Szaturnin Hladno & 7 23 4 12 9 34 5 3 30 Szreda Andras ap. 7 25 4 12 10 33 6 19 Sztoletni Kalendar; 1—5 lejpo, mlacsno, 5- -14 szneg, vetrovje, 14- -30 premenyavno. Prvoga je den 10 vor 1 minut dugi, do konca mejszeca 1 voro 14 minut kratsisL aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaae 8 December - Proszinec a 31 dni Dnevi Imena Premeny&Mnye srejmena i meszeca Szunca Mejszeca 0) zide zahaia zide zahaja 1 2 3 Csetrtek Petek Szobota Nar. ujed. Bibiana d. f Xav. sz, Fr. Mrzlo vrejmen a A A 7 26 7 27 7 29 4 11 4 10 4 10 11 15 11 45 12 8 7 41 9 3 10 20 Evang. Lukacs 21. 25 - 36. Eoist. Rim. 15. 4—13. 4 Nedela Advent 2. 10 v. 45 rn. 7 30 4 10 12 25 11 32 5 Pondeiek Szabbasz ap Prijetno, mrzlo, 7 31 4 9 12 40 0 40 6 Tork Mi ki os «»r< 7 32 4 9 12 55 7 Szreda Ambrus 7 34 4 9 1 9 1 49 8 Csetrtek Marija voterno 7 35 4 9 1 29 2 56 9 Petek Nat&lia vrejmen. 9t 7 36 4 9 1 42 4 3 10 Szobota Judit 7 36 4 9 2 4 4 12 Eva ng. Mataj 11. 2-10 Epist. Kor. 4 1 -5. 11 Nedela Advent 3. 7 37 4 9 2 32 6 20 12 Pondeiek Gabriella Obl&csno ** 7 38 4 9 3 8 7 26 13 Tork Luca d. © 3 v. 21 rr. M 7 39 4 9 3 55 8 25 14 Szreda Szil&rdka Premenydvno M 7 40 4 9 4 53 9 16 15 Csetrtek johanna v« padajocse -18 7 41 4 10 6 1 9 56 16 Petek Albina vrejmen. 7 41 4 10 7 11 10 28 17 Szobota Kral.rodJ 7 42 4 10 8 25 10 52 Evang. janos 1. »9—28. Epist. Filip. 4 4 -7. 18 Nedela Advent 4. Nesztalno 7 42 4 10 9 39 11 11 19 Pondeiek Viola 7 43 4 11 10 53 11 29 20 Tork Teofil C 9 v. 22 m. 7 44 4 11 -- 11 45 21 Szfeda Tomšs mrzlo * 7 45 4 11 0 9 12 1 22 Csetrtek Zeno Zacsčtek zime sh 7 45 4 12 1 27 12 19 23 Pčtek Viktoria szneg sh 7 46 4 12 2 46 12 40 24 Szobota Adam i Eva 4*1 7 46 4 13 4 15 1 7 Evang. Lukacs 2. 1—14. Epist. Titus 2. 11 15. 25 Nedela Koledni sz. Sznejzsno (JKT 7 47 4 14 5 42 1 46 26 Pondeiek Stevana m. CJSf 7 47 4 14 7 6 2 39 27 Tork Janos ap. © 12 v. 22 m. & 7 47 4 15 8 15 3 48 28 Szreda Drov. decč d Premenyavno 7 47 4 16 9 6 5 10 29 Csetrtek Tomas pk. mrzlo a 7 48 4 17 9 42 6 35 30 Petek Džvid f nesztžlno A 7 48 4 18 10 9 7 57 31 Szobota Sz'lveszter vrejmen. A 7 48 4 19 10 29 9 14 Sztolejtni Kalendar: 1—4 trdi mraz, 4—14 csiszto mrzlo vrejmen; 13—20 sžneg i viher; 20—27 premenyavno; 27—31 szneg i dezsdzs. Prvoga je dčn 8 vor 45 minut dugi, do 21-ga escse 19 minut kratsisi, potom 5 minut priraszte. — Zima sze zacsne 22-ga ob 2 vori 15 minut. Potrejbna znanja na 1932-to leto. To 1932. leto je presztopno leto, to je ka ttia 366 dnčvov ali 52 tjedna i 2 dnčva. Zacsne sze z pčtkom i dokoncsa z szobotov. 1. Zacsčtek leta 1932. Obcsno i drzsžvno leto sze zacsne 1. januara ; cerkveno leto pa z I. adventszkov nedelo v. 2. Lejtni csasz. Szprotolejtje sze zacsne marca 20-ga ob 8 vori 54 min. Noucs i dčn szta toga csasza ednžko dugšva. Leto sze zacsne junija 21-ga ob 4 vori 24 min. Prinasz je toga csasza najdugsi den. Jeszen sze zacsne szeptembra 23 ga ob 7 vori 16 min. Noucs i den szta zdaj pa ednžko dugiva. Zima sze zacsne decembra 22-ga ob 2 vori 15 min. Prinasz je toga csasza najkracsisi dčn. 3. Presztopni szvčtki. Szeptuagesima jan. 24,, Pepelnica febr. 10., Vel. pčtek marc. 25., Vfizem marc. 27., Vnebohod maj 5., Riszšlszka nedela maj 15., Szv. Trojsztvo maj 22., Telovo maj 26., 1 adv, nedela nov. 27. 4. Fasenszki tek&j. Fasenszko vrejmen sze zacsne po Trej krali na drfigi dčn, tou je jan. 7-ga i trpelo bode do febr. 9 ga, vszevkfip 34 dni. 5. Kvaterni poszti. 1. kvatre szprotolejsnye ali posztne 17., 19., 20. Febr. 2. kvatre riszaiszke aH letne 18., 20 , 21. Maj. 3. kvatre jeszenszke 21., 23., 24. Szept. 4. kvatre zimsžke ali adventne 14., 16., 17. Dec. 6. Premeny&vanye meszeca sze znamenfije. O mted, 0) prvi frtao, © pun, C szlednyi frtao. 7. Szunce z szvojimi planetarni. Na szrejdi szvoji planet je nase szunce. Prednye planete szo: Merkur; szkoron 8 milijon mil od szunca : 1 leton na nyetn trpi 88 dni. V&nusz ; 15 milijon mil od szun-ca: leto na nyoj trpi 225 dni. — Zemla; 20 milijon mil od szunca: leto na nyoj trpi 366 dni. — Mars ; 32 milijon mil od szunca : leto na nyem trpi 687 dni 1204 mali planet do 1925 leta; ali zvezdo-szlovci ji escse vszako leto najdejo vecs na tisztom tali pod nčbov. Jupiter; 107 milijon mil od szunca: okoulik szunca opravi szvojo pot v 12 lejtaj ednouk, zato na nyem 12 nasi let trpi edno leto. — Szaturnusz ; 194 milijon mil od szunca: szvojo pot okoli szunca opravi v 29 lejtaj 116 dnčvaj, zato na nyem edno leto tak dugo trpi. — Neptun; 621 milijon mil od szunca; okoli pride ednouk v 164 letaj i 219 dnevaj: leto na nyem zžto tudi tak dugo trpi. — Uranusz; 39672 milijon mil od szunca: okoulik szunca obhodi szvojo pout v 84 lejiaj. — Planet planete, stere naimre okoulik včksi planet vrtijo i z veksimi vrčd pa okoulik szunca, sze za meszece zo-vejo. Zemla m& l, 2, Jupiter 9, Szaturnusz 10, Uranusz 4 i Neptun 1 meszec. 8. Narodni szvčti. 24. mšja Ciril i Metod , 28, junija Vidov dan; decembra 1. Oszvčtek narodnega zjedinyenya Szrbov, Hrvatov i Szlovencov; 17. decembra Rojsztni dčn Nyeg. Vel. krala Alekszandra I. 9. Planet znamejnya. Szprotolejtje : Kos Bik tf, Dvojki M, Leto: Rak Hg, Oroszlan Devoka & Jeszen : Vžga f*j, Roglacs HK, Sztrejla Zima: Bak Dezsdzs. ^, Ribe 10. Potemnejnye szunca i meszeca. V 1932-tom leti potemnej szunce dvakrat i meszec dvakrat. Mžrca 7-ga rinesno potemnej szunce. Pri nasz nebode viditi-Mdrca 22-ga tdlno potemnej meszec. Pri nasz nebode viditi. Auguszta 31-ga potemnej z-cela szunce. Pri n&sz nebode viditi. Szeptembra 14-ga talno potemnej meszec. Pri n&sz bode viditi, zsesne sze ob 8. v6ri i 18 minutaj, konesa sze pa ob 11. vori i 43 minut. 11. Rodovnica dinasztije Karagjorgjevicsev. Peter, szpadno v boji zTorkami 1783—1784, nyegova zsena Marica, vmrla 1811. Szin; Karadjordje Juri Petrovics, rojen leta 1752 v Visevci. Vmorjen vnocsi 12. na 13. junija 1817 v Radovanji pri Szmederovci, vrhovni szrbszki vojszkovodja od februarja 1804 do szeptembra 1813; — zsena Jelena, csi kneza Nikole Jovano-vicsa v Maszloveva, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Belgradi. Toga szin : Alekszander Karadjordjevics, rojen 29. szeptembra 1806 v Topoli. Nyegov prvi vucsitel je bio Dosztej Obradovics. Leta 1814 je sou zocsomv Ausz-trijo, odkec je v jeszen tisztoga leta odisao v Ruszijo, gde sze je v8osznouvo. Leta 1839 szejevrnov Szrbijo, leta 1840 je posztao kotriga beogradszke okrozsne szodnije, leta 1841 adjutant kneza Mihala, leta 1842 pa je bio izbrani za kneza Szrbije. Leta 1858 je pozaprtiji Narodne szkupscsine odsztopo, sou je v Ausztrijo in zsivo do szmrti 22. aprila 1885 v Temesvari. Pokopan je v Becsi. Nyegova zsena Beržida, csi Jevrema Nenadovicsa, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 26. marca 1873 na Dunaju. Nyegov szin: Peter, rojen dne 29. junija 1844 v Belgradi, od 2 junija 1903 kral Szrbije , od 1. decembra 1918 krat Szrbov, Hrvatov i Szlovencev, vmrou je 16. auguszta 1921. Nyegova zsena Zorka, csi csrnogorszkoga kneza Nikola I., rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. marca 1890 ravnotam. Deca: Jelena, rojena 23, oktobra 1884 na Reki, porocsena z ruszkim velikim knezom Jovanom Konstantinovicsem Romanovim, vmorjenim leta 1918 od bolse-Tikov; szin Vszevolod Jovanovics, rojen leta 1914 v Petrogradi. Gjorgje, rojen 27. aug 1887, sze odpovedao sztolonaszlednistva 27. marca 1909 Alekszander I,, rojen v Cetinji 17. (4.) decembra 1888. leta. Vrsi kralevo oblaszt od 24. junija 1914. leta kot namesztnik. Po usztavi je naszlednik Krala Petra I. Velikega Oszvoboditelja od 16. auguszta 1921, do 1929 3. oktobra kak kralj SHS i od oktobra 3. 1929 kak I. Jugoslovanski kralj. Marija, csi Nj. Vel. romunszkoga krala Ferdinanda in kratice Marije,rojena 8. januarja 1899. porocsena s kralom Alekszandrom I. — 8. junija 1922. Peter-Dusan, rojen 6. szeptembra 1923 v Belgradi, presztolonasztednik. Princ Tomislav, rojen 19. januara 1928 v Beogradi. Princ Andrej, rojen 28. junija 1929 na Bledi. Jelena, zsena bivšega szrbszkoga posžlanika v Dunaju Gjeorgje Simicsa Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temesvari, porocsen z Auroro, knezinyov Demidovov di. S. Donato, razporocsena 1896, vmrla 1905. Szin: princ Pavel rojen 15. aprila 1893 v Petrogradi. Postna tarifa. Za nav&dna piszma : do tezse 20 g. v domovini Jugoszlaviji 1 Din. za vszaki nadale 20 g. tezse 50 para vecs. — Dopisznlce: 50 para z odgovorom 1 Din — Tiszkovine: sze lejko poslejo tezsa do 2000 g. za vszaki 50 g 25 para. — Vzorci bl&ga: Paket steri sže posle kak „vzorec brez vrednoszti " je dopuscseno do 500 g za vszaki 100 g. 50 para i nadale za vszaki 50 gramov 25 para. — Priporocsena piszma : za priporocsena ali rekomandirane 3 Din in 1 Din na piszmo vkiiper kosta 4 Din. — Ekspresz: Ekszpresnina 3 Din, za pakete 5 Din. — Denarna piszma : Poleg prisztojbine za priporocseno piszmo do 20 g. 3 Din do 40 g 3.50 Din i od zneszka vrednoszti 100 Din 1 Din : 500 Din 2 Din; do 1000 5 Din ! do 5000 Din 10 Din; na dale za vszak 1000 Din 1 Dinar vecs Postne nakaznice, do 25 Din 1*50, do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5*50 Din, do 1000 Din 6.50 Din; za brzojavne nakaznice sze placsajo: 1.) nakaznicsna tarifa, 2.) brzojavna i 3.) expreszna tarifa. Za nefrankirane ali ne žadoszta stemplinov na piszmo djano sze ptacsa duptisko od tisztoga zneszka stero falij i tiszto sztčrja posta od tisztoga steri jo odposzlo csi nescse prevzeti naszlovnik. Za vozsno od paketov : to je gde poštar k hiši domo prinesze pakete; do 3 kg 8 Din, do5kg 12 Din , do 10 kg 25 Din, do 15 kg 40 Din, do 20 kg 50 Din; escse zviin toga stero postni urad domo prinesze 3 Din dosztavnina za druge kraje gde szi vesz szama odi na pošto pa szamo 30 p. — Piszanszke posilke v inozemsztvo. Za vszako piszmo do tezse 20 gr. 3 Din sze placsa; nadale za vszaki 20 gr. 1-50 vecs, za karto sze ptacsa 1'50 Din za priporocseno 3 Din, za ekszpresz pa 6 Din. — Za tiskovine vszefetč 50 para za vszaki 50 gr. Posle sze lehko 2 kg. MUDSK9 SAMOPOMOČ ZTm "sh V MHRIBOHI T!l8,on M podporno driiStvo za sliiiaj smrti i doživetja sprejema vse zdrave osebe v starosti od 1. do 90. let, i to v naslednje do dnes obstoječe oddelke: Odd. A (A/I, A/II, A/III, A/IV) po 1000 Din podpore ' „ B (B/I, B/II, B/III, B/IV) „ 2000 , , C (C/I, C/II, C/III, C/IV) „ 4000 „ „ D (D/I, D/II, D/III, D/IV) „ lo.ooo „ „ E........... 20.000 „ V oddelke A, B, C, D, E se sprejmejo vse osebe od 1. do 50. leta z 2-letno čakalno dobo, v ostale oddelke vse osebe od 51. do 90. leta s 4-letno čakalno dobo. Komi gmotne razmere doptiščajo, lehko pristopi tudi v več teh oddelkov do največ 54.000, oz. 51.000 Din. Poleg enkratne majhne vpisne pristojbine, ki znaša od 18 Din do največ 150 Din, se plača za vsaki smrtni slučaj odd. A po 50, v odd. B po 1 Din, v odd. C po 2 Din, v odd. D po 5 Din i v odd. E po 10 Din na posmrtnicaj. - Mladoletni od 1. do 16. leta lehko pristopijo v oddelek A i A/I po 1000 Din podpore za sliičaj smrti in doživetja; to se pravi, če doživejo 21. leto, se njim izplača na roko po 1000, ozir. do največ 2000 Din podpore, istotak v slučaji poprejšnje smrti nyihovim starišom. Za odd. D i D/I je potrebno v dvomljivih slučajih zdravniško spričevalo, za odd. E pa vsikdar. Ljudska samopomoč ma dnes že skoro 30.000 kotrig i je izplačala tekom prvih 4 let že prek 2,500.000 Din, na podporaj. Ce ešče neste kotriga Ljudske samopomoči, zahtevajte taki ^■■BBBBMBBBBBMBBB^HMMMBBn^^BnMi^^aai^HMaMi^HBHBBHMM^V brezobvezno i brezplačno pristopno izjavo. Ugledni poverjeniki (zastopniki) se sprejmejo za kraj Prekmurje! Ur. FH0Dfl3il SMODNIKA Najfalejii i ndibogsi bidklnl szo „VESTA" HEKLICS ŠTEFAN, IKIURSKfl SOBOTA Gde sze dobij vszefele zse-lezje: TPBUBPZB, SlBSZl, BSZE-fele najbogsa mestEPSzha shBP, najbogsa poszoda, SpaphEtftE i PEcsij. NadalE vMosna shBP: lopatB, motihe. lanci, plugi itd. Ka je za nase liidi nžjbole vjksno najbogsa farba, firneis i tB nalboHsi masinszbi i cilin-dEPSzlii oli, Najbolse kosze szo TSrszke i f Zserj&ve ■ kosze i k coj escse K tč pržvi • .' TirolszkS jjR kamen, steri je po- jr zn&ni po čelom szveti kak najbogsi. - " IICCTH" Eti sze dobii° po Kžjfalejsoj ceni. rnasini szo §aw£>9 1 ® Tcu je nikaj ncuvoga! Nžjbolsi šivalni SztouBeitni proroic od leta Prik8inyanye. Moja deca! Poglednite me, Kak szem sztari, poszluhsajte me, Ka mo Vam pravo, isztina je Vszako leto, pa fiidi zdaj de. Sors csloveka, szem pa ta lucsa I na nyegovo zsmecso fficska. Ne briga sze vecs niscse sztebov, Pa ravno tak tudi ne zmenov. Csi mate Vi kaj za odati, Tiszto morete *fai ta dati, Ka Vam pa trbej kUpuvati, To morete feszt placsuvati. Duzsnoszt placsila Vam je včksa Leto za letom, pa ne mensa. Dohodki sze tli j vkup vlecsejo, I tak szo rr.ensi vszako leto; Po etaksem tč vortivajte I vaso duzsnoszt zvrsuvajte! Csi morete tak placsuvajte? To velko letno placsuvanye! Zima. Letosnya zima de piszana, Kak nede sznegd, tč de blatna. Letosz de knam szneg rano priso. Bar tč de naszkori odiso Drtigi trčtji szneg de mocsnejsi, 1 tč de tudi mraz trpejsi. Od včtra, steri de kraluvao De od nyega vszaki zmraziivo. Szprotolejtje. Kak jug zacsne mocsno pijati Pa to toplo szunce szijati. Tak, tč p£ szprotolejtje pride, Ta mrzla zima pa odide. Delati zacsnemo na poli, Steroga mo meli povoli. Szamo sze moremo pascsiti Vsze delo hitro opraviti. Ar szlabo vrejmen i dezsdzs pride, Po tčm pa delo nevcsinite. Leto. Lanszko leto je bilo szrednye. Letosz pa bode vu vszem mocsnejse. Tomi sze tudi veszelita, Kak vidita — Včrt i Vertinya. Vrejmen de tudi ogajalo Pa szvojo duzsnoszt szpunyavalo. Bar tocsa tudi v vecs.mesztaj pride, Pa brez včkse škode odide. Z povom te tudi vszi zadovolni. Hvalo dajte vszemogocsnomi. Jeszčrt. V jeszčn, dezsdzs, szlana hitro pride. Korine, travo, lisztje sztiszne, Ludij v csrevle, v topeo gvant szili. Jeszčni sze niscse nemili. Zato nyej je pa ne vorvati I z niksim delom ne csakati. Nego jeszenszko opravlajte I kak te mogli poszejajte. Tiidi z drugim delom sze pascsite, Ka escse v dobrom opravite. Szlobdd. Prvle kak bi szlob6d od Vasz vzeo Edno pa drugo bi escse meo, Vam, hasznovito povedati Stero morete vi vszi znati: Csloveki je ndjprvo zdrdvje, Zato pa mejmo vu vszem znanye. Vszako jutro okno odprimo, I friski zrak v szobo pusztimo. Jesztvina je ndj tudi primčrna. Redna, mčnsa ali pa veksa, Ogiblimo sze doszta pržha, Pune szobe szlaboga zrdka, Ne pijmo prevecs alkohola, Da nam na zdravji nede škoda. Boug z vami moji prijatelje Dobroga Pajd&sa csteny&rje._ fl .......................................... • • • • • '•••••••••••»•••••••••••t***«**"" CIPOT IGNAC csevljarszkl majszter MURSKA SOBOTA Cvetna ul. 28. Moskaizsenszka obiiteo od D. 150 naprej. Izdeldva vsze vrszte csevlarszka dela. Ma v v zalogi sztalno gotovo obuteo tak za moške, kak za zsenszke i deco, po najnizsjoj ceni. % * • •* • • * i Reditelsztvo Dober Pajdaš kalendariuma da naznanye vszem szvojim postuvanim cstejocsim, ka sze je našega kalendara i&sztnik i redltel z Ormoža d Gornjo Radgono z 1. januarom 1931 odszelo, gde je prevzeo Horvatovo gosztllno. — Proszi vsze postiivane Dober Pajdaš prijatele, steri do tam hodili, da ga naj gor poiscsejo. pri njem szb dobijo szobB za szpanvB, v vsz4ft!BHl ypbj-meni topla i mrzla jedila pa vbcs tele dobro vino. Csi stoj piszmeno scse kaj od reditelsztva Dober Pajdaš kalendariuma i steri szo vganke rešili ali pa za leto 1933. scsejo nove poszlati, tiszti morejo tudi resenye poslati i etak adreszerati: Upravnistus Dober Pajdaš halendarium Talanyi Franc, Gor. Radgona. Glaszi i odgovor reditelsztva. Vszem našim prijžtelom, steri veszelje majo piszati — po dugi zimszki dnevaj, gda driigoga dela nemajo — naj napišejo kakse pripoveszti, versose, zgodovino, szmehsnice itd. i to pa naj ne prepisujejo z kaksi knig ali z sztari kalendarov,-nego naj poslejo szamo tiszto, ka szami szpisejo. Csi de trbelo je popravimo i na drugo leto pod nyuvim imenom v kalendar damo nastampati. Nadale, steri szo v preminocsem leti razlicsne recsij poszlali i je letosz ne najdejo v kalendari nastampane, tomi je vzrok to, da szem ne meo cajta je popraviti, pa tudi zavolo maloga prosztora. Mogocse, da eden ali drugi na drugo leto pride. Brabar Geza Fokovci. Poszlane trij peszmi szte vi z „Naš rod" štev. 3—1930. leta vo szpiszali i to pod Vasem imenom je kaznivo nastampati. Probajte kaj tak-sega napiszati, stero szi szami zmiszlite. SzmodiS LajOS Neradnovci. Modre recsi od vremena, szmo zse pred par letaj v ednom našem kalendariji prineszli. Pozdrav. PouČiČ LajOS Fokovci št. 33. v to formo vganke szmo zse meli pred par leti. Pozdrav. Holosa 3an0S Vanecse. V to formo pripoveszt szmo zse meli. FarhaS 30ZSef Loncsarovci. Druga je preduga. Mogocse kleti. Pozdravleni. Zadružna samopomoč v Maribori Miklošičeva ul. št. 2. (poleg stolne cerbue) ............militi......................................................................................................... Podporno društvo za slučaj smrti, ustanovleno od članic Zadružne zveze v Ljubljani, čte okolik 5000 članov i nad 200.000 dinarov rezerv, če tudi dela komaj dobro leto dni. Društvo je najfaleše podporno društvo. Vsak zaveden zadru-gar naj bo član toga društva! ....................................................illlllllHIlllllllllll.......IIIIIIIIIIIIIHUI......Milili.....Illlll...... Zastopstvo v Ljub!]oni larMo c. št. 21 Ji 022348534801020002010200020101000253489048485353484848532353534848534848232323234823484848 01022323534848235300010100482353232348020202020053484853232348482323535323232353534853230000 235353534823484853535353535323538948480101010053234853534853 0090534848234823482348482348 Bozsics. Voni od veszi poleg loga je sztžla mala hisa. Szneg, steri je goszto kapao z nč-be, jo je szkoron za-szipo. Notri v his< mlada zsenszka odgovarja ednoj deklicski. Mama, mama — Jancsi pravi, ka meni Jezusek ne prinesze bozsicsno drevo, ar szem dnesz jutro ne molila k nyemi. Kabi nej prine-szo, prinesze vama lepo velko bozsicsno drevo. Tebi edno babo i zibelko, Jancsek; pa konya i trombeto. Szamo vrliva bojta. Mama, kda pa pride ajtek domo, zse kak dugo praviš ka pride, pa ga li nega. To neduzsno detecse pitanye jo je ysze genolo. Zsalosztno po-glčdne vo na okno. Ona zse tudi tezsko csaka mozsd, kt je pred par letmi odiseo v Ameriko. Pred par dnevi je dobila piszmo, ka sze je domo napoto i pred Bozsicsom de zsč domi. 1 tu je zs<š szveta nocs i ga escse nega. Naj sze nyemi je szamo kaksa neszrecsa ne zgodila "a P°Na poti stera pela k toj maloi hišici z veszčlim cinkanyom sze skalijo edne szani. Kak pridejo da hise, sztanejo i ednoga mo^oga zrasza cslovik sztopi zsnyi. V ednoj rokej drzsi bozs.csnc» drevo v drugoj pa vecs paketov. Z veszčlim obrazom sztopi k dveram i po nyi szkloncka. Sto je ? — pita zsenszki glasz. laz szem, Ivan, priso szem h\ala Bogi szrecsno. I gda sze odprčjo dveri i mozs i ocsa notri sztopi, szmehijccs sze Dremenvavo na lici mozsž i zsene. Deca szo obprvim sztrahom gledali ocso. Ali gda szo vidla, ka ocsa i mati kak veszčlo okincsiijeta bozsicsno drevo nyimaje sztiah premino i z veszeljom bozsao pojbics konya, deklicska pa babo. Pa gda je prišla ona vora, v toj maloj hišici szo z veszčlim glaszom dali hvalo: .. M r Veszela noucs. Bldjzsena noucs ... l. Bozsa szkrbnoszt. Bilo je vremen gda je es-cse v szrcej szmrti szmilenye bilo. Ali to je davno bilo, prevecs dugo. V onom vremeni je zsive-la edna dovica z dvoma dvoj-csetoma, ki szo szamo par k6d-nov bili sztari. Ocsa nyim je pred pdr dnčvi mrou i sziromas-ka dovica sze je den i nocs zsa-losztila nad tčm, ka bo z tema dvema detetoma, csi Bog tudi nyo k szebi pozovč. I glejte, nej sze je brez zroka zsalosztila. Ednoga dneva je Bog pred szebe zapovedao Szmrt i njej zapovedao, ka naj prineszč gor dtiso one dovice, ki ravno zdaj nadžja szvojiva dva szinS. Pokazo je na malo kucsico, gde je dovica sze drzsdla. Szmrt sze je szpGsztila na zemlo i po tihoma odisla notri v malo kucsico. Dovica je lezsdla na posz-teli i obA szinž szta escse ceca-la. Szmrt obsztdne pred posz-telov i dugo gleda to neduzsno decsico i szi je premislavala: „Sto de meo szkrb na nye, csi nyim odneszč dušo matere ?" MSzpi szamo ti sziromaska dovica", je pržvla tiho Szmrt. „Ne szpršvim na žrvinszko tvojo deco". Z lezsejsim szrcom je odisla Szmrt v nčbo i vcsaszi szto-pila pred Bogž. Bog jo pita: »Gde je diisa te sziromaske dovice?" „Oh Goszpodne, szrce mi je ne pfisztilo, ka bi tou neduzsno deco na arvinszko szpravila. Ne je zadoszta, ka nyim je ocsa vmro pred par dnčvi, zdaj nyim mater escse tudi nžj vkraj vze-mem ? Sto de pa te szkrb meo na to sziromasko deco ?" Csemeren grata na te gucs Bog i zapovej Szmrti, ka nžj ide morji na dno ino prinesze gori eden kamen. Szmrt ide i hitroma sze vrne z ednim kamlom v rokej. Szteri ga na dvoje — zapovej Bog. Szmrt ga sztere. Pogledni zdaj, ka je v nyem. Szmrt gleda i vidi ka edna prevecs mala sztvar Ižzi vo z kamla. Sto pa na to malo sztvdr roš szkrb — pita Bog. Ti Goszpodne, Ti. — Sto bi driigi meo szkrb, pržvi pre-sztrahseno Szmrt. Vidiš Szmr, vidiš, escse na to malo sztvdr mam szkrb. Zato idi pa mi prineszi gorik tiszte dovice dušo. Sziloma ide Szmrt doli v to sziromasko hišico. Malo nyej je szrcč ne pocsilo od zsaioszti gda je vo vzela cecek materč toj neduzsnoj aecsici. Ide z diisov gori i prdvi Bogi: Goszpodne eto ti je duša sziromaske dovice, prineszla szem. Dobro je prdvi Bog. Ar szi me pa obprvim ne begala te kastigam sz tem, ka bos 30 let mogla med Ilidšmi zsiveti i te csasz ne bodes mela mocsi nad nyimi. Idi. Sziromaska Szmrti Ka szi je mogla csiniti, sla je doli na zemlo. Tu i tam je probala csi bi gder delo dobila, ali delavni rok je bilo vszepovszedi zadoszta. Tak szo tekla leta za leta-mi i szamo te je jela csi szo nyej v Bozsem imčni gde kaj d£li. Ednok je velki dezsdzs zgrabo Szmrt na poti. Komaj je vujsla v eden log i tom hitro sze potegnola v edno voutlo sztčblo. Od vnogoga pomenkii-vanya i od lacsnoszti jo je szen zgrabo i hitro zaszpala. Gda sze prebiidij, mino je dezsdzs ino szunce je toplo szegrevalo. Tak vrocse je bilo, ka od zsije sze zevalo. Szmrt vo odplezila z-dreve i poleg sztojecse vretine sze napije, potom sze doli lčzse blfizik vretine pod edno drevo v szenco, £r je pa prevecs lacsna bila. nyej szen ne priso na ocsi. Kak tam lezsi, pride eden hintov i tam pri vretini sztane. Eden goszpod sztopi z hintova, ide k vretini i sze dobro napije. Gda pa sztžne gori nyemi nevidocs bugyelaris sz penezi szpddne vodo. Goszpod je ne vzeo na-pamet i sze dale pela. Komaj odide hintov, priso eden vandras, te sze tudi lezse i scsč piti ali hitro szčgne vodo včpotčgne bugyelaris i brezi toga ka bi pogledno, ka je v nyem ga dene v zsepko i potem v logi veszno. Szmrt je dobro vidla to vsze ali nika ne pržvla. Komaj je premino te vandras, pride k vretini eden szir-maski delavec, te sze tudi napije ali kda dale scsč iti, tira sze proti vretini tiszti goszpod i kak doj szkocsi z hintova zgrabi toga delavca za grlice i prdvi: nazaj peneze, hej 1 Kakse peneze, goszpod ? Tiszte stere szi vode najso. Zobszton sze je priszegao szirmak delavec, ka je on ne vido nikse peneze, goszpod nye-mi je ne vervao i ga vsze vkup zmlato, tak ka je szirmak delavec na po mrtev oblezso. Szirmak ! Doma devet dejc csakalo ocso, ki nyim kruh szliizsi. Goszpod je z sztrahsnimi csemerami odiso, gda je ne najso penez pri delavci. Szmrt je pa sla i z vodov gori zmacala toga szirra&ka. Potom je sla proti veszi. Tam opita ednoga cslove-ka csi bi mogocse bilo kakso szliizsbo dobiti. Dobi sze lehko ali ne pri-porocsam vam. Goszpod je rdv-no zdaj sztirao kccsisa v cse-mer&j, ar je zgiibo bugyelšris. Prevecs csemeraszti cslovik je, csi mate kuržjzso, ite ta. Szmrt je ne marala nika, nego je szamo to zseleia, ka bi sze ednok zsč pošteno najela. Goszpod sze pogodij i vcsaszik zapove, ka sze v gojdno pela na orszacsko szenye. Na drugi dčn kak sze pe-lata notri varaš pred ednov hi-sov szedi edna kodiskinya i z nemilim glžszom proszl. Kak szmrt zaglčdne kodiskinyo sze zacsne na glasz szmejati. Ka sze pa szmije tč betyar — Iszi miszli goszpod ali nika ne pravi. Notri v&rasi doszta lttdi bilo, tak ka szo sze komaj ogibali. Z ednim drOgim hintovom szo vkfip zadeli v sterom szta dva mlždiva goszpoda szidela. Szmrt dobro pogiedne teva mlddiva goszpoda i sze szmeje. Ejha, gičdajti toga fulka — meszto toga ka bi preklinyao sze szmeje. Ali zdaj tudi nika ne pravo. Notri sze pelata v edne krcsme dvor i tfl Szmrt notri posztavi konye v stalo. Potem pa ideta na plac. Tam szt goszpod proba csrevle i edne, stere szo paszale kiipi. Szmrt sze pa zaszmeje. Goszpod p£ nika ne pravo. Kak prideta domo, goszpod notri da zžzvati kocsisa i pita: Tam varasi szem ti nika tie pravo ali zdaj mi povej, za-koj szi sze szmejao te gda szi tiszto kodiskinyo zaglediio? Naj povem ? Dobro, povem, Zžto, ar je t& kodiskinya na ednom sztarom piszkri sze-dela steri je pun bio penez pa donok proszila. Znas kaksi pe-nezi szo to bili ? Tiszti, stere szi ti pri vretini 7giibo. Csiidno. Zakaj szi sze pa szrnejao, gdaszem csrevle kupo? Kak sze nebi szmejao, da dobro znam, ka ti te csrevle nig-džr neponucas. Zžto ne, ka szem jaz Szmrt i te zdaj neszem sze-bov, zakoj szi tak nabio tisztoga szirmaskoga delavca, steri je pa tvoji penez nancs ne vido. BENKO JOZSEF indusztrijalec i sobočki zsupan je bio 8. novembra 1931. leta zvoljen za narodnoga poszlanca. Odkec pa ti to znas ? Odkčc znam. Znam. Za-doszta ka je tak. Kapa da szmo zadeli? Te szem sze z&to szmejao, ar tisztima dvSma goszpodoma je pred 30 leti vmrla mati i glej bozsa szkrbnoszt je ne zapfisz-tila, ar je eden doktor, driigi pa fiskalis poszto. Zobszton je bila vszaka prosnya. Szmrt ga je neszmileno odneszla v pekeo. I od onoga vrejmnna mao Szmrt brez prebčranya nesze krala, bogatca, szirmška, mlado-ga i sztdroga, ne csflje jocsa i ne vidi lepoto i mladoszt. N. L. Vinopivec Vince. Kriza! . . Ha, ha kr'za! Celi szvejt szamo od krize gu-csi, eden ovomi sze tozsi, ka je kriza, penezna kriza, to sze pršvi: csi m&s tele odati, kravo, projnike, pšenico ali kaj stecs odavas, za vsze to nika ne dobiš, ne dobiš pa zato, ar nega penez — penez pa zdto nega — Ar ti za tvoje k odaji pripovano blžgo malo penez dobiš, csi pa malo dobiš, tak nemas telko, kelko bi ti trbelo, i tak nemas zadoszta penez nego mas krizo... Kriza ... Csi sujsztri pridem, sze mi tozsi, ka je kriza. Csi szaboli pridem te rav-nok tak. Mesz&r pravi kriza je. Bautosa tiidi tak. Krcsm&r pravi: velko je placsilo, pivcov pa malo, — kriza je! . i Ali vrag nžj odnesze to krizo, csi jo vszaki m&? . . Jaz jo nemam, jaz ne poz- nam krize ... pri meni sze kriza ne sztavi. Vsze zsebke szo mi ude . . . tak jo v6 z zsebke zgubim! . . Pravim Vam, ka je meni kriza? . . jaz man pamet pa ne krizo, krizo li mejte vi, steri pe-neze mate I Zdaj Vam pa ovddira kak jaz nemam krize, nego jo Vi mate. To je tak : V preminocsem leti, kak szem v Gor. Radgoni hcdo szem sou mojega szt&roga prijžtela krcsmara Taldnyi- a gledat, pri nyern szem sze dobro najo i napio. CsUda ka szem tam vido I Guias, pun t£nyer na vrij tak kak oszlica! Pecsenka! telko, tak velka, ka z tanyera na dva prszta doj viszij i Ifidi vkrcs-mej? . . telko, da szem szi ne mogo prosztora ndjti. Sze zna pižcsati mi ne trbelo, ar kak dober prijateo me pogosztio. Pridem v Radence Marše-ki, g. Maršek mi dobro kaplico ponUdo, stero, sze zna da mi tudi ne trbelo placsati. Pri Obž-lovoj goszpej szam szi zasafo piti, stero mi je jako dobro pa-szalo. Ali kak zsenszke! szamč zsenszke, stere szo sze mi tudi tozsile, ka je kriza, — szam szi rniszlo — za pol litra mensa ali veksa je tak vszeedno — tč pol liter steroga szam szpio zse ne znesze doszta vo, nikaj szmes-noga szam nyim razlago, od steroga szo sze trnok szmejale, potom kak iti scsčm ercsč>n, placso szem goszpodicsini, stero szo mi tUdi vSrvale. Ne pravi sze zopsztom: „duge vlaszč, kratka pamet" t. j. zse pri zsen-szkaj takse rodjenyč, kak feszt moskoga vidijo, tak na drugo vsze pozabijo, to sze mi je zse poszrecsilo v vecs tžksi mejsztaj, gde szo szame lejpe zsenszke doma bile! Tak tU szem tudi ne meo krizo I — poszrecsilo sze mi je! . . Na eden auto szam sz< gor szeo, steri je ržvno tii mimo sou i szam sze dale odpelo prek Mihe. Kak od doszta dobroga vina. stero szam na stajerszkom kraji szpio, szam na automobili zaszpo, prebiido szam sze v Ro-gssovci-Szv. Juri, pri g. Ržfl-i. Negda pred pžr lejtaj szem zse tu hodo, i tč szem dobo dobro vino ali letosz pa escse boukse. Pa tudi szam pogledno tiszto mesznico v steroj sze tiszti kolbaszje delajo, stere g. Rafl z automobilom okoli vozijo. Majo edno szorte kolbasze, stere szo vo zrčda dobre, pa szo ne drage . . . Noge sz:!m szi na sinyek obeszo i szem sou proti Gradi. TO szem malo v Kreftovo gosz-tiino pogledno, da ne bi pravli ka szem bojdikaj cslovek ar szem tu hodo i szim ji ne gori po-iszkao Zcbsztf n, krcsmarje szo zse taksi, csi cslovik gdčr hodi i mimo krcsme ide, te ga sinfa-jo . . . pa csi v krcsmo pride brez penez, pa kaksi dug napravi, tč ga tudi sinfajo . . . Tak miszlim ka je boukse notri iti, csi zse ga enkržt sinfajo etak ali tak. . . . Od Gržda po dugom vand-ranyi szem v Petrovce g. Mikoli priso, od tčc pa v Krizsevce g. Szakal-i i g. Hazuki v krcsmo. Potčm szem odiso v Šalovce gde szem mojga szfaroga vojaškega prijatela g. Stefančca gor pofszko. Vremen je proti vecsčri dr-zsalo, i vlak je z Hodoša priso, tak szem zdaj ne mogo dale iti, nego szem sze odpelo v Murszko Szoboto. Tti gor poisesem mojega sztaroga prijatela g. Turka, da nyegovo Andrejszko vino okostam. Obenem pa szem la-esen poszto i szem sou v Ben-kovo gosztilno Debrecenszke klobasze vecserjat. Po priliki mojega vandra-nya v Prekmurji, od edne i drfi-ge gosztilne, kak szem sze tam csiito, i ka szern tam vido, to vam kleti povem, žr letosz nega zadoszta prosztora v Dober Pajdžsi ka bi to vsze mogo zdaj napiszati. Vino. 9ino, vino, vino, eino, Nega tabsega vina Hak je vino staierszko, Od steroga sže fant i deklina SzbPivoma kisiije, obima. Nega taksega vina, Hak je vino stajepszko. Voda, voda, voda, voda, Nega takse vode, Hak je MSns-voda, SGsuka riba sztanuje v npe, Lejpo neveszta sze bople v nye. Nega takse vode, Kak je fllopa-voda Piplrlirip i rrmeLri cenii° dober uesinek, zse 35 Iejt L^ClUlliC, Z,aCliaZ,tS.C I UlUoivl szprobani proizvodov: Fellerova Elsza-pomada za obr&z i obvarvanye kozse, za negovanye obraza, sinyeka i rok, proti sprinklam, szojedeom itd. nadale Fellerova Elsza-pomada za raszt vlaszi, za glavino kozso, proti prhlenyi, iszpadanyi vlasz itd. — 2 glazska edne ali po en glazsek od obeh pomad franko po posti pri naprej poszlani 40 Din. pri apo- tekari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja st. 838. Savska Banov. Cse sze posle 48 Din. naprej, sze dodene sese ena Fellerova zsajfa zdravja i lepote „Elsa". Opica krao. To irrč szem csteo v neksi nemški novinaj, stero je eden nemški piszateo napiszo od edne Film-zgodovine, stero v „Kinoa-ii soi-lajo na Kitajszkom. Parnevii v Nebeszaj. Pred vecs jezero letaj kitajszkoga kralesztva je zsivo eden trnok cseden Opica krao, steri je vecs jezero let studerao zgodovino i modroszt Tak je poszto popolnoma »ajcsednejsi i najmodernejši mester. Ogen sze ga je ne prijao, vodi sze je ne zalejao, vekivocsen ]e bio. Znao sze szpremeniti na koj sze steo i 180 000 kilometrov je napravo z ednim salto-mortejom. Opica krao je dosžta dao na szebe i szo ga vszi postavali. Napravo szi je edno compranszko sibo, stera je vecs kilomotrov duga i vecs szto metercentov tezska bila, pa itak jo je na tak mž!o lejko vkuper potsszoo, da nyemš je viiji meszto meia. Bogovje gori v Nebeszaj vkup pridejo i sze tanacsujejo, ka naj bo z Opica kralom, steri si je tak velko oblaszt szpravo ? Modroszti Boga poslejo k Opica krdli, da ga naj v Nebdsza pozove. Opica krali sze je prevecs dopadnolo to velko postuvanje cd Bogov i je hitrej so kak szam Bog, prekobicno sze je i c ganszki potacs vrgo po ste-rom je szkoz oblakov zleto do nebeszki vrat. Tu ga je nebeszka sztrazsa szamo te pusztMa v nebesza, gda je povedo cd Modroszti Boga dobleno rejcs, V Nebčszaj, v hisi Bogov sze je oponasao kak opica. V Nebdszj v prednyega Boga sztolec je szkocso i sze vidi z« nvega, ka je navaden parnevii. Bojna med Bogami i opicami. V Nebeszaj je dobo szliizsbo. Nebeszke konye je mogo csisztiti. Eden Bog sze z nyega zacsne norca delati: Miszlis, ka szi ti tudi sto? Navaden hldpec sz;. Vidiš, ka konye moreš csisztiti. Na to je cseme-ren grato i z vuje vo vzeme szvojo sibo pa Boga, ki sze je norca delo, fejszt szkleszto. Stalo podere, konye po Nebeszaj szplodi On pa nazaj med szvoje opice odide. Opice ga z velkim veszčljom pozdrdvlajo. Opica krao szvecsano razgižsz! neodvisznoszt od Bogov i vopovej, da vecs ne potrebuje Boge; Nebesza szo Bogov, zemla pa opicina ! Opice vsze nebeszko blago bojkoterajo. Opica krao sze v szv<5tasnyo oblicse i sze koronu-vati da i szled^cse ime vzeme gor: „Te Velki Moder, steri je ednžki z Nebeszkim prednyim Bogom". Po tom dipiomatszko zvezo rasztrg-ne i sze zacsne — bojna. Pregen Bog mednarodno expedicijo posle proti opicam, stere szo sze pred ednim veikim bregom vkup zbržle, da tam vzemejo gor bitje proti Nebeszkim Bogom. Zacsne sze bitke, Ti Velki Moder naprej vzeme szvojo vecs kilometrov dugo sibo, proti steroj szo Bogovje nikaj ne mogli do-szegnoti. Napravijo mčr i sze zacsnejo pogdjati. Opica krao obdrzsi szvoj szvčtesnyi gvant, imč „Tč Veiki Moder" i szvoj rank, pa notri pride v mitolčgiski mednarodni tanacs, po sterom ga zaviipajo, da szkrb m& na nebeszki breszkov cgracsek, sleri szžd vsziko leto navadno vkflp poberč Nebeszka Mati. Szprotolejsnye Breszkvi jesztvi. Proletar-opica ne zataji szvojo naturo. Kak je szama osztala vcsaszik na breszkvino drevo plezi i na drevi vsze sztodeszčt breszkve pojej. Na to pridejo Nebeszke Matere szedem poszldni angelje v ob-Jiki devojk, stere bi mogle szžd pobrati za Velki SzprotoIejsnyi Breszkvin mao szvetek. To je tiszti szvetek, na steroga — vszaki stirijezero leto — na szvejti vszi Bogovje vkiiper pridejo. Trnok szlaba letina je letosz, niedne breszkve nega na drevi, szi zgucsžvlejo dekline. To csiije Opica krao, deklinam ide i je szpitžva, sto vsze je pozvžni na te velki Breszkvi mao szvčtek ? . . . Pozvani je — pravijo dekline — VOter Bog, Bousz odčcsi Moder, Vodeni Bog, z Indije Buddha ... Ka pa jaz ? . . . szpitava Opica krao. — Ne, tebč nej! — Odgovorijo dekline. Na to Opica krao zacompra dekle i szi gor vzeme ednoga pozvanoga Boga obliko pa odide v Nebesza, gde je zsč presztreto bilo, tam za Boge pripravleno jesztvino pojej, szamo prazne salice i csonte piisztij, szpije rizs vino, od steroga pa pijen gržta, pozsrč navoke zsivocse pilule, stere bi vszi Bogovje mogli dobiti. Po tom hiidom deli nazaj pride v szvojo dezselo. Bogovje kastigano expedicijo pripravlajo i zdaj szebov zemejo mocsnoga mladoga Bojne Bega, steri tudi zna vszefeič preobrScsanye i menyavanye. Tč mladi Bojne Bog prevzeme generalno vojszkuvano pelanye proti Opica kraii. Te Velki Moder Opica krao sze omika pred Bojne Bogom. Opica krao v kotli. Zopszton sze premenyava Opica krao za hiso, velko drevo, na ftiesa, za ribo, tirajocsi Bojne Bog ga vszepovszčdik szpozna — po trideszetom preminyavanyi vkfiper vdšrita, zse zse szkorom Opica krao Bojne Boga oblada, gda td pride te Pregen Bog, steri z prszta potegne prsztanik i sztdm Opica krala lucsi, po tom je premagani i ta szpddne. Odneszčjo ga v Bozso palaeso, ta, gde je pojo navoke zsivocse pilule. Tu ga obszodijo, ka do ga v ednom velkom kotli szedemdeszet dni dugo v pari drzsali, za volo toga, ar z-nyega morejo navoke zsivocse pilule vo szpraviti. Ali tak sze vidi, ka Opica neprijatela je ne mogoese vladati. Kak z kotla pokrivacs gor zdignejo, z bliszkecsimi oesmi opica vo-szkocsi i szvojov nevarnov sibov zaesne okolik nyega sztojčese Boge neszmileno klesztiti — tak sze nyej je poszrecsilo v ofenzivo sztopiti. V Nebeszaj nazsenč vsze Boge! . . . Tak sze vidi, ka Bogov recs je szamo comprnija, stero szo vOzbrodili pepevje za szvojo nadltidmi vlddajocso oblaszt. Jaz szžma mo sze vszedla v Bozsi tronus — pravi Opica krao — i zapovem, da tej razliesni Bogovje doli zahvalijo. „Z Buddhe roke nigdar!" Nebeszki Bogovje szo sze k Buddhi obrnoli za pomocs. Pride Buddha z mernim szmejajocsim obrazom. Razlicsni Bogovje pred nyega pokleknejo i ga tak proszijo, da nyim naj pomšga obvlždati Opico. Buddha mčrno ercse : Li pomali, pa ide proti Opici. Dva Boga ga szprevajata. Na ednom oblaki ndjdejo toga revolucionžra. Buddha pred nyega drzsii roko: — Pomeri sze, z moje roke sze tak nemres oszloboditi! Opica sze norca delajocsim obršzom Buddhi sztnejg: ednok szkocsim i szem pred nebeszkimi vratami. — Szprobaj, odgovorij Buddha. — Opica szkocsi. — Pred Opicov sztojij pčt velki sztebrov, Opica krao na toga szrednyega szvoje mč i džtum gor szpise. Novi szaltomortale i Opica zse pš pred Buddhom sztojij i sze hvali: Na konci szvet£ szem bila i na nebeszke vrata szem szvoje ime gor szpiszala ... Ali vszemogocsi Buddha gor zdigne i kžzse : Na szred-nyem prszti je Opica kralž ime napiszano, stero je Opica krao miszlo, ka je na nebeszke vrdta szpiszao. Opica krao escse ednok ponovi da bi sze oszlobodo, ali vsze je zopszton. — Na to sze pomiri i te vszemogocsi Bog opico pod eden velki breg nazsene. Ercsd Buddha: kak stčcs visziko letiš, kak stecs dalecs bezsis, vo z Buddhe roke sze nigdar ne oszlobodis! Sze szpominas? . . . Kak szva prvikržt vkQp dosla I z liibezni sze ktisnola. Szo ti v ocsžj gyčm&nt szvetle szkuzč szvetile, kak zvezde na nebi, vu kmicsnoj nocsi. Ti, v tvojoj diisevnoj mocsi, szi duzse osziala tiszta, kak szi sze z rodila csiszta. Presztraseno szo letele ti ocsi, tak kak ftics z-gnezde steromi ne pricsžkano mo, gnezdo razmetavajo. Ti moja draga zsenszka, ti szi sze zacsnola jokati, z kuzndtnimi ocsmi za me szi trnok jokala za mč I Jaz szem ti szrci obliibo, Da nemo meo nigdžr drOgo, Ali ne szi mi včrvala I szi sže duzse jokala. 7alanyi Franc. Lasztni interesz vszakoga betezsnika, me, pliicsni betegov, zahteva, da szi prištela szploj brezplacsno i franko poucsno knizsico z kejpami i da vopontica ponudbo szploh poznane firme PUHLMANN & Co., Berlin 440. Miiggelstrasse 25-25a., stera sztojij zse vnogo let. Pazite na inserat v iseratnom kraji. Penez. Csiidne szo csloveske poti... Ali escse bole csUdnejsa szo penez-a poti. Zemimo ednoga „Gyiirgya." Edno jezerszko banko . . . Nega na szveti nikakse sztvorjenye, stero bi znamenitese zsivlenye melo od peneza. Poglednimo edne jezerszke banke rodjenyč, zsivlenye i nye-no szmrt. Kak vo z stamparije pride: zse jo szprevajajo z globokim zdih£vanyem i zselenyem . . . Nega na szveti tak lepe zsenszke stere bi z veksov llibeznosztjov glčdali, kak edno jezerszko banko. Zse v minuti nyčnoga rod-jenya, jo z n&jveksov paziivoszt-jov primlejo i na nyo szkrb ra£-jo. Dobi szvojo številko, stero v edne knige notri szpisejo — tak kak dete stero sze okrszti i nye-no ime v krsztno knigo zabele-zsijo — potom z devčdeszetde-vetimi dragimi pajdaši z ednim pantlikom vkuper zvdzsejo, pa jo v eden zselezenomdr zaprejo. Bank vekse placsuvanye zvrsij. Jezerko je dobo eden vel-ki poszesztnik. Tč mlddi gosz-poddr jo ne poniica za povek-sanye szvojega grunta nego za edno prijetno nocs . . . Dobijo kelnar gde je te mladi goszpod celo nocs z razlicsnimi deklami, vino, liker i sampanio troso pri prijetnoj ciganszkoj muzsiki. Sto oblacsi szlobodne lu-bezni liliome? Lejkoga mislenya cslovik, steri csi ma peneze ne miszli na drugo kak na lumpa-nye i ne zsaltije je od cigžnyov, steri nyemi prijetno viijo vlecse-jo, ravno tak od lepi deklin — dokecs je mš ... potom gda sze sztrezni: szo penezi zse predrtega kelnera v zsepki sztiszkžvajo... Od tčc je kratka pot. Zaran pregyen kelner szvo-jim goszpodarom — kak je na-vddno vszako jijtro — racsun ma, jezerka je zse v krcsmdro-voj gaszi. Po nocsi: sze zaszveti okoli zselezne gasze mali tolvaj-szki lampas. Dva tovaja sze ob-rdcsata okoli zselezne gasze, z zsepke tovajszka sker pride naprej, z-sterov hitro delata. Za frtao vore je ta indasnya sztara gasza zse odprejta. Jezerka z-driigimi mensimi prijatelmi je zse tolvajom v zsepki. Krcsmar je te neprijetne goszte opazo i je telefonerao po zsandžre I Tolvaja szta to v pamet vze/d, pa szta v kmicsnoj nocsi bezsati štela ... Pukse pokajo! . . . Joj! szkrcsi eden tovaj. Krugia nyemi je pliicsa prevrtala i v krvi iezsi. Zgrabili s^o ga. Jezerka je krvava, ali nazdj pride szvojemi pravomi goszpo-ddri krcsmari, steri na drugi dčn vekso potrebcsino szpokGptije. Penez nema szage sze pravi. Isztfna je! Sto bi to miszlo, ka bi jezerszka banka zse takso krvavo pritekloszt mela? Na dragi den bautosova zsena mž rojsztni dčn. Bautos jo szvojoj zseni da: Kiipi szi nikaj, ti bole znas kak jaz ka scsčs meti! Zsena z jezerkov v zsepki z domi ide ... Z edne i z drii-ge baute sze poniijejo razlicsne sztvžri ... Ali zsenszki ne tr- bej nilca . . . Ona ide dale naprej v kaszino- Zse dugc eszi hodi szrecso probat. Ka pa csi bi na kartaj doszta dobila 1 . . . Drtige zsenszke na obleko troszijo peneze, nyčne pa kžrta i rulet odnesze . . . Driigi moški igrdcske jo zsč dobro poznajo, znžjo ka je trnok bogata. Ta zsenszka je v pol vori jezerko zgubila . . . Bank je drzso ravno eden szirmaski malar, steromi je karta celo zsivlenye, dnesz je szrecso meo; jezerka je nyegova posztžnola . . . Z velkim veszeljom sze do-rao pascsi. Dnesz sze duzse ne-de igro. Te velki penez, steroga je zdaj dobo, de domo neszo szvojoj zseni, naj vidi ona, da na karti ne szamo zgubiti je mo-gocse, nego tudi dobiti. Gor szi szede na eden Omnibusz. Pardon ercsč eden tepeš, steri ga je na videnye szara rad v prszi vdaro. Proszim — pržvi i malo dale sztopi. Od te velke radoszti i szrecse ne vidi i ne csiije, szamo zmerom szi premislava, kak de ga zsena veszčlo doma prejela, n&j nyej tč velki penez dž!... Na naj prvoj posztaji te tepeš z Omnibusza dol sztopi. Na kukli edne druge cesztč ga ve-szdlo primle edna deklina: No kelko je dnesnyi lozunk? Szamo ete raszcseszanš bu-gelaris!... steroga mi je mogo-cse bilo na Omnibuszi erbati... i tč razcseszani od malara vkrad-nyeni bugelaris nyej ta dao. Dekla odpre i z najveksim veszeljom kricsij: Pa ti to szamo na telko postiijes? Ne vidiš, ka je edna jezerka notri! Zsepni tolvaje velko vesze-lico miszlijo meti. Ali nevola je. Nemrejo jo gor miniti. Tak szto-jijo zsnyov kak Mark Twain z szvojim eden miljon bankovcom. V Banko sze ne vupa nieden, vszaki sze boji, da nebi na hladno priso. Eden sze malo bole pošteno oblicsč i v edno bauto ide szi gvant kfipiivat. Eden eleganten gvant szi vo odebere. Bau-tos ga nevarno gleda, ali kak je pri nyem jezerko zagledno, je vcsaszi prijazen grato. Isztina, ka je dvojno ceno racsunao za obleko. Aii rešili szo sze ga . . . Bautos je potom porcijo sou placsiivat. Jezerka je zdaj zse pa domš v drzsžvnoj gaszi, pri tisztom goszpodžri, steri jo je vo dao. Davcsni uršd je ednomi invalidi dao. Te je vcsaszi ednomi doktori odneszo, steromi je za vrasztvo duzsen bio. Doktor sze je escse tiszti den z zse-leznicov z domi odpelao. Na zse-leznici je karambol bio. Doszta mrtvi, med sterimi je tudi doktor. To sze je zgodilo po nocsi. Radio je v peti minutaj to neszrecso zse doli dao. Varaski tepesje hične szo hitro na tisztom meszti bili i szo neszrecs-ne, prvle kak bi pomocs prišla, okradnoli. Tak zdaj je zse jezerka drugikržt tovajom zmuzsdzse-na i razcseszana v roke prišla... Tovaje szo jo v Narodno banko odneszli, ar je mali fa-lajcsek falio zsnyč. Kukeo nyej falij — pravi peneznik — i par dinarov doli potegne. Eden raszcseszani bankovec — ercse. Bancsni direktor tudi hladnokrvno potrdi i pravi: Trbe jo onicsiti. Jezerko szo na szmrt ob-szodili. V edno preso jo sztisznejo — malo za siimij — tak tiho i pokorno szo sze szamo francus-ki revolucionarje oponašali pod guillotine — i konec je nyčnomi zemelszkomi zsivlenyi. Preluknyali szo jo. Mrla je! Liibezem. Doszegnola me je liibezem Csarna roka liibezni mi szrce razdrapala. Diisevno csiitenye me boli/. Szlejpi, gliihi i plantaži szem poszto ne vidim, ne csiijem ka sze godi/ okolik mene. Bi dalecs odbezsao, ali noge me ne neszejo i liibezem me ne piiszti. Fiicskajo, popevajo mi fticsi, ali moja nota je zamuknyena. Ne szveti mi szunce i zvezde sze vecs ne bliszkecsejo vu kmicsnoj nocsi. Od matere szem vkraj obrno glavou i od tiszti, steri szo me liibili . . . Ne csiijem, ne vidim drugo szamo tebe Liibezem, devojka szamo tebe. V ocsaj mi gorecsi ogen vgaszno ne vidim vecs. Viija szo mi z nikim zateknyena ne csiijem vecs. Bisztre bezsajocse noge, szo mi trde plantavi szem. To vsze man od tisztoga csasza kak sze mi je v szrce priszelila ne vidocsa, mantrajocsa liibezem. Gde je dolina za povrzsene? — ta odidem Tam sze pred tebov — szkrijem. Lejko te pa tam navoke pozabin pa sze mogocse tiidi zvracsiml Pazite, ne teknite sze me . . . Vkraj od mene, - ognite sze me Ne molite za me, — ar lepras ne csiiti szvo\o grozno bolezem . . . Ali vi dragi, jaz, jaz csutim Vszej peklov: Liibezem. TALANYI FRANC. Voter. Kratke pripovejszti szo etes i vsze od votra gucsijo. Po zimi csi voter pise sze csemerimo, ar je te trnok mrzlo, ravno tak v jeszčri, ali na szpro-toletje, csi jug pride sze nyemi veszelimo, i tudi tak v leti gda je velka vrocsina je jdko prijetno csi hladen voter, vrocsino malo raszladij. Te edni ladje to pravijo, ka voter dela vei^kas. Bio je ednok eden taksi Velikas steri je szigdar voter pš-jo. Opomniti morem, ka szo tisztoga vremena szamo Velikds-ke zsiveli. I tč je szigdar velki voter pijo. Te ovi Velikaske szo ga vecskrat oponiinali, da naj henya z votrom. Ali to je ne vcsino, i za volo toga szo ga zgrabili, i med velke brege zap-rili, gde escse dnesz dčn med velkimi bregami szigdar voter pise. Te drugi pa to pravijo, ka vetrovja mati sze med velkov pecsinov drzsij, i ma pčt szinov, stere v zsaklaj drzsij za volo tega Ar ovak ne lada zsnyimi. Vo z zsakla szamo te piisz-ti plčszat ednoga ali drBgoga, gda sze stera comprinica czseni. Vecskr&t sze pa zgodi ka nyej vo z zsakla vujdejo i dokecs je nemre zpoloviti i nazdj v zsakeo zaprejti tecsasz zmerom voter pise. Te tretji pa to pravijo, ka jeszte štiri fele voter; i to szo dedek, oesa, szin i vnuk. Sze zna dedek je najmoesnesi, csi on podpine tak sze vszi trijč pred nyim morejo v hiso szkriti. I te sze drzsij szvejta v nžjvčk-se gorč zselodci. Te strti pa to pravijo, ka voter z pekla pride, i to sze tak zgodij: Vragovje v pekli jo eden taksi velki mej, kak prinasz ko-vaeske v kovacsnici. I gda kakse grešne duše zsgčjo, tak, v takso formo tudi voter pise( csi vek-sega greha dUso zsgčjo, stera duzse trpij, tak je ravnok tudi voter včksi i duksš, csi pa men-sega greha dtiso zsgejo, stera hitro zgorij tak je voter tudi mčnsi i hitrej gor henya. Te peti pa to pravijo : ka voter z oblakov pride. Gor na viszikoj Rčbi v velki oblžkaj jeszte edna luknya, stera je z ednini stoplinom zadelana. Polek te ltiknye szedi eden szlepi cslovik, steri vecskržt stop-lin z luknye potegne, i tecsasz dokecs riazžj ne zatekne liiknyo voter pise. Pripeti sze pa ka nyemi stoplin zrok szpšane, i zdaj z slatarsyem ga isese, i dokecs ga nenžjde tecsasz jako doszta votra z liiknye pride, za to pa tiidi vecskrat po tjednaj dugo mamo velki mrzeo voter. Te sčszti pa to pravijo, ka voter z nebesz pride, i ga tiszti csemernyacke pišejo, steri szo v szvojem zemelszkom zsivlenyi szigdar esemerni bili. Hej, haj, ka sze v tom vel-kom vetrovji od esemerov ne razpoesijo. Na zdavanszkom dnevi. Tvoje meko vrocse telo, Drzsim mocsno obinyeno. Gvant poka . . . csipke letijo Nage ptszi vo vidijo! . . . Jaz tebe, ti mene kiisnes, I me mocsno k szebi sztisznes Obadva szva sze zdriizsila Z diisov i telom szva edniva. Pred oltarom priszegneva, Da vdrniva osztaneva. Sto je szrecsnejsi, kakmiva? Zdaj %da lejko szama szpiva? Vrocsa krv po zsilaj tecse, Ne milo sepecse, ercse: Zdriizsite sze, zdriizsite sze! Z toga de novo zsivlenye. 7ALANYI FRANC. Kak sze cigan racsunati vcsi. Ednok je eden grof gyajati miszlo i zato je deszet ciganyov vzeo gori za poganyacse. Gyaja sze zacsnola. Cigd nyi szo gnali divjacsino. Pukse szo pokale, gyerebi, zavci fazon-je szo kapali. Jagri szo meli lej-po szrecso v divjacsini. Po mali je vecsdr gratao i z gyajanyom szo gor henya!i. Ciganyi dobijo szvojo pia-cso i lejko idejo. Ciganyi zacsnejo brecsati, kricsati i jokati. Takso Jarmo szo napravili, ka nye je grof szam zacsno pitati, ka nyim je? . . . Pidcso szo dobili, ka pa escse scsčjo ? . . . Piacso za deszetoga cigž -nya, vszi na enkrat odgovorijo — z a tisztoga ciganya, steroga szo posztrelali. Nato prdvi eden cigany: gtou vszdki znž, ka nasz je de~ /"daj ndsz pa szamo Ka de pa pravla deszetoga cigdrya zsena i nyegova deca, csi ocso vecs nede? Proszirno, da nam ga piacsate! Vej vasz pa vszej deszet je. Med varni ni eden ne falij. Ne falij ? ... ka bi pa ne falilo 1 . . . Vszi na ednok szkri-csijo. Te najsztarejsi cigan zacsne racsunati i prd/i: - pro-szim naj poglčdnejo ka nasz szamo devet jeszte - i zacsne šteti. Eden, dv£, tri . . . devet, ne szem pravo, ka nšsz szamo devčt jeszte. Sze zna szam szebd je ne coj racsunao, nego szamo ove. C. Toga escse bole vuzsge! Tri! Te zbrecsi tak kak divja-csina . . . Ali na to v stali osztanye-ni ciganyi kricsijo: Te zgublen; cigan sze naj-so, ne fali ni eden vecs, vszi szmo tii, szamo nasz na mčri pusztite domou. Tč pa dobro ercse pidentar. Tak szo sze navcsili ci-ganyje racsunati. Krizsevszkiva dva zvona . . . Gda Krizsevszkiva dva zvona zvonita Nam v szrcej z tem opominom brnita: V bozso hiso ne zamudite, I sze z molitvami tam poszluzsite. Gda Krizsevszkiva dva zvona zvonita, Nyeva mili gl&sz nasz vsze opomina: Ti cslovik, z gidve krscsak vzemi doli, I Bougi za diko „Ocsanas" zmoli. Gda Krizsevszkiva dvci zvonš zvonita. Nyeva prijeten giasz nasz opomina: Cslovik, zsivi prijetno i veszšio, Ar vszški den bos blizse grobi priso! Krizsevszkiva dva zvona mili gl&sz Zsalosztno brnita i opominata nšsz: Toga tvojega, — steroga n&jraj mas, Ga zdaj pokaplejo, — jeli ti to zn&s? BEZNEC JANOS, Macskovci. Vode Bog. Kifžjszka pripoveszt. Nindri tam v Kini v ednoj krajini szo liidie trnok posttivali Vode Boga. To postUvanye szo pa comprnice i comprinyaki napravili ali tak kidtnš popi Povedali szo ednok, ka Vode boug sze vszako leto ozseniti scsč z ednov devojkov, stero z med liidsztva trbej v o odebrati, dr ovak ne pride dezsdzs ie gda ga trbej, — potem pa bode szla-ba letina i veike povodni. Csi je begati vert meo deklino za zsenidev szo prišli corn> prinyžki i szo to %o odebrali za zseno Vode bcugi. Sztarisi, steri nebi radi čili szvojo dete, szo podkupili z velkimi penezi com-prinyake, i tej szo potom drtigo szirmasko deklino poiszkali i v vodo vrgli za zseno Vodeno-mi bougi. Doblene peneze pa szo szi pridrzsali. Steri je pa ne seseo placsati, nyegovo csij szo pa dolocsili za zseno Vodenomi bougi, i nyo szo pa priszilili, ka je prijela od comprinyakov i comprinic prinesene ..senke" i tak je posztšnola szneja Vode-noga bouga. Ludsztvo je to ceremonijo z velkimi veszelicami szvetilo i navzoesi bilo. Ednok je te sztari krao mrou, i nyegovo kralesztvo je prevzeo te nžjsztarejsi szin Csi-Csunk-Csak. Kak je to prefriga-no necslovecsko nžvado zvedo, pred szebe da prizvati fč corn-prinyake i nyim je povedo: Kak te Vodnoga boga gosztiivanye drzsali, morete menč tUdI k toj ceremoniji pozvati, ar bi sze jaz tudi rad veszelio na tom szvgtki. Comprinyacke szo sze vsze-povszedi hvalili, ka letosz na to velko gosz(tivanye szam krao pride sze poklonit Vodenomi bogi. Kak je priso cajt, szo krž-la pozvali na to velko gosztii-vanye. Krao je priso v paradis-kom gvanti. Liidsztvo v szvetes-nyem gvanti oblecseno csdka, šr bi \szaki rad v:do to impo-zantno ceremonijo z navzccs-noszti krala. Comprnice i comprinyžki sznejo na edno pcsztelo denejo, velko predgo drzsijo, i jo ponudijo Vcdenomi bogi, potom ludsztvo zaesne pleszati, pope-vati, i sze veszeliti. Kak szo miszlili posztelo v vodo piisztiti, naprej sztopi krao i prž^i: pocsžkajte. Ne tak hitro 1 J^z szam szem priso, da szpremim szneho, zdto sze pa more vsze vršiti szvecsano. Naj" prvle more eden iti v grad Vode boga i nyemi naznaniti naj szi pride szam po szneho. Po tom pogledne na edno comprnico i prdvi : Ti bos sla I Comprnica gleda i szem pa tž sztopa, rada bi sze med liidsztvom szkrila. Ali kralovi szlugi jo primlejo i vrzsejo v vodo. Nato minč dobra vora. Znova prihajajo one S.t/UfzfSaJ?": vremen spre-žobe, roke, noge, za celo telo, pri reum tičnih trganjaj, ino inači je Felerov Elsafluid ono že 35 let preizkušeno zaščitno sredstvo, pravi blagodar v hiši. Niica se odzviina odznotra. Dobiva se povsedi, poizkiisni glažek 6 din., dvojni 9 din. Če ga nema-, jo, naročite po pošti konči za 62 din. naravnost pri lekarnari EUGEN V. FELLER • Stubica Donja št. 838. Savska Banov. A za želodec: Elsa-kroglice 6škatlic 12din TA sztžra babica ne razmi z bogom gucsati — pravi krao, ovak bi zse davno naz&j prišla. Po tom poglčdne na ednoga comprinyaka i nyemi pravi: Idi ti i opravi bole! Comprir>yak presztraseno gleda, ali nema caj-ta szi premislžvgti, ar ga zse szluge primlejo i vodo vrzsejo. Po tom je pa minolo pol vore. Zdaj krao zacsne nemerno szem pa ta sztopati. I prSvi: teva cornprinyaka, steriva sze za pope zoveta med ludsztvom i med Bogom zvezo gor drzsita, zdaj szvoje delo jako szlabo szpunyžvata, ardugopiisztitacsa-kati szneho. Pž poglčdne na ednoga. Ali te sze tak presztraso, ka szi pred krala doli pokleknes i ga tak proszi miloscsenye, toga szo szleaili vszi popi, i szo priszegnoli, da nigdar vecs ne-do sznehe iszkali, i zsenili Vo-dč bouga. Krao je potem szneho domo poszlo, stera sze nyemi je ne mogla zadoszta zahvaliti. Tak je tž navada odpraviena. Jaz szem. Pozndte me? Ne! Vam povčm sto szem. Tiszti, ki po szvejti hodi, jaz szem. Pitate me: gde man rojsztno hiso? Szvojo milo dr&go domovino? Lejko je Vam, ki me to pitate, Vi, steri szvoj grunt i hiso mate. V mrzloj zimi toplo sztanovžnye, Vsz&ki dčn toplo i zadoszta hrane. Ali jaz nemam grunta, ne hise, Pa tudi ne szvoje lasztne nyive. Noncs nescsem, — ar bi me te drzsaie V robsztvi, — i bi nej mogo iti dale. Jaz szem, szloboscsineszloboden szin Gde me nocs i krnica najde tam szpim Vszaka poštena, je moja hisa I celi szvejt, moja domovina. Talanyi Franc. Vsze sze more, csi sze szproba! g^tESfiSSS menti, csi ne bi escse probali nigdar? Kelko ino kelko muzikšsni telentumov osztane na voke mrtvi v liidsztvi, ki niti ne miszlijo do kakse umetniške popol-noszti bi ji prineszli, cse bi ednok szprobali igrati na steromkoli instrumenti. Na „dobrom" instrumenti, szezna, od toga odviszij pravzaprav vsze. Z instrumentom n. pr. od szvetovnozn&ne klingenthalske fabrike glaszbe MEINEL & HEROLD, (prodajna podružnica Maribor št. 257,—D.) sze hitro i lejko prilagodimo, zato pristilavlejo glaszbeniki celoga szvetd szvoje instrumente najraj od te tvrdke. Tudi nasi cstevci dobijo najnovejši katalog brezplacsno, zraven pa escse poucsno knizsico „Kak posztanem pober godbenik", csi ga zathevajo od gornye tvrdke; i sze zezavlejo na nas kalendari. Kelko zemle potrebuje cslovek? i. Z varasa je prišla sztarejsa szesztra v vesz, szvojo mlS;so szesztro obiszkat. Bila je ozse-nyena z ednini trgovcom varasi, mi£jsa nyčna szesztra pa doma z kmetom. Szesztre szo sze sztoli szedle k juzsini i szta szi pogovarjale. Sztarejsa szesztra sze je valila, kak nyej varasi dobro ide, kakso csisztocso mžjo tam, kak sze lepo cblacsi, v kavarno i v gledaliscse hodi. Miajsoj szesztri sze je godilo szlabse, zato je pa zacsnoia varaske liidi sinfati i kmecsko lusztvo pa povisavati i valiti. Za nikso ceno bi sze nebi mejnila sztebov. To nika nedene csi mi na vesznicaj malo szlabse zsivčmo. Za to pa nemarno niksega sztržha. Vi varasi za isztino doszta zaszluzsite, pa ravno tak tiidi lehko doszta zgubite. Sze pravi, da szta dobicsek i zgiiba brat i szesztra. Pripeti sze ti lejko tiidi to, da szi dnesz bogata i viitro pa zsč kodis. Prinasz na kmetiji pa je zsivle-nye bole sztalno ; csi glih vecs trpimo, žr od zorje do kmicsne nocsi moremo delati. I brez toga, ka bi znali, ka je bogasztvo I AH sziti szmo pa itak vszaki den. Sztarejsa szesztra pa pravi: Pa je to kaj poszebnoga csi szi szita ? poleg pravcov i tel?t. Vi ne vete ka je csisztocsa i iepota ! . . . „Pa naj je tak, csi je tak" — csemerno odgovorij ta mlajša szesitra. Ali itak nam ne trbej sztrždati, zsivčmo szlobodno na nasoj zemli i v nasoj hisi. Ne tak kak varasi, gde te je mozs dnesz escse dober, viitro ti ga pa vrag obvlžda i zapela, potem sze celi den karta, i pije med kaksimi polszveta poznžnimi zsenszkami, z sterimi szvoje lejpo vrednoszt zapravi. Pri pčcsi na klopi szedecsi vert „Pohom" je edno malo po-szliiso kak sze zsenszke med szebov stfikajo i nyima v recs vdari : To je isztina, cslovek celi den dela, zemlo obracsa, orje, szeja, zsenya, ml&ti i vsze drugo delo opržvla, tak nyemi ne pride niksksa nora miszeo, ka bi szvojo vrednoszt zaprdvlo. Ali naj-htise je to, ka mi kmeti malo zemle mamo. Csi bi mi telko zemie meli, kelko nam nase szrce zselej, bi sze nikoga nebi bojali, niti szamcga vraga nej ! Zsenszke opravijo vecserjo, potom pa idejo szpat. Vsze to pogovSrjanye je csiio szam vrag. Veszelilo ga je ka sze kmet pohvalo v tom, da nyemi dobro ide i csi bi escse vecs zemle meo, tak bi sze niti vraga nej bojo 1 „Dobro" — pr£vi vrag — miiva sze escse najdeva, Jaz ti telko zemle dam, kelko je scses meti, sli zemlov vred mo te tiidi szpotro. II. Zsivela je med kmeti edna sztara goszpa, stera je mela par szto plugov zemle. Z kmetami je bila dobra, ne sze je nigdar z nikim szvajiivala, v včszi szo jo vszi radi meli. Ednok je pa dobila ednoga od szoldakov domo pridocsega za Ekonoma, sze zna, kak mlždi szkrbnik sze je za celo goszpodarsztvo brigo. Kmete je zacsno tozsiti, steri szo mogli kastige piacsiivati, tak ravno Pohom je tiidi vecskrat mogo kastigo pldcsati, ar ednok nyemi je kony v goszpGcki ovesz vujso, drugi krtat je krava na travnik odisla, ali pa szo ovce v ogra-cseki bile, Pohotn je zavolo taksega placsiivanya vecskvat csemeren bio i szvoje cseirere sze szpu-nya?ao szvajtivanyem z dotna-csimi. V ednotn leti je jako doszta szlaboga pretrpo od szkrb-nika. Zsč rano v jeszeni je zsivino v stalo ikpro, csi gli ravno je ne meo visesnyega szenž. Ali itak ga je ne bilo sztržh, ka bi nyeit:i zsivina na goszpocko odisla, za stero bi placsiivati mogo. Po zimi sze je pa gucs razsiro, ka goszpd odava szvojo zemlo i da jo scsč eden hlapec kupiti, steri je zdaj z Amerike priso domo. Kak szo to kmetje zvedli, szo sze presztrasili, ar csi te tlihinec kupi, tak de je escse bole kastigati dao. kak je pa zdaj te szkrbnik da. Brez tč zemle bi pa tesko bilo zsiveti žr veszi vszaki malo zemlč m a. Kmetje szo szi vkuper zgu-csali i szo sli goszpe, jo proszit, da zemlo naj ne oda driigomi, kak szamo domacsim kmetom, steri nyej drakse piacsajo, kak stoj stecs drugi. Goszpa je za-dovolna bila z ponfldbov. Nato szo miszlili celo zemlo vszi vkuper kupiti, ali ne szo sze nikak mogli zglihati, po tom je pa vszaki telko kupo, kelko je mogo pJdcsati. Pohomov szoszid je kiipo 20 pltigov zemlč, polojno je vcsaszik plžcsao, drDgo polovico pa za edno leto tna cajt placsati. Pohom nyemi je bio nevoscslivi. Glej ga, - szi je miszlo — te csiovek de vsze zemlo kupo, jaz mo pa coj gledo. - Okolik tč zemle szta szi zgucsala zsena i mozs, kak bi do telko penez prišla, ka bi nyeva tiidi kupila. Pravi : mava prisparani penez 100 rubiov, cdamo zserbč i polojno kokoši, tele, stero sze nam je zdaj szkotilo, 2 szvinyi i tak de telko, da polojno zdaj lejko pl&csamo. Na drugi den je nikaj penez vzeo szebov, pa je odiso v grad, tu je kiipcsijo napravo, kiipo je 15 plugov zemlč, stera sztoji z tržvnikov, logž i oržtne zemič. Polojno je vcsaszik pižcso, drugo polovico pa tna cajt placsati v dvoma letoma, za to szi je od szvojga szvdka, steri je trgovec varasi szposzodo menkajocsi penez. Po tom pa je zacsno go-szpoddifi. Poszejo je kiipleno zemlo i zemla je rodila tak, ka je bole ne mogla. Potom je poszto za par let velki goszpo-dar, steri je orao i szejao na szvoji zemli, koszio na szvojem tržvniki i paszo zsivino na szvojem pašnik«. Vecskržt je so vo na nylva gičdet, steroga sze nig-džr ne mogo zadoszta nagledati. Szetva, trava i cvetje na nyej sze nyemi je vidlo vsze lepše, kak na driigoj zemli. III. Tak je zsivo Pohom na szvojoj zemli, i nyegovo zsivle-nye je biio lejpo ali ne zado-volno. Ne je bio zadovolen sz-tčm, ar szo nyemi ovi drugi kmetje doszta škode delali na nyivaj i tržvnikaj. Lepo je nyč proszo, da naj pazijo na zsivino ali vsze zopszton. Ednok szo paszterje szpusztlli krave na tr&vnik, drUgocs szo konyi odisli v ovesz. Pohom je tiihinszko zsivino naganyao, pa je szoszide proszo i proszo, da nžj szkrb majo na zsivino ali vsze zob-szton. Ne bi sze rad tozso i szvajiivao szoszidami, ali vsze zobszton, csi je glih znao to, da da vsze to sze godij zžto, ar ne- majo zadoszta szvoje zemlč. Ali vsze edno, to škodo, ka nyemi delajo itak nemre trpeti. Tozso nyč je na obcsino. Zsupdn je kastigo, gda ed-noga, gda drHgoga. Szcszidje szo zacsnoli Pohoma szvajiivati, i szo nyemi szami radi škodo delali. Nikžk nyemi je v logi 10 mladi dre v doj szpotro. On sze tak miszlo ka je to nisese drtigi ne mogo napraviti kak Szjanka! Odiso je v Szemjano-vo hiso iszkčt to vkradnyeno drevje, tam je ne najso, ah za-volo toga, zaka ga krvij szta sze kregala. Po tom je esese bole bio sztalen ka to škodo nyemi je drugi nisese ne napravo, kak szam Szjanka. Zato ga pa tudi sou tozsit na obcsino. Pozvali szo oba, pa szo szodili, i szodili ali ar je Pohom ne meo szvedokov, szo Szjamka ne mogli obszoditi, na to sze je Pohom razesemeruo, i je v szvoji ese-meraj zaesno obcsinszke odbornike i zsupana krviti, ka szo ne po pravici szodili, vszi vkiiper drzsijo i ka szo nyemi vszi ne~ voseseni 1 Za volo takse reesi je meo nevolo z obesinov. Pohomi je telko tesznejse bilo, kelko je vecs zemle meo 1 Naenkržt pa szo sze liidje zacsnoli od tisztec v drligi kraj szeliti. Miszlo szi je Pohom, ndj sze li szelijo, tak on okoli szvoje zemle sztojecso drugo zemlo lejko coj ktipi, potom je celo notri zgradij, po sterom nyemi nedo vecs škode delali. Kak sze je Pohom na tom premisliivo, ka stero zemlo bi coj szvojoj kiipo, žr je doszta za odati bilo na ednom i dru-gom kraji nyegove zemle, je k nyemi priso eden potnik ponujat razliesno goszpodarszko skčr. Szo szi zgucsžvaii edno i drti- go. Potnik nyemi je pravo, da pride od Volge, gde je doszta prazne i jako dobre zemle i to zemlo drzsšva senki tala tisztim, steri sze ta v tiszti kraj prisze-lijo, szojo ki dobijo 10 plugov. Pa kaksa zernla je to I Pa szejali szo liidje zsito, stero je tak vel-ko zraszlo, ka sze kony v nyetn szkrije Pa kak je gosztol Pčt prgises pa je sznopgotov! Szir-maski kmet je priso z golimi rokami, i za pžr Iejt, zse te ed-ni sparavni majo 50 plugov zemle. Pohom je szamo poszliiso i poszliiso. Od veszeljž nyemi je szrce bilo kak kovacs, gda zserjavo zselezo kovč! Miszlo je: Zakaj bi pa jaz eti zsivo, na tom tesznom, csi indri lezsej zsivem? Odo mo to szvojo zemlo i hiso, pa sze oszelim ta i tam szi zozidam novo hiso takso, kaksa de mi paszala i szi tam kiipim telko zemle kelko mo je mogo obdelati. Ali prvle kak bi to napravo mo szam so ta i poglednem csi je to isztina. Pa kak je pravo tak je tfldi vesino ! Odiso je. Do Szamare sze je pelo po Volgi z hajovom, od tisztec pa 200 kilometrov je so peski, dokecs je ta priso. Isztino je bilo vsze tak, kak je ov potnik pripovedavo. Kmetje szo meli doszta zemle, vszaki po deszčt pliigov, steri je pa pene-ze meo, tiszti szi je esese lejko telko kupo kelko je seseo i to za vszfgdar, sze je nanyega pre-piszalo. Nžjboksa zemla po 3 rublov — szreč kaj scsčs vecs? Pohom je pregledno edno i drugo zemlo, ugšjala nyemi je. Potom je nazaj domo priso. Doma je zaesno szvojo zemlo oddvati. Odo je celo vrednoszt, penez je doszta dobo, i na szprotolejtje pa sze je odpelo v novi kr&j. Pohom je prlso z szvojov famllijov na novi kršj, szpiszati sze je dao v obcsinszko matics-no knigo. Obcsinszke odbornike je pogoszto i je zsny mi prija-telsztvo szpio, oni pa szo nyemi džli szprejeto piszmo. Zmerili szo nyemi na vszako oszebo 10 plligov zemle, 5 ji je bilo, tak je dobo 50 plugov. Zemlč na vecs kr&jaj, ali ne je pa dobo zadoszta pašnika. Pohom szi je posztavo hišo i szi je kupo potrebno zsivino. Ta zemla. atero je dobo, je bila dvakrat telko, kak jo je pa prle meo, i je bila jako rodovitna. Ta je zslvo de-szetkrat bogse kak v sztarom kr&ji. Nyiv i tržvniko je meo prevecs, zsivine je lejko drzso keiko je scseo. Zaprva sze nye-mi je jako dobro vidlo, ali za par let kak sze je privado, nye-mi je te 50 pliigov zen:lč pre-teszno gracsfivslo. On bi fudi rad belo pšenico szejo, kak vszi ovi drugi. Ali na to m 50 plugi je meo malo prosztora za sze-janye pšenice. Mčke zemle je meo zadoszta, ali na toj zemlej rodij szamo zsito, za pšenico je ta zemla nej. Za psenicsno zem-lo szo sze vszi trucali. Vsze szo meli zadoszta, szamo psenicsne zemlč ne. Zavolo toga szo sze vecskržt szvajUvali. Steri je bio bole bogat, tiszti je vecs scseo poszejati, ali pa vsze szam. Prvo leto je Pohom poszejo pšenico pa je dobro obrodila. To ga je napotilo, da je poszejo na drugo leto escse vecs pšenice, zdaj je pa ne meo zadoszta zem-lč za drugo szejanye. Za to bi pa rad meo escse vecs zemlč. Od ednoga trgovca je vzeo v žrendo na edno leto, zdaj je poszejo telko kelko je scseo, Ar je te v žrende vzčte zemlč pre- či doszta bilo, szamo, daje malo dalecs bila. Zdaj je vido, kak zsive trgovec,' i sze bogžti brez zsmeinoga dela szamozaren-de. Ka pa, csi bi szi jaz escse todi vecs zemle coj kupo — szi je miszlo i bi tudi tak zsivo kak te trgovec ? Pohom je szpitšvao csi bi gdčr kaksa zemla bila za odati. Najso je ednoga kmeta, steri je meo 550 plagov k odaji. Tč je zavortivao, ar je z razlicsnimi kupcsijami spekoierao. Pohom sze sziem zacsno pogajati i na-zadnye szta sze pogodila 1500 rublov, za polojno bi kmet nikaj cajta mogo pocsakati. V tom vremeni pride na dvoriscse neki potnik, da bi szi pri Pohomi konye nahrano. Pohom ga zacs-ne szpit&vati odkec ide. Trgovec potnik ryemi pržvi, da potuje z dalrcs baskirszkih kržjov, gde je kupo od Bsskirov pet jezero plagov zemle za 1000 rublov. To je Pohoma intereszeralo, pa szpitžva trgovca boie natancs-no. Trgovec nyerni je vsze na-tancsno povedo: Dao szem pa obcsinszkim odbornikom senk, csaj vino, pa-linko, obleko, i nikaj penez. Za to szo mi pa plug zemlč odali po 20 kopeki. Evo vidiš to je piszmena pogodba I Zemla lezsi poleg edne včkse vodd, i je nšj-bcksa za pšenico povanye. Tam je zemle — nadale pravi trgovec — da jo v ednom leti nebos obhodo i vsze je bas-kirszko. Ludje szo pa tak nori kak kenyi. Pa szi je zacsno premislž-vati Pohom. Zakaj bi jaz placso za 500 plugov zemle 1000 rublov i bi szi escse dug napravo ? Csi jo tam za 1000 rublov telko dobim kelko szi jo szam scsčm vzčti! Pohom je od ilihinca zvedo, gde je ta baskirszka zemla, i kak je mogocse ta priti. Potom za par dnč/ov sziedi je z szvojim hižpcom odiso. Donia-cso szkrb je pa prepuszto zseni. Szedmi dčn szta prišla do Baskirov. Vsze szta t«k najsla, kak je trgovec povedo. LUdjč tam ne orjejo i ki tiha ne jejo. Po rodovitnoj zemli szamo ko-nye i ovce paszejo. Kobile zsen-szke dojijo i z mleka szir delajo, moški pa szamo zsivino paszejo, csaj pijejo i meszo jejo pa sze veszelijo i Narod je ne navcseni pa tiidi ruszoszki ne znajo, ovak szo pa jako prijazni i dobri. Kak szo Baskirci zaglednoli Pohoma, szo vcsaszi vo z sato-rov prišli i szo ga okolik vzeli. Tolmdcsa szo hitro najsli. Pohom je povedo, ka je zavolo zemlč priso. Bsskirci szo sze veszelili i szo ga v sator pozvali, gde szo nyemj meszto sztolca mčhke tepihe dali, da sze nžj na nyč szčde. Na to szo ga po-gosztili z csajcm i kobilszkim mlekom pa szirom. Potoszo ovco zaklali i szpekli. Pohom nyim je dao szvo-je senke, stere je za te cio pripelo za rye. Baskirci szo sze senkam veszelili, i szo szi zacs-ncli pogovarjati z pomccsjov tolmdcsa. Pravli szo mi — ercse tol-mšcs, da szi sze ny;m pri-kiioo z tvojimi senkami, i ka zselejs ti vsze džjo. Pohom nyim je povedo zakaj je priso. — Prinasz je malo zernlč i escse tiszta szlaba, šr je vo znticana, privžsz pa je zemlč dosžta i dobra, da szem escse ne vido takse. Tolmacs ercse Baskircom, ka zselej te tiihinec. Dobro, pripravieni szmo ti dati za tvoje b)dgo telko ženile, kelko szi scsčs vzčti, szamo po-kžzsi z rokov i je tvoja. Nato szo szi med szebov dale zgucsšvali, tak da bi sze kregali. Pohom pita tolm&csa zaka sze szvajiijejo? Edni pravijo, da zavolo zem-trbej pitati sztaresino, drugi pa prdvijo da to ide brez nye-ga tudi. VI. Kak szo sze Baskirci med szebov stukali, je sztopo med nye eden cslovik na glžvi z li~ szicine kozse cubov, i vszi szo pred nyim na edenkrat tihi posz-tali. Toimžcs pa pravi: Evo ti, to je sztaresina! Pchom je vcsaszi to najlepšo obleko i pet funta csšja dao za senk. Sztaresina je te senk szprijo, potom pa szi vszč-de na szvoje csasztno meszto. Baskirci szo nyemi zacsnoli ni-ka pripovedavati. Sztaresina nye je poszliiso, potem pa sze je za-szmejo i ercse po ruszoszkom: Naj bo kak zselejs. Zernle je dosžta i szi jo vzemi gde jo scses1 Na to szi premisliva Pohom, kak szi jo naj vzemem telko kelko scsem ? To trbej ni-kak nacsi napraviti. Zdaj pravijo : Tvoja je, sziedi ti jo pa vzeraejo 1 Pohom pravi: Hvala Vam! Zemlč mite zaiszdno prevecs, jaz jo pa potrebujem. Znao bi rad stera zemla je naj moja ? To bi trbelo odmeriti i piszmeno potrditi, da je to zaisztino moja. Vi szte dobri Ifidje, i mi jo da-te, znš sze pa zgoditi, da mi jo vasa deca vzemejo. Sztaresina sze zaszmeje i ercsč: To bi sze zaisztino znalo zgoditi. Zato mo pa tak napravo da bole je ne mogocse. Pohom: CsUo szem, da je privasz bio eden trgovec, stero-mi szte tudi dali zemlo i szte napravili pogodbo. Tak bi tudi jaz meo rad. Sztaresina: Dobro je, to sze da vsze napraviti. Mi mamo piszacsa, sli mo k nyemi v vd-ras i tam gor vdarimo pecsdt. Kaksa de pa cena ? je pito Pohom. Prinasz vald szamo edna cena : jezero rublov na den ! Pohom je to ne razmo, ka kaksa cena i mera je to : na den? Keiko plugov je pa to? Mi toga nezndmo precsteti, je odvrno sztaresina. Mi oddva-mo na den — kelko zemlč lehko obhodiš na den, telko je tvoje, to je nasa mera i tomi je cena 1000 rublov. Pohom sze csuduje i prdvi: V ednom dnevi sze obhodi trnok doszta zemle. Sztaresina sze szmejč : Pa to je vsze tvoje. Ali szamo pod tem pogojotn, csi sze prvle kak szunce doli odide ne vrneš nazaj na tiszto meszto odkec szi zacsno idti. Inacsi zgubiš tvoje peneze. Kak mo pa te znali kelko szem j3z obhodo ? Mi sze posztavimo tam od-kčc bos ti so, i ti idi okolik za tebov pa do jezd.li nasi konye-niki, steri do zabijali kolje tam, gde nyim pokazses Od kolca do kolca pa mo z plugom brdz-do rezali. Ali do szuncsnega zahoda se moreš vrniti ta odkec szi zacsno i kelko obhodiš ;je tvoje. Pohom je prisztano na to pogodbo. Po tom szo szi escse edno pa drago zgucsavali, szo vecsfcrjo meli i szo sli szpat, da drugo jutro kak szunce gori pride zacsnejo zemlo meriti. VII. Pohom je szpat odiso, za-szpati pa ne mogo. Miszlo je szamo na zemlo. O, kak mo jaz tii kraltivo. Dobim celo dezselo, ar obhodim 50 kilometrov. Zdaj je den dugi, lehko obhodim 10 jezero plagov. Kupim dva pliiga i szi pogodim dva hldpca, pa kelko mo mogli z orati mo orali i pšenico szejali, na ovoj zemli mo pa zsivino krmo. V tom ve-szelji je celo nocs ne mogo za-szpati. Proti gojdni je malo za-dremao. Kak je pa zadremao sze nyemi je zse szenyalo. Vidlo sze nyemi je, da on lezsij v satori i vOnej pred satovom sze nekak szmeje. Ide vo gledat sto sze to szmejd. Tak sze r»yemi je vidlo, ka sze Sztaresina szmeje, steri sze za csrvo drzsij i tak sze szmeje. Zaka sze pa szmejčs, ga pita, Ali zdaj vidi, da je to ne Sztaresina nego tiszti trgovec, steri nyemi je od tč zem'6 pripoveddvo. Pita ga : csi szi zsč dugo tu ? — nego zdaj pa vidi, da je to ne trgovec, nego tiszti potnik, steri je priso k nyemi od Volge. Pd je vido, da je to ne tiszti, nego da szedij pred nyim szam vrdg z roglami i kopitnatnimi nogami pa sze szmeje i nekaj glčda — ka glčda i zakaj sze szmeje ? i da nekam vkraj ide, zdaj pa opazi naklaj csloveka bledoga i boszoga, pa szamo v szrakici. Poglčdne ga bole i zdaj vidi, da je to on szam 1 Na to sze pre-sztrdhsi — i sze zbadij. Pogled-ne okolik szebe i vidi, da sze zse zorij. Cajt je idti. VIII. Pohom vsztdne i prebudij hlapca. Zapovej nyemi, naj na-prezsč, szam je pa so budit Baskire. Csasz je, da idemo v ravnino zemlo merit. Baskiri szo sztanoli. Szta-resina nyemi scsč csaj i mleko dati ali Pohom nescse csakati, nego sze szili. Csasz je, da idemo I Te edni szo jezdili konye, drugi szo sli z vozom v dolino. On szam sze je z hlapcom pelo. TU szmo! Sztaresina sztopi na eden brescsek i kazse: Vidiš, vsze to je nase, kak dalecs ti ocsi vidijo, vzemi szi po szvojoj voli. Pohomi szo sze bliszketale ocsi. Vsze ti zemla je rdvna kak dlan i csarna kak mak, v dolini raszte triva do prszi. Sztaresina vzeme hobo z glave i jo polozsi nakla z recsjov : To Ji£j bode cio. Na hobo deni tvoje peneze. Hlapec naj osztdne tfl, ti pa idi i kelko bos obhodo telko je tvoje. Pohom na hobo polozsš peneze. Po tem kaput szlicse doli, csutoro z vodov obeszi na sinyek, pod pazdje falat kruha sztiszne i zdaj zacsne glčdati ka gdeta n&j ide? . . . Obrno sze proti vzhodi. Baskirci jahacsi szo sli za nyim. Pohom je ne so pomali, pa tudi ne hitro. Kak je obhodo prvi kilometer pokazse naj bijejo notri kolek. Po tom ide dale, pi pokdzse n£j zabijejo drUgi kolek. Poglčdne na szunce pa naz&j na brescsec, steroga ecse vidi. Vidi sze nyemi, da je zsč pet kilometrov obhodo. Pomali nyemi je vrocse posztanolo. Ide dale escse pet kilometrov. Po-glčdne na szunce, cajt bi bio zse juzsino meti. Ali escse je rano sze nazaj obrnoti. Csrevle szi doli zuo, da bi lezsi so. Isztina, je lezsi so. Ide escse pčt kilometrov, potom sze obrnč na levo. To je lepi kraj, kelko dale, telko je lepše. Pogledne nazaj brezicsek sze zse komaj vidi, lUdje na nyem pa szo bili mdli, kak mravlč. Od toga kržja szem zsč zadoszta zagrabo, zdaj morem na drtigi kraj idti. Grlo nyemi je bilo szUho, vzeme csutoro i dobro potčgne z nyč, potom po-kžzse, da ndj kolek notri zabijejo. Zdaj sze obrnč na levo. Pogledne na szunce i vidi, da je poldne. Malo szi miszli pocsi-noti. Sztžne falat kruha szi vtrg-ne, ali ne szčde szi doli, boji sze, da od truda zaszpi. Pomali dale ide. Vrocsina i szen ga mantršta. Na tom sztrani ide kaksi deszdt kilometrov dalecs. Zdaj sze je miszlo obrnoti na levo ali zagledno je pred szebov lejpo dolino. Skoda bi jo bilo ptisz-titi. TU bi len trnok rodio i vel-ki zržszo. I dale je naprej so. Prihodo je escse to dolino, i dao je zabiti kolek. Obrno sze je i pogledne na brescsec, komaj je lUdi vido na nyem. Zdaj mo so nazaj, szi je miszlo i je proti trčtji sztrani dr-zso. Pogledne na szunce, stero je zse malo nagnyeno na zšhod, on je pa po tretjem sztržni komaj dva kilometra naprej priso. No csi ršvnok meja od te sztrš-ni nede rivna, sze morem obrniti po kracsisoj poti nazžj. Ka mo pa z prevecs zemlov? . . To stero szem szi zse zeo mi dojde. Pohom szi direkcijo zeme na ravnocs proti brescseci, gde ovi na nyega cs&kajo. Noge ga bolijo, rad bi sze pocsino ali to neszmi, szunce je asč trnok nag-nyeno i ono na nyega ne cs&ka. IX. Morem sze pascsiti. Cio je escse dalecs, jaz szem pa tak truden, Bog moj, pomori mi, da naj nezgiibim polozsene peneze i te velki trud! . . Noge szo nye-mi zse krvave, on sze pa li pas-csi, tu pa tam bizsij. Vrzse od szebe csrevle, i csutoro, da bi lezsej so. O Bog vsze mozgfl-bo csi ne pridem do cila pred szuncsnim zdhodom. Pohom bizsij, da sze szrakica na nyega zgržbi od vrocsine. VUszta szo nyemi szuhe, prszi nyemi idejo kak kovacski meh i szrce bije kak omrics, noge nyemi pa szem-t& idejo tak, da bi nebi nyegove bilč. Pohom szi zse vecs ne miszli na zemlo, nego szamo na zsivlenye. Pozna sze, da escse nescse mreti, i da ga niksa energija naprej zsene. Miszli szi telko trtida, telko szem prehodo i zdaj sze nžj sztdvim? Ne, ne, li naprej, sze csiije kak nyemi Bas-kirci kricsijo i ga pozsigajo, da sze naj ne piisztij. Szunce sze je zse globoko nagnolo, ali cio je zse tfidi bliizik, vidi kak nye-mi kivajo zrokdmi, naklaj polo-zseno obo i na nyej penezi. Vidi sztaresino naklaj szedeti i sze zrok&mi drzsij za csrvo. Pohom sze szpomina na szanye i szi miszli: Zemle je isztino doszta, ali mi Bog da szrecso da na nyej mo zsivo ? . . O ka szem napravo pripadno szem!.. Bizsij, bizsij proti cili. Poglčdne na szunce, stero sze je kak ed-na velka rdecsa krugla szpiszti-la pod zemlo ! . . Pohom je pribezso do bres-cseca kak sze je szunce szkrilo, na to szkricsij miszlecs, ka je vsze zgfibo. Ali ovi na bregi sztojčcsi escse vidijo szunce. Gor szkocsi na breszcsek, sze potek-ne i ravnocs na obo szpšdne, na steroj je penez bio polozseni. Cio je doszezseni. Ej junak, doszta zemle szi zagrabo! . . ercsč sztaresina. Pribizsij Pohomov hlžpec i miszli szvojega goszpodžra zdig-noti ali goszpodžri z viiszta krv tecse — mrtev je 1 Sztaresina sze drzsij za csrvo z obema rok&ma i sze tak szmeje. Zakopaj ga ! Baskirci pa szo sztanoli i odisli. Osztano je hlapec szam. Szkopo je tak dugo jamo kak dugi je mrtvec bio i ga zakopo, z mislenyem, da telko zemle potrebfije cslovek, ka sze ga lejko zakopa. IIIIIIIHIIIIIlllllllllllllll^ Lepota — zdravje! 3SJ! venimi szredsztvami, kakse sžo Fellerove Elsa pomide za obr&z ino za csiscse-nye kozse (tfidi proti szuncsnim pegam), nadale Elsa-pomada za poraszt vliszi. 2 loncseca za vnaprej poszl&ni 40 dinarov. Fellerova Elsa-zsdjfa zdravja i lepote, vszebiije dobro delajocso szesztavino (7 vrszt: lilijino, rumenyakovo, lilijino-mlecsno zsajfo, glicerinovo, borakszovo, katranovo kak zs&jfo za briti. Od tej na probo 5 komadov po izbrinyi za vnaprej poszlAni 52 dindrov, posla apotekar Eugen V. Feller, Stubica Donja šter. 838 Savska Banovina. Za prinye glive: Elsa-Shampoon 3 dinarov 30 p. Kak je krcsmar Edno i drugo vadliiv£nye nasz na to vcsi, ka je nase ze-melszko zsivlenye szamo edna stžcija, pred drugim szvetom, gde do nase dflse mčrno i ve-kivecsno zsivlenye zsivele. Po taksoj vandrarszkoj poti, kak je eden sujszter pred sv. Petra priso, ga je proszo, da ga nžj v nebesza pOsztij. Peter ga pita: Ka szi delo na zemii? je li szi szvojim delom zaszliizso v nebesza sztop?.. Sujszter :Obtiteo szem nyim rčdo, da v mrzloj zimi nebi bo-szi hodili. Peter: Za to tvoje delo szo ti placsali. Pride szabol: — Szv. Peter proszim te v nebesza pfis-csenya1 Peter: Jeli szi zaszliizso v nebesza sztoplenye? Ka szi delo na zemli? Szabol: Gvant szem sivo, da bi je v szlabom vremeni ne zeblo. v nebeszč priso ? Peter: Za tvoje delo szo ti plžcsali. Pride zidar i teszar : Szv. Peter, prosziva te v nebesza piis-csenya. Peter: Ka szta pa viiva delala ? Hise szva zidala, da sze mšjo liidje gde drzsati. Peter: Za to všjno delo szta placso dobila. Pride krcsmar: Szv. Peter, proszim te, da mi v nebčszaj das prijetno meszto. Peter: Prijetno ? .. Ka dob-roga szi vcsino na zemli? Krcsmdr: Zsčdne i lacsne szem hržno, da ne bi trpeli, i od gl£di pa od zseje szpomrli. Peter: Za to tvoje dobro delo szi placsano dobo ? Krcsmšr: Ne, Szv. Peter, escse zdaj szo mi duzsn; i nem-rem od nyi penez dobiti. Ar je krcsmžr i-ztino povedo ga je szv. Peter v nebesza piiszto. Mora. Vcseraj vrocsina, ka vsze zeva; Dnesz pa dezsdzs sze nevarno leva Csarne oblake voter nesze, I po nebi je szemta zsene. Vu oblkkaj sze bliszka, grmi/, Tak nevarno, ka vsze zrak brni]. Levajocsi dezsdzs brege pere, / vsze grdocso v Moro nesze. Stera nevarno vd polije, Povoden je: krcsijo liidje l Vcseraj csiszta, dnesz grda blatna, Zsuta, csarna i zamazana. Valovje sze szemta kobaca, Viszike brege zalejava. Nevarno hitro raszte, tecse, Ka doszegne vsze szeov nesze. Szvoje globocsine vdsztopi, Pa tecse po čelom polji. Gde zalije celo dolino, Povoden je : liidje kricsijo ! Voter, oblak sze pomerita, Dezsdzs henya iti, szunce szija. Potočke —, grabe sze praznijo, . Pa pomali tiidi csisztijo. Mora mernejsa posztaniije, 1 nyena voda sze vtegiije. Vcserasnya nevarnoszt popiiszti, Pa More grozna mocs sze gubi. Povoden henyava: pravijo, 1 liidje sze vszi veszelijo. 7aldnyi Franc Szirmaski szin. Kak je Jancsi z sole domo priso, nyetni je mati za jiizsino eden falat kriiha i szčdano mleko ddla. Jancsi vsze to vzeme i szi viinej na prag szčde i zacs-ne jeszti. Za malo pred nyim sztoji edna velka piszana kacsa, i ga proszi, da nyej naj tudi malo mleka d&. Jancsi je bio jdko dobroga szrca, i je kacsi dao jeszti. Na drugi den kak je z sole domo priso nyemi je mati pa jiizsino džla, i on sze zno-vics vo na prag szeo i glej kacsa ga je pa proszit prišla. I to je tak vecs let slo. Kak je pa Jancsi vo z sole oszto je pravo szvojoj materi: Znaš, mati, jaz mo so po szveti, szrecso iszkat, lejko mo pa gdčr kaj priszliizso, ka de nam le-zsej slo! Dobro kak je pravo, tak je vcsin, i to kacso je z sze-bov vzeo. Dugi par dnevov i noucsi szta zse sla, kak szta pred eden krdleszki grad prišla. Kacsa pravi: Ti Jancsi, v etom gradi hlapca iscsejo, ti idi i to szliizS-bo gor vzemi, v toj tvojoj szliizsbi mo ti zse jaz na pomocs. Jancsi ide notri i ržvnok sze szrčcsa z kralom. Krao ga pita: Na szinek, ka iscses eti? — Velicsansztvo, szliizsbo szem priso iszkat. — Dobro! idi szpžt, pa v gojdno rano sztani ka ti poka-zsern kakse delo bos meo. Jancsi zardn sztdne. I hajda na delo. Dobij triszto szviny, stere na paso zsene. Krao zanyim kricsij: Pazi ka vsze trij szto domo prizse-nes, ovak zgiibis glavo. Szvinye na eden velki travnik sztira, on szi pa pod ednim velkim rasztom doli l&zse. Tak okolik poldnevi sze nyemi za-dremle i zaszpi. Kak sze prebii-dij, szvinj nindri niedne. Ka bo zdaj? . . glivo je zgiibo. Ide szvojemi szamari, na stero m sze zaržn vo prineszo, ga malo pobozsa pa nyemi pravi: ti sztari prij&tel, gde szo najne szvinye ? .. Ti szi ne szpao, ti szi je vido koma, gde ta szo sle? . . I glej szamžr nyemi ercse; Szinek moj, vidim ka szi postenyžk i za to ka szi me po-glado i pito, meszto toga ka bi sze krego i bi me bio, ti povem gde szo! Szedi sze szamo na mene i ocsi zapri, da bi ti te velki voter nej škodo. Jancsi szi gor szčde i ocsi zaprč, kak znovics ocsi odprč szta zse v ednom nikelszkom logi bild. Tii je vsze drevje, trava i korine niklaszto bilo. Jancsi szi vtrgne edno niklaszto ko-rino i szi jo za krscs&k dene, potem zacsne szvoje szvinye vkiiper nagdnyati, i proti do-mi gnati. Doma krao precste vsze szvinye i ni edna ne falij. Dobro je, ercse: Vfitro bos c'obo drugo delo. Na to t£ najsztarejsa kra-leszka hcsi vo pride i proszi Jan-csija naj nyej dd to lejpo niklaszto korino. Jancsi ercse : Dobro je, do- bis ali szamo tak csi bos pri meni szpala! . . Goszpodicsina ga brezi rej-csi pocsi za viija tak, ka nyemi krscs&k z glave szpždne. Na drflgi dčn sze nyemi je pa tak zgodilo, kak te prvi dčn, sztov razlikov, ka je zdaj szre-brno korino domo prineszo. Pride ta drfiga hcsi knyemi, i ga proszi, da to szrebrno korino naj nyej da. On nyej ržvnok tak odgo-voro, kak toj prvoj. I ta ga tfidi za viija pocsi-la, i je korino odneszla. Na trčtji den sze nyemi je pa tak zgodilo kak zsč oviva dvš dni. Ali zdaj je zlžto korino prineszo domo. Pride knyemi ta tretja krž-Ieszka hcsi, i ga proszi to zlato korino, nyej tfidi to prdvi kak je povedo ovima dvOna. Ka pšvis ednok; i nyemi na sinyek szkocsi — vszigdar, kak dugo bos zsivo ! Tri lejta je vo zaszluzso, i to najmldjso hcsčr je za zse-no dobo. Na to pa je krao csemeren bio ka to trčtjo hcsčr je mogo ednomi tžksemi szirmaki za zse-no dati, i je nyeva obadva sztiro. Teva dva mladiva po szvej-ti odideta. Zdaj nyemi na pamet pride ta nyegova kacsa prijatel-ca, i jo zacsne zvati. Ka ti je, — ga pita kacsa ?.. zakaj szi tak zsaloszten, tč, da bi veszeli mogo biti, ar szi kralesz-ko hcser za zseno dobo. To je isztina ali nyčni ocsa naj je nagno, ar szem szirmak. Ne zsaloszti sze. To mas eto sibo, ka ti tr-bej vdari zsnyov i povej ka scses meti, v tisztom megnyeni pred tebov de sztalo. Zeme sibo i odide z szvo-jov zsenov ne dalecs od kra-leszke palacse, pa tam vdari z tov sibov i pravi: N£j posztane zlšta palacsa z gemdntnimi oknami, stera de sze v szunci tak szvetila, da ne-de mogocse na nyo glčdati. Tak sze zgodilo. Zaran kak je krao gor szta-no i zagledne to szvetlo pala-cso, pravi szvojemi szlugi, da n&j pozvej, odkec je ta hisa i csida je. Kak je krao to zvedo, ka je tš hisa nyegovoga zeta, zato je od csemeri vmro. Zdaj pride k nyemi kacsa i nyemi prdvi : Jasz szem sztebov dobro vcsinila, zdaj pa ti vcsini z me-nov dobro, z tov sibov, stero szem ti dcila, vdari vkraj mojo glavo. Ne, ne, to nemo vcsino ka bi te jaz bujo. Moreš, ercsč kacsa, dr ovak jasz tebe morem. No dobro, naj bode tvoja vola. I vdari kacsi glavo vkraj, v tom megnyeni, sze z kacse vo obrnč eden kržleszki szin, steri je zakunyeni bio. Na to pride k nyemi te szt&ri szamžr, steri ga tudi proszo, da nyemi naj tiidi cdszeka glavo. Tak sze zgodilo, sztoga je tfidi eden kraleszki szin poszto. Potem szo vszi sli po ovivč dvej devojki nyegove zsenej szesztram. Gosztuvanye je vecs tjed-nov drzsalo, potem szo pa vszi trijč kralovje posztali. Jancsi je szvojo szirrnasko mater k szebi vzeo, i escse dnesz-dčn zsivejo csi szo ne mrli. Notri poszlo: BEZNECZ JANOS Mačkovci. Zakunyeni mlin. Zsivo je ednok, szam ne-vem gde, eden mlinar. Tč mlinar je meo vu celoj krajini nžjvčksi i najlepši mlin. Ali ltidje szo itak raj v drUge mline hodili mlet, žr szo tak gucsali, da v tč lepi mlin hodi szam vrdg za szvojo drtizsino mlet Meo je pa te mlinar tudi lejpo hcser, stero bi szi eden mlždi mlinar rad za zseno vzeo. Gda pride proszit mlinara, ka naj nyemi hcser za zseno dd je sztari mlinar pravo: Szrca rad ti jo dam i escse celo mojo vrednoszt pa mlin tiidi ali prvle moreš prepraviti vraga z mojga mlina. Decsko to privoli. Prvi vacser, da szo ravno zvonili Zdravo Marijo, szi vze-me decsko edno zsveglo, tri szvecse pa edne skrpcč i odide v mlin. Tam szi szede na szto-lec, vzeme napre zsveglo i zacs-ne zsalosztno igrati. Okoli pol nocsi mlin naed-nok grata szvekeo. Potžcske sze zacsnejo szami obracsati. Po čelom mlini grata velki ropot. Na ednok se dveri odprčjo i notri sztopi vrag, steri je prine-szo edno vrecse penez, ka je steo šzemleti za szvojo druzsino. Kak zagledne pri sztoli szedeti decska, bezsij k nyemi i sze zacsne dreti: Kak szi pa vtipo csztati ti v mojom mlini. Vcsaszik te raztrgan na makfalate. Decsko nyemi merno odgovori] : Zakaj bi me raztrgao. Bole poszlfihsaj, kak lepo igram, pa csi scses navcsim ttidi tebč. Vrak poszfane meren i je privolo na to, da ga decsko na-vcsi igrati. Dobro, pravi decsko, szamo da mas malo prevecs duge nohčte. Vrag na to pita, ka pa te zdaj bo ? Decsko pa nyemi pravi: Jaz mam tdkse skrpcč na steri ti je malo szkržjsam lehko, cši privoliš. I te bos gviisno znao prevecs lepo igrati. VrSg je reszan privolo. — Decsko pa vzeme skrpce i prdvi vržgi, da naj dene vsze deszet prsztov notri. Kak je vrag prszte notri djao, decsko tak mocsno nyemi je sztiszne da je zacsno cviliti. Kak je decsko vraga v skrpcaj meo, vzeme edno sibo i i ga je neszmileno zacsno klesz-titi. Naszlednye sze zacsne vršg lepo moliti i nyemi obecsa edno vrecse penez csi ga puszti. Ali decsko ga tecsžsz ne steo puszti ti dokecs nyemi je ne oblubo, da vecs nigd4r ne pride v mlin. Naszlednye ga je pGszto i vršg je odleto kak miszeo. Bog ti je pomagao szinek, pr&vi drugo iitro mlinar, kda vidi decska zsivoga i zdravoga. Drugi vecsčr sze pž pripravi i odide v mlin. Szčde szi na sztolec i mčrno csaka ka bo. Okoli pol nocsi je v mlini escse veksa szvetloszt posztano-la. Potacske sze zacsnejo obra-csati i v čelom mlini posztane velki ropot. Na to sze dveri odprčjo i sztopi notri eden veksi vr£g, steri je ttidi prineszo dve vrecsi penez. Kak zaglčdne decska, bezsij k nyemi i sze zderč: Kak szi vfipo osztati v mo-jon mlini. Raztrgan te vcsaszik. Decsko zacsne z vragom lepo gucsati, tecsdsz je gucso, ka je te tiidi szvoje prszte v skrp- cd djao. Toga je decsko escse bole zmldto. Te nyerai je tiidi obecso, ka vecs nigdar ne pride v mlin i nyemi je dao dve vre-csi penez. Tiidi zdaj ti je Bog poma-go pravi drugo utro veszelo mlinar, gda je vido decska zdravo-ga i veszčloga. Tretji vecser je pa priseo szam poglavar Lucifer mlet. Ali tfidi toga sze je mlddi mlinar ne zoszago. Vkano je tiidi szamoga Lucifera. Toga je escse bole sztiszno i namlšto. Naszlednye ga je piiszto pod tem pogojom, ka je dao tri zsakle penez i edno piszmo, v sterom sze ob-vezse, da vecs nigdar nieden nyegov podlozsenec ne pride v te mlin. Tak je dobo tč mladi mlinar seszt vrecs penez i lepo mlddo zseno. I escse dneszdčn zsivčta csi szta zse ddvno ne vmrla Notri poszlo: PORS RUDOLF, Šulinci 46. Nocsna balada. Kak goszta megla sze pOsztij z visziki bregov, szmrtna tiha szenca. I hladno oblčzse pod bregami presztčrajocso dolino. Tak sze mi vidi, da bi csfio igrati bleszkecse szvetle zvezde, tam gor na viszikoj nebi. Stere drgecsejocsov szvetSobov plavajo, pred nebeszki dveraj. Pcgledni derccso tekocso vodo, vu steroj sze milijo zvezde koplejo. Csiiti, kak sze ti diisa po cvetecsoj travi, visziko gor do zvezd vlicse. I tam v nebeszaj pred bozsi nogaj raszpresztrč, zemlej prineseni disčcsi zrak. Pogledni kmicsne nocsi ne vidocsi vejaj. Kak sze bliszkecse zlate roszč viipajocse zsivlenye. Pogledni, kak sze nam szveti bodocsega zsivlenya zlati pecsdt — Tam visziko gor med szvekli zvezdaj, vOkivocsnom szvejti, gdč do nsse diise mčrno pocsivale. Glej, kak sze ti ocsi med bliszkecsi zvezdaj zmejsajo na stero te pobijejo szkuze, i pred skuzndtimi ocsi sze ti nove szvetle zvezde pokazsejo. Pazi! Vapaj sze szam szebi i szi pridobi vzsivlenyom razsztroseno liibezem ! V sterom de te diisa od veszelja med milijo bliszkecsejocse zvede zdignola. Puszti csi nerazmis, ka szo zvezde ? . . . Zapri ocsij i v kmicsnoj nocsi zgloboke tihe diise prineszi naprej tvoj mili veszčli glšsz, pa ga zmejsaj, tam gor na viszikoj nčbi z bliszkecsajocsimi zvezdami. Steroga de sze med nami cstila, prijetna igrajocsa muzsika. TALANYI FRANC. Cslida kokos. Tu prinasz v Prekmurji v ednoj veszi zsive edna trnok bogata i trnok szkopa zsenszka. Penez ma telko da niti prešteti nevej, pa dfinok sze vszigdžr tak sztara, da bi ni edne pare ne mela. Gdč v steroj včszi je, to Vam ne ovadim, ar sze bojim, csi bi nyej szramoto napravo, ka bi escse kmeni v krcsmo prišla, gde bi jela pa pila, pa nebi pla-csala! . . Kaj stecs kupflje, vszepov-szčdi polojno doj sztrga. Nyena szoszitka sze je bojij trnok . . . Jaj da szo drovne te bilice, draga szoszitka, za tč nemrem vecs dati kak szamo 40 pžra. Pa to mleko je tak nikse szivo, nerazmin, tak, da bi polojno vo-dč bilo zmejszt, za to vecs nemrem dati kek szamo eden dinar... Pa tč jaboka szo vsze szkucsene, te mi je lejko coj date, tak szo vam zraszle. Szirota szoszitka, ka sze«je mogla zacsnoti, tak nyej je ta dala, kak nyej je ta szkopa plS-csala. Eden den je szoszitka v ogracseki delala szvojim szinom. Steromi prdvi: ti Josko, jaz odidem z domi ti pa doma osztž-nes, ka bos na vsze szkrb meo. Najbole pa szkrb mej na to pi-szano kokos! ... Vej znas na to stera vszaki dčn deszčt bilic zneszč! ... Pa, da je zneszla vkiiper poberi i notri odneszi. Ali pazi na to kokos, da naj nede vo na ceszto, ka bi sze zgubila, ar je tž kokos vecs vredna kak edna krava. Joska szamo trnok glčda!... e o tfldi mogocse, ka bi kokos evcs vredna bila kak krava. Vsze to je pa cstila ta bogata szkopa, stera szi je hitro vo zracsunala, kelko haszka ta kokos na den prinesze. Potom je szamo na to csakala, da szirota n&j z domi odide Pa kak je odisla, ta szkopa je zse pri Joski bila: Ti Joska. zacsne praviti, ta szkopa zsenszka — Jaz bi rada kokos kupila. Stero Vam naj zgrabim? Tiszto piszano, tam! . . . Tiszta ie ne zaodati, tiszta vszaki dčn 10 jajc zneszč, tiszta je vecs vredna kak edna krava. Ka ti znas — odgovorij szkopa. — jaz ti jo dobro pla-csam, szamo jo zgrabi. Dam ti za nyo 500 dinarov. Pčtszto !... krave vecs va-!ajo ali itak szi Josko nika pre-mislava. Vcseraj je vido, gda szo na velkoj vagi edno kravo va-gali stera je szamo 380 kg. mela. To kravo je kupo z Murszke Szoboteg. Benko po ednom dinari tak je tš krava szamo triszto-oszemdeszet vo zneszla. To je menye, kak pa nyemi za kokos d&"a . . . Dobro je — prkvi — i zgrabi kokos, za stero nyemi ta szkopa bogata zsenszka petszto dinžrov da. Ta szkopa zsenszka z vel-kov veszeljov domo odnesze to kokos i doma v hisi jo v posz-telo dene: Tu bos ti drdga! ... pa ne tam vfinej, szi vredna za deszčt bilic . . . Kokos szem pa tja v posz-teli sztopa, ne je vcsena na to, ali vsze edno csi zsč tak mere biti n&j je . . . Kak je Joskova mati domo prišla, nyej vcsaszi pravi ka no-voga doma! . . . Zsenszka szamo poszlusa i poszlfisa. Je to mogocse? . . . Tak je — evo tu szo pe-nezi i materi dž za kokos dob-leni petszto dinarov. Mati sze szmeje! . . . Je to mogocse petszto dinarov? . . . Ona je szamo za spšjsz pravla, ka ta kokos szaki den deszčt bilic zaesze i, ka je telko vredna kak edna krava ... Tž szkopa zsenszka csžka i csžka eden dčn i drflgi dčn, lejko de pa li zneszla deszet bilic? . . .Pa ka sze je zgodilo, kokos je kokodškala, zneszla je edno jajce, i vecs je ne štela. Po szvojem obnasanyi je rdvnok ta kokos taksa kak vsze druge kokoši. Csiida kokos? Pa itak je csiida kokos bila. Cstida kokos je bila zato ar sze najso taks', steri je za nyo tak doszta penez dao! . . . Szkopa zsenszka sze pa csemeriJa za koj je tak doszta penez za to navadno kokos d£-la? . . . Ali vsze zopsztom f Ne je vupala nikomi povedati ka sze je zsnyov zgodilo, ar sze bojdla, ka bi sze naj ne celi szvejt szmejao zsnye. Burkajocse morje. Csiszto szivo je bilo. Zdaj zamazano sze liicsa valovja csarne pene. Pokorno je trpelo. Zdaj nevarno zobmi szeka gor v nebčsza. Meszec je nemilo polozso na prszi glavou. Zdaj vtegijvajocse csemčte rusi proti zoszdganim. Mer sze zduhava. Zdaj beszno v csemčraj laja szvajuvanye. Tiha je bila. Zdaj nevarno mrnyavi psziivanye. Noszila je zsmetno szvoj teher i oblake tenyo. Zdaj kak nevolno coto szemta liicsa plavajocsi teher i obldcke presztraseno dale letijo na viszikoj nebi. Globoko je. Zdaj ta najvčksa globocsina sze raszpocsila i vrgla naj vise. Csiszta je bila. Zdaj na csarno je zgrizlo csemčrje. Szirota! Viitro de pa lejpo csiszto sziva i de mčrno noszila szvoj teher. TALANYI FRANC. Csi Bog pomaga, je vsze mogocse. Ednok je cigan tiidi so v cerkev bozso recs poszliihsat. Pobozsno szi doli szčde v cerkvi i poszlfihsa, kak lepo gu-csijo goszpon plebanos. Ednok szamo pravijo plebanos : „Csi Bog porržga, je vsze mogocse1" No, dobro je, szi miszli cigan, bom to jaz zse szprobao, csi je to reszan isztina. Domo pride cigan i popoldnevi ide z motikov zdvce sztre-lat. Plebanos szo pa tiidi vzeli pukso pa idejo v vlog na gyajo. Ednok szamo cigan vidi zavca, zdigne motiko i pomeri. Na driigoj sztiani je pa bio plebanos i je tudi vido zavca. Kak je plebšnosa piiksa pocsila i za-zšvec mrtev szpddne, cigan be-zsij po nyega. Hej cigan pomali, to je moj zavec, kricsi pleb&nos. Aa gospod plebšnusa, kak bi ga to vas zsavecs bio, da san ga jazs strelo. Szkem bi ga pa ti sztrelo, pita pop. Ja zsmotikov lipo ji prosin. Jeli szi nori cigan, te pa z motikov tiidi lehko sztrlij. Lehko, gospon plibanusa. Vej so pa oni dnesz v csčrkvi predgali: Csi Bog scse, ka je vse mogocse. Vidijo gospon plebanusa gyas san zsdaj tudi probo, pa je meni pomogo ar je motika tiidi strlila. Pop je nej steo, da bi v lžzsi oszto i prdvi cigžni: No cigan, ti praviš, ka szi ti sztrelo zavca, jaz pa pravim, ka szem ga jaz. Najbogse bo csi vzemeva zavca i ga odneszčva k meni domo gde nama ga moja szakacsica dobro szpravi, pa ga obž pojejva, ti je vola. Cgan je privolo, vzeme zžvca i ga nesze k popi. Pop gor da szakacsici, da zavca szpr&vi pa escse vecs drugo jeszti, ali zavca more nžj naszlednye gori dati, ka sze te zse cigan driigoga najej pa zavca te nya. Szakacsica sze pascsi, kak je vecsčrja gotova sze pop i cigan za szto szedeta. Najoprvin prineszejo na szto zsupo. Pop szi zagrabi i jej, cigani tudi pravi riA\ szi vzeme. Ali cigan pravi: Gospon plebanus to je ne zsdvecs. Za tem prineszejo drugo, tretje, strto i peterofeie jeszti, pop je z vs/akoga malo jo, cigan je pa szamo pravo, ka je to ne zavec. Pop szi misz'i, jaz szem sze zse tak najo, cigan je pa escse lacsen, csi zdaj zžvca prineszejo jaz ga zse jeszti itak nemo mogo, on pa ga vsze poje Znas ka cigan, zžvca neva zdaj jela, nego va sla szpdt i steromi de sze jakse szenyalo tiszti ga de zavec. Szakacsica vzela pecsenoga zšvca i ga v edno j maloj szobi v kaszlin djala. Cigan pa proszi popa naj nyemi dd szšlas na nocs, ar je zse keszno i tak dalecs nebi rad so domo szpat. Pop ga je ravno v tiszto szobo poszlo szpat gde je živec bio. Doli szi lezse cigan, ali szpati nemre tak je lacsen. Ednok nyemi v nosz vddri neksa dobra szaga. Gor sztšne i zacsne iszkati. Pride do kaszlina, odpre ga i vidi tam pecsenoga zžvca. Ne szi je doszta premislžvo nego vzeme eden falat i ga poje. Da je pa te prvi falat prevecs dober bio, szi vzeme drflgoga - tretjega i tak dale, ka je celoga zlvca pojo. Nato sze doli Ičtse i szpi. V gojdno gorik sztane cigan i ide k popi. Pop ga pa pita: No, cigan, ka sze ti je szenyalo? Ali gospon plibanus, vej so pa oni napre valon, kak gyezs, nžj oni pravijo 1 Pop pravi: Znas cigan meni sze je trnok lepo szenyalo. — Szenyalo sze mi je pa to, ka szem v ednom lepom piin-gradi hodo, pa szo sze nebesza odprle i szo nebeszki angelje hodili z nebčsz doli na zelmo pa szo menč na rokd vzeli i szo me gorik v nebčsža neszli i . . . Zdaj vmesz vdžri z recsjov cigan: Sveta istina je gospon plibanus, gyasz szan ga tudi vido, da szo ga Všsz neszli angelje. Te szan szi pa miszlo, ve ga Vi tak vecs naz&j ne pridete i szam zsavcsa jaz pojo. Notriposzlo : FARKAS JOZSEF, kovacs Lončarovci. Dezsdzs. Po vecs tjedni velkoj vro-csini, zdaj od ednoga cajta naprej pa szkorom vszaki den zadvecsara proti vecseri dezsdzs ide. Szpitavam edno i drugo delo opravlajocse liidi, ka povejo oni od toga ne normžlnoga vremena. Na to szem szledčcse odgovore dobo: * Eden do kozse moker ver mi je etak povedo: — Vidim, ka je goszpod nerazmeti zemlov delajocsem deli, ar ovak nebi kaj taksega pito I Da bi li vszaki dčn proti vecsčri dezsdzs so, po dnčvi bi pa lejpo toplo szunce z szvojov toplotov pokrilo zemlo. To je vszžkoga verta zselenye i od toga bi kriza minola. * V toplicaj krcsmar mi eto pravo: — Goszpod! Pazite, ka bi Vžsz nebi za goler prijo i z moje krcsme vovrgo, po sterom bi tak leteli kak Zeppelin. Te zadvecsara proti vecseri dezsdzs je nam letnim krcsmarom kUga. Ne je zarazmiti, ka bo sztčm grdim vremenom. Csi de to esese dugo tak trpelo vszi letni kres- marje v krizo pridemo. * Pri ednom kavarna lasztniki: Mlecsne kantle szem mogo vo na dezsdzs djati, — naj sze punijo ar pred dezsdzsom bezsčcsi szo mi kavšrno napunili, steri szo z veksega tala jfizsin- szko kavo proszili. * Bakfis: — Ali ite 1 Prvi randevu me dezsdzs zeprao. * Eden ozsenyeni mozs: — V mojem ozsenyenom zsivlenyi szem, zdaj dokecs je dezsdzs so, najlepše vore pre- zsivo — žr szem szam z zsenov bio doma — sze znš, punica je odisla z domi i jo je dezsdzs na poti pod sztreho sztiszno. * Marele baotosa : — Pri trgovszkom gremiji szmo sztopaje napravili, da sze nžj poszkrbij od minisztersztva, ka v dezsdzsevnom vremeni szlobodno mamo duzse odpreto. * Fiakerszki kocsijas : — Sze zna, v etaksom vremeni je mrka tudi dobra. * Miniszter: — Nikaj morem napraviti, zse szamo zžto, ir opozicija lejko povej, — ka po dezsdzsi pliscs. Pijanec. — V krcsmi szem bio, gda je dezsdzs so, pa donok szem moker poszto. * Cslovek z raztrganimi csrevli: — Menč dezsdzs ne zanima : Na edno luknyo notri, na drugo pa vo! * V temnici: — Hvala Bogi, ka szem notri! * Varaski szluga : Steroga je delo bilo ceszte polejvati. Goszpon rediteo ka-lendara, csi te escse duzse szpi-tdvali vasz tak za viiha pocsim, ka do Vam z ocsi perinye letele. Pa zaka? — Zato, ar zavolo doszta dezsdzsa ne trbej ceszte poleva-ti. — I tak szo me na B-liszto djžli. Trije szinovje. Bio je ocsa, steri je meo tri szine. Kak je bio sziromaski itak sze je szkrbo za szvojo deco. Miszlo szi je: naj je szamo gorik z hršnim, vej do mi te zsč v sztaroszti na pomocs. Ali v sorsa knigi je nacsi bilo zamerkano. Kak je prvi szin doraszo, ka bi szvojemi ocsi bio na pomocs sze je zgodilo, da szo vsze mldde fante pozvali za szoldake. Tiidi prvoga szina toga ocso, szo notri pozvali. Zapiiszto je ocso i dva szvojiva szlabiva brata, steriva szta escse ne mogla na pomocs biti ocsi. Ne je popevao i fiicskao, kak zse ndvado majo fantje, da ido k szold&kam, Ar nyemi je szrcč bilo zsalosztno. Vremen tecse, leto minč za letom on pa na bojnom poli sztoji. Zobszton ga csakajo doma,-ar ga od tčc drugo ne resi kak szmrt. Krnica pokriva boj scse. — Sztrahovitno poszveti plamen csarno goro, gde treszeti juna- ,« kov pocsiva okolik ognya. Vszi szo csvrsztni zdravi, szamo eden je ranyem, to je pa prvi szin szvojega ocso. Kak sze zorja razszpresztrd tiidi tč ranyen odpre szvoje ocsij i z tihim glžszom proszi szvoje tivžrise: Bratje moji dragi, tii me ne zapusztite, nego odneszte me doli na ržvno pole. Szkopajte tam jamo na puksico globoko, na szšblico široko. — Polozsite notri moje mrtvo telo. Hvdla vam pajdasje. Naj sze vam Bog szmiliije. Pokopali szo ga tak, kak je zselo. Tudi nyegovomi ocsi i bratom szo po priliki glasz d&li od nyegove szmrti. Sziromasni ocsa, edno vii-panye sze ti je zsč zlomilo. Vremen tecse. Za p£r let je doraszo tč drtigi szin. Toga je odlocso ocsa, da ga da vona-vcsi. Poszlo ga je varaš v sole. Tak je odiso z domi tudi te szredjen szin. Szedo je pri knigaj nocs i dčn, pa kak je glava sze punila z znanyom, tak sze je ceralo telo mladenicsa, steri je imeo vnogo dela pa malo jela. Da je ocsa ne zmogo, da bi sze szkrbo za nyega, je vcsio drBge i szebe, da sze je prezsi-vo z, mucsenyom i trplenyem. Szedem let je bio zse z domi, szedem let je sze vcsio i ršvno te da je dokoncsao je prišla po nyega szmrt. TOdi tč glasz je britke szkuzč prineszo v ocsine ocsi. Cela nyegova viipazen sze je zlomila vkup. Oszto nyemi zse szamo trčtji szin. Tomi je pa neszmi- leni beteg podkopo zdržvje. — Edno iitro je szamo ne mogeo z posztelje. Vido je on zsaloszten obršz szvojega ocse, komi nede mogo na pomocs biti v sztaroszti. Zk-to je proszo Ocso nebesžkoga n&j resij nyega tč zemelszke mantrs. Gda je csiito, ka je zsd ne dalecs ona brilka vOra, je k szebi pozvao ocso szvojega. Ocsa moj dragi, proszim Vasz zazovte mi tislara. Tislar pride, tretji szin nye-mi pa pravi: Delaj mi, delaj skrinyico, da mo merno pocsivo v nje. Potom dž zvati szabola ; Delaj mi, delaj obleko, ne pre-teszno, ne prevelko, da mo merno pocsivao na mrtvaški poszteli. Na to pride csevl&r: Delaj mi, delaj csevlar cipele, ne prekratke ne preduge, ka mo merno pocsivao na mrtvaški poszteli. Zdaj zove escse ednok szvojega ocso. Ocsa dragi, vze-mem tudi od Vasz szlobod escse i csi mi je ne mogocse bilo eti na tom szveti poplžcsati Vaso dobroto, mogocse de mi jo na driigom szveti. Escse ednok globoko zdihne i je vmro. Neszrecsen ocsa. Troje vii-panye je meo, ali vsze szo sze zlomile. Neszi zdaj ocsa sztaroszti jdrem, dokecs te Bog k szebi nezezovč v te bogsi szvet. Notriposzlo: BENCSEC GEZA, Moravci. IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 4 nTob- C-7P cn^ra f trebeJ kupiivati prenaglo, poszebno nej pri 1 aR. oiC oJJala . kupflv»nyi vore, ar nasz tiidi ndjfalejsa v5ra doszta kosta csi sze more vecsno poprdvlati. NAjbole sze spara csi sze ne kupuje szamo fal, nego tiidi dobro. Žito Vam znova pravimo, zathevajte novi letni cenik z vecs 1000 kepami od fabricsne hise vor H. SUTTNER v Ljubljani st. 989 dobite ga popunoma brezplacsno, V nyem ndjdete zsepne vore zse za 44 dinarov, vfire za pesznico za 98 dinarov, biidilnike za 49 dinarov, kak tiidi razno zlatnino i szrebrnino, vsze takrekocs po originalno j fabricsnoj ceni. --63 Steri naj bo krao? V velkoj nevoli je bio Csarnoga orsz&ga krao. Sztari je bio, csfito je ka vszžki den z ednini sztopajom blizse sztopi k grobi. Kak stč szi premislavo, ne je mogo odlocsiti, ka med tremi szinami na steroga nžj nya szvoj orszag. Ar sze je on szam ne mogo odlocsiti, ednoga dnčva vkOp da zazvati vsze modre szvojega orszaga i nyim pršvi v kaksoj zadrgi je. Modri vkup szedejo i sze zacsnejo csedniti. Tri dni i tri nocsi szo sze stukali zsčdni i lacsni. Na strti den te najsztare-si i najcsednejsi gorik sztani i pravi kr&li: Velicsansztvo, &r ti vsze tri szine gli liibis, nacsi sze to nemre odlocsiti, kak da moreš je na probo djžti i steri probo n&jbole vosztoji tiszti naj bode tvoj naszlednik. Zdaj szi zacsne krao glavo treti: Ka nžj bo proba. Zse tri dni szi je premiste-voali edna miszeo sze nyemi je ne dopadnola. Gda je pa zse szkoron popadno rep te nšjbog-se miszli te pred nyega sztopi nyegov sztari szluga i glžszi ka je Simln kony podkov zgUbo. Fčkom teremtete, ka szi me pa zmoto. Kak pa zdaj n&j napravim probo, da mi je tž edina dobra miszeo, stero szem pa miszlo zsč za rčp prijčti tiidi z glave zletela. Sztžri szluga ponižno pita szvojga goszpodšra, ka za ne-vole mž, mogocse nyemi de pa on znao pomžgati. Hej szluga moj dršgi velka nevola tčzsi moje szrce. Vidiš, tri szine mam, pa donok nevčm na steroga naj piisztim szvojo korono i orszag. No, csi ti je szamo to nevola, pržvi szluga, na tom je doszta lezsej pomagati, kak za Simln konya podkov szpraviti. Veszeli grata na te gucs krao. Obraz sze nyemi je tak razsiro, kak meszec, da je pun. Govori, csi me zdaj v6 zmores, v zlat ino szrebro te dam vlejati. Ne trbe szrebro i zldt nego daj eden kufreni krajcar, pa bos zse vido da de vsze vredi. Hej, velko drevo gibles, ne ves, da niednoga cvajara nemam, gde ti nžj jaz vzemem eden krajcar. No csi ga nemas, te te jaz vozmorem. Ipotčgne szluga zseb-ke krajcar. Vidiš te krajcar. Toga zdaj gor denemo na eno szteno. Tvoji szinovje do pa sztali pri etoj szteni. I steri ndjbole trufi tvoj kejp na krajcari, tiszti naj bode herbas tvojega orszžga. Kak je szluga pravo, tak szo napravili. Dene krao prvotni szinovi, steri je meo tak bisztre ocsij, kak jšsztreb. Szin moj držgi zdaj sze boriš za kr&lesztvo povej mi ka sztrlis ? Ocsa jaz Vam sztrlim na onom krajcari v levo vuho. Na to sztrli i tak jetocsno trufo, ka je sztžri krao zgrabo sze za vtiho. Na to je sztopo te szrednyi szin, steri je meo bisztre ocsij kak riba i g vtisne roke. Ocsa, jaz vam pa sztrlim v deszno vuho. Sztrelo i je tak mocsno zadeno na kepi v viiho, ka je sztaromi escse v nyegovoj vtihi cinkalo. Dobro, zdaj naj ide najmlajši. Pravi krao. Naprej sztopi te nšjmlajsi, ali tomi szo sze szkuze tak le-vale z ocsi, kak dezsdzs. Zaka pa jocses, ka ti je, ga pita ocs? Kak ntbi joko, da ti zse-les, ka jaz naj sztrlim v tvoj obraz na onom krajcari. Ali jaz to nemrem nikso formo napraviti, raj mi ne trbej tvojega kralesztva. Sztari krao veszeli grata i pršvi. Eszi odi na moje prszi szinko držgi. Ti szi n&jbogsega szrcš. Zdaj zse lehko vmerjem, žr znam, ka de v dobri rokdj moj orszšg. Szkopi. Zsivo je ednok v ednom varasi eden skrtlavi cslovik, ki je csUo, ka v szoszednom varasi jeszte eden tak szkopi cslovek k steromi sze on escse vcsit lehko ide. Ka szi zmiszli ka ne, te sze napoti v drugi varaš k tomi szkopomi. Kak pride ta sze lepo pokloni i pršvi tomi szkopomi, ka je on dosžta cstio od nyega gucsati i bi sze rad escse vecs nšvcso od tč mestrije. Dobro je, pravi te szkopi. zdaj va sla na plač kupUvat nekaj za jeszti szkem te lehko po-gosztim. Kak prideta v6 na plač, ideta k ednomi peki, gde tč szkopi pita csi jeszte frisek kruh. Pek pred nyiva dene ko-lacs krijha i ga zacsne hvšliti: Goszpodje, tak je frisek i mčhki te kruh, kak zmocsaj. Csi je tak, pršvi te szkopi, zakaj bi te jeli kruh, csi lehko jemo zmocsaj. Ideta dale. Prideta v baoto i proszita zmocsaj. Pita te szkopi baotsa, csi je dober zmocsaj. Szamo od szebe sze razmi ka je dober, tak sze da razma-zaii, kfck oli. No csi je tak, zakaj bi te jeli te dragi zmocsaj. Kupiva oli, steri je dosžta falejsi i ga tudi vecs dobiva. Dale ideta v drugo baoto i proszita oli. Pd te szkopi pita baotosa, csi je dober oli ? Ali escse kak. Maszen je i tak tecse kak voda. No csi je taksi, kak voda, te ne dam za &yega peneze, ar vode mam domd zadoszta. Ideta domo, gde je te szkopi toga skrtlavoga pogoszto z vodov. Gda vzeme szlobod skrtlavi pravi: Na sze szem tUdi ne zobsztom priso, ar szem sze dosžta nšvcso. 7HfJlV sli hptP7QPt1 sz*alno niica dobro zsajfo. Szlabe zsajfe szo Z^UlaV ali UCLCAoCll napravile zse vnogo škode. Kak reszan dobrim zsajfam zdravja i lepote i v najvisisi krogaj sze da prednoszt Fellerovim Elsa-zsajfam i to: lilijino, rumenyakovo, glicerinovo, lilijina mlecsna zsajfa, bor&kszo-va, katranova kak zsajfa za briti. Ta vszebiije dobro delajocse szesztavine. Za probo 5 komadov Elsa-zsajfe po izbčri sze vposle za naprej poszlani 52 din. franko lekarna FELLER, Stubica Donja št. 838. Savska Banovina. — Za pranye glave Elsa-Shampoon 3 30 dinarov. Ka sze je vsze zgodilo v preminocsem leti po szvejti. LSMaanBMHmm Jug&szlavija. Kižlevszka vlada je razszp>sz*la v drzsžvno szkflpscsmo za 8. novembra volitve. Opozicije nega. DrzSž na sztran>ja pod voditeisztvom gen. Zsivkovicsa je d bila poceloj drzsa"i 2 i y2 inil. vetoma Pr inasz v Prek tr ur ji v M.-Szobocskom szrezi je za k 5 veta odeb-ršnt g Bensro J. z Mu-szke Szobote. Bili szo trijž kandidat! g. mladi Hartner z M. Szobote i g Vezer z Martjanec G Benko, kak nas ko-vet je dobo 5147 glaszov. g. Hartner 5079 g. Vezčr pa szamo 591. Te parlament, steroga zdaj mamo je ne z polit csnoga mis'enya zvoljeni, nego szamo z ' ersztvenog sztalisesa. Ka nam pomaga doszta politizerati, v parlamenti sze kregati i eden ovoga klati, tč gda nasz szvetovna kr za szkorom za duši. Szploj dobro de tak, csi mamo eden goszpodarszki parlament, steri de sze brigo za nase lezsejse zsivlenye, steri do nam sipravili milejša placsila i odpravijo to veiko razliko rned ktiaiivanyem i odž-vanyem, pa na mčrno pot szoravije naso denarno pohtiko. Januara 3-ga 1932 leta do volitve v szenat, stero do obcsinszki zsupanje t poszlanci volil*. Pote n pa Banovinszke i Obcsinszke volitve pridejo. At&erlfca. Kak je celomi szvejti znano, Amerika je dneszdčn najbogatejša drzsdva na szvejti i tomi velkomš bc gasztvi jo je Europa pomogla. Kfik je Amerika bogatejša DosztanOvala, tak je Europa den za dnčvom sziromsskesa posztala i na to sze je zgodilo, ka sziromaska Europa je vecs ne mogla nika kupil^ati, nejemogl?, ar jene mela peneze. Po tom pa szo Amerikanszke fabrike edna za ovov mogle szvoje vrata zypčrati Bižga szo doszta napravili i vkraj szo ne mogli odavati, Ar szo ne meli kfipce. Zato pa sze ne trbej csuduvati csi zdaj v Ameriki milion i miiion ittdi brezi dela jeszte, i csi je nyeni izvoz na minimum szpadno. Amerikanszki dol'ar je previsziki i Europ-szki drzsžv penez pa prenlsziki, ka bi mogli z Amerike kupiivčti. Anglija. Szvetovna goszpodarszka kriza je tudi Anglijo sžtro-szila, po sterom je delavszka vldda buknola. MacDonald, voj delav-szke sztranke i predszednik minisztrov, je szesztavo novo vlado z vecs razliesni sztrank, stera sze zvala nacionalna goszpodšrszka viada, nyeni cio je bio rešiti Anglijo z goszpodarszke krize. Delavszka. sztranka je proti tomi delala, da bi ona z drugimi sztrankami vkiiper na delo sla, r&j je szvojega szfžroga voditela vo z sztranke zaprila z Pncm;žnos: Ka pa vzsakli mas? Cigan : Ehj goszpon pičva-nos to ga je vrag ! Pri birovi. Birov: Odkec szte vi? Szvčdok: Ne včm! Birov: Gde mžte domovin-szko obcsino? Szvedok: V Jugoszlžviji, moj ocsa na Vogrszkom, mati v Ausztriji, jaz szem sze pa naro-do, na Angleškem hajovi, na Grcskom morji, pod Francuskov zasztavov. Proszim naj mi povejo gde jaz mam domovino i z stere veszi szem? V Cerkvi. Eden kelnar je Božsicsne szvčtke v cčrkev scu. Med pred-gov zaszpi. Plčbžnos v szvojem predganyi sz pesznicov po oltari vdarijo, na stero kelnar gor szkocsi: Odpuscsenye, zdaj ravnok na pipo vdarjo! — szkriesij. Notri poszlo: Oskola Štefan, Panovci V soli, Skolnik pitajo ednoga diaka: Jancsi, povej mi kelko je 8x9? Dižk: Goszpon skolnik za-koj me vszaki den to pitajo ? Jeli pa escse itak nevejo kelko je? Mozs. Pride vgojdno ob 4 vori z osterije zsena ga krega zakoj tak keszno hodi. On odgovorij: Draga moja zsena, jaz te ne razmim, eto ednok szem vecser ob deszeti priso i tč szi mi tudi to rekla ka je keszno i zdaj szem szi pa tak miszlo — da bi sze ne krej-gals, pridem rano — i kak vidiš vgojdno ob stiraj je zsč vecs nej keszno. Cigan. Eden jager je oszem divji rec sztrelo, stere je ednomi ci-gžni dao riaj damo nesze. Popoti je cigan edno reco vkradno i domo szamo szedem rčc prinesze. Jager nyemi eresč: Ti cigany to je szamo szedem, gdč pa mas to oszmo. Cigan je rece na okroglo doli zdevo i zaesne šteti, to prvo je vszigdžr dvakrat steo. Ni-kak szta sze ne mogla porazmeti, nazadnye da jager oszem liidi pozvati i vszžkorni edno v roke da. — No vidiš cigan, da te oszmi nema, žr ji je szamo szedem, Cigan: Jah goszpon jžger, to szem jaz ne kriv, zakoj sze pa te oszmi nej bole popaseso tiidi edno vzeti te gda je escse na sztoli bilo. Notri poszlo: Krenos Josip Gor. Slaveči, št. 13. Na szenyi. Eden prefrigani kmet kupi na szenyi kravo. Gda jo zsč vo-placsa, pita zsenszko ; Na, mati zdaj mi zse lehko povejte csi kakso falingo ma tž krava ? Drugo ne, szamo vcsšszik scsafukne z zadnyov nogov. Szamo to mi falingo. To je nika. Podajva szi trikrat szkoz nyeno ceno pod nyov i tak nyej pocomprav,a ka nede vecs brszala. Kak zsenszka poda prek peneze, kmet je vzsepko dene i szmehom pravi: Na te szamo naj nadale scsafiika Vasz i ne mene. Cigan v bojni. V bojni je bio cigan. Ed-nok, kak zacsnejo prevecs z-stii-kami sztrelati, szoldacsija zacsne nazaj bezsati, sze zna ka je cigan tudi nej tam oszto. Kak bezsij cigan, jocsics kricsij za nyim eden szolddk: Proszim te ne piiszti me tu, sztrelili s?o mi nogo. Cigan ga reszan na rame vzeme i bezsij znyim nszaj, ali med tem prileti edna drliga stiikova krugla i cdnesze tomi ranyeno-rni glavo. Cgan jt to ne vzeo na pamet i kak pride za front pravi doktori: — Eto mate tudi ednoga zavezsite ga. — Ka naj včzsem na nyem vej pa nema glave. Cigan ta poglčdne i pravi: To mas, pogledni toga huncvota, kak me je zr.oro. La-go mi je, ka szo nyemi nogo sztrelili. Pri fotografi. Mozs: Gda te nyej pravli, ka naj sze szmijč te mi povejte, ar szem zse tak dugo ne vido jo szmijdti. Poznansztvo. Pijen kurtas na zemli lezsi. T& ide eden pesz i ga zacsne lizati po obrazi. Zobszton me kiisujes -- i vkraj rivle neznanega prilizalca — li nebodes ti nas kovet. Majo zadoszta. Eden kmet pride v apoteko i proszi „aszpirin". Ka scsčte meti, praj ali ostijo ? — Dajte mi ostijo, žr pra- hii mžtr.o doma zadoszta. * * * Zsena: Csi tebi pržviio kaj, na ednoj viiho ti notri ide i na driigoj vo. Mozs: Csi pa tebi pravijo kaj, tiszto na cbej viihi ide notri i ti na lape pride vo. Nemre za to. Goszpa: Anuska, na sztol-caj je na prszt debeli prah. Anuska : Ja, proszim ji ponižno, jasz nernrem za to, csi nigdar nisese ne szedij nanyi. To je tildl veszeije. Zakaj pa jocses Jancsi — pita mati. Kak ne bi joko, da Stevek rae ne piiszti k okni i szamo on scsč liidem na glavo plavati. Teszt. Dragi prijatel, vi bi radi moj zet posziaiš. Ne ravnok, ali, da pa vašo csčr szi misziim za zseno vzdti, tak vszako formo morem posztati. Oh ta deca. Piiszti me na rrčri, i ne gu-csi telko, ka nemrem šteti. Szamo escse edno pitanye, ajta — ercse rržii szin. No Ii, potem pa boj tiho. Povej mi ajta csi edna ovsza szi na krplivo szede, stera te edna ovo pikne, krpiiva ovszo, ali ovsza krplivo ? Mocsna kava. V ednoj ka\šrni v M. Soboti eden goszt pravi preonyeim kelnari. Kak je to, ka szo vsze sa-lice szpokane ? Prednyi kelnar: Ne je csu-da, trnok mocsno csarno kavo mamo. Mali špekulant. K mczsi valcn dekla pržvi szvojemi oszera let sztaromi brati: Ti Jancsi, dobiš deszet di-nšrov, csi ne poveš mami, ka me je Peter kusno. jancsi: Za vszakoga deszet dinarov ? V kavarni. Goszt: Meo szem edno csarno. Kelko pldcsam? Kelnar: Csi szrebmo zsii-co nazaj date te szamo dvd dinara. V gosztilnl. Goszt: Hej, kelnar, v tom retasi pa vsze puno miij jeszte. Kelnar: No, no, jeszte tam notri mak tudi, szamo dobro poglednite. * K edno m i odvetniki pride kmet v neksem poszli. Ar je pa dugo mogo csakati szi je na pipo nazsgc. Da je pa to zn&no ka ki kadsj tšszti tudi pluje, tak je tudi te kmet pluvo na pod. Vidi to odvetnikov mtedi piszacs, vzeme pluvalnik i ga dene ta, kama je kmet pliivo. Kak kmet to vidi zacsne na driigo sztran pluvati. Zdaj piszacs vzeme pluvalnik i ga pa dene na tiszto sztran. Csiijte vi mladi prijžteo — pravi kmet — csi te escse doszta eszi pa fa devali to poszodo me szvadite i Bog i bogme notri plunem. * Goszpa : Anuska, kak je to mogocse, ka szem jaz privasz szinocs ednoga szoJdaka vidia. Anuska: Tak, ka szte na klucsovo ltiknyo notri gledaii. V soli. Vucsiteo: Francek, csi ti jaz dam ednoga z£yca i za pol vore pa ednoga. Kelko zavcov bcdes te meo. Francek: Tri, g. vucsiteo. Vucsiteo: Tri ? Kak to ? Francek: Ar ednoga zs6 man doma. Mati szvojega szina pita: „Zakoj te ocsa bio?" Szin: »Zato ar je od mene mocsnejsi." HiidI pesz. — Vas pesz me je sznocs-kar vjo? — Ne mogocse! — Zakoj ne bi bilo mogocse? — Zato ar nema zobov, ob drugim on ne vjej nikoga, obtrčtjim lovij szamo gotove iu-dij, obstrtim jaz szploh nensam psza, nego szamo macsko. Vorvanye v szenyaj. Znas Jancsi vcseraj nocs sze mi je szenyalo, ka szi mi tiszti 500 Din. nazaj dao stere | szi mi duzsen/ Pa ti szenyam vorjes ? Vorjem. Tak, te mi pa daj piszmo, ka szem ti dug piacsao. Ka te briga! Keszno vecsčr sze eden mladi pojeb po ceszti spancera i cigareto kadij. Mimo nyega ide edna goszpodcsina i nyemi prdvi: Pa to tvoja mama znajo, ka ti fiangeras pa kadiš? Decsko: Ka pa tvoja mama to znajo, ka ti tak keszno tU po ceszti hodiš i gavalire nagu-csavas ? Notri poszlo: Benčec Giza Moravci. Mladozsenec kak je deklino za zseno proszo, sze deklina zacsne jokati. Mladozsenec prehsztraseno pita: Za Bozso volo, csi sze ti nevidirn, ka tak jocses ? Ne moj dragi, ne jocsen jaz zato. — odgovori deklina — Od veszeija jocsem. Ar mi je vcseraj vecsčf mama prdvla, ka szi menč nšscse ne zeme, ar takse-ga norca je Bog ne sztvoro, pa ti szi Itak priso. ZgHjajmo sze, Doktor betezsniki: Csi pUsztite pitje alkohola, tak escse dvajszet let leiko zsi-včte. Csi pa ne tak pa Vam vecs ne dam ka pet let, Znate ka goszpon doktor — ercsč betezsnik: Poglijajva sze. Jaz rao sza» mo polojno lehko pio i vi mi dajte deszet iet. Vzrok szeroszti. Ajta kak je to, ka szi ti tak szeri ? — pita pet let sztar pojeb. Ocsa: Zato, dr kelkokrat me ti csemeris mi vszigddr eden vlasz szeri posztdne. Sziromik dedek, kak lagojo deco szo pa oni mogli meti! * Nega vecs dece. Dedek : Povej mi Anika, ka ti je Jezuska prineszo? Anika : Ali dedek, kak more cslovik vorvaii Vasi lejtaj v jdksi detecsi pripovejsztej! Lejpa razlika. Ti szi zse pž pijen — pravi oficer szvojemi szlugi. Proszim ponižno — to je escse od vcseraj. Tak je tudi dobro. Moj dragi mozs, csi prdv-do dobiš, te mi kupi edno rde-cso obleko. Ka pa csi zglibim ? Te je pa csa.rna tfidi dobra. Eden mlždi doktor sze pre-vecs hvdii v ednoj druzsbi, ka on vszški beteg zvr&csi. No te meni nšj tiidi dajo nekso vrasztvo proti szaganyi — pršvi eden od poszluhsalcov. Od koj szte sze pa zosza-gali ? — pita doktor. Bormics od toga, ka je tu zima, pa escse nevem odkec vzemem csrevle, gvant i drva v toj krizi. Tolmacsenye. Kaszerar: Gviisno szem racsuao goszpon sef, ka mi plšcso povišajo. Sef: Szlabo szte racsunali, i tšksega kaszerara, steri szlabo znš racsunati ga nemrem niicati. Tak Vam odpovem szluzsbo. Pri biroviji. Birov: Ka sze je po tčm zgodilo kak Vasz je prvikrat pocso? — Vdaro me je ob trčtjem. Birov: Znamkar ob drugim? — Ne. Ob driigim je on od nične dobo. To szem zsč napravo. Doktori pride eden mladi cslovik z redecsjm noszom: Goszpon doktor, naj mi nika dajo, ka to redecso farbo zgfibim. Edno leto ne pijte alkoholno pijacso, nego szamo mleko. To szem zse zprobo, pa mi ne hasznilo. Gda? Gda szem materno mleko piu. Szlobod je vzeo. ? Viszikcga zrasza je regrut szkora 2 i pol metra. Niszški je kdp-lar, ki komaj szegne do brade sz pesznicov tomi Goliati. Ednako naprej gledaj. Proszira ponižno, pa vszigdšr naj tak glčdam. Bogme ne nacsi, ar inacsi dobiš takse . . . No, te pa zbogom, ar sze muva tak vecs ne bode/a vidla. 7oA Ipif sztoji v szluzsbi betezsni i zdravi, bolecsin omeliivajocsi .. .. J Fellerov Elsafluid, steri je pohvalen od mnogoštevilni priznanj i iz najvisisih krogov Nuoani v znotraj i zvunaj sze je izkazao hasznoviti pri reumaticsni, zsivcsni balecsinaj, pri sibkoszti, pa tiidi inacsi kak hitra pomocs. Dobiva sze povszčd, poiszkiiszen glazsek 6 Din, dvojni 9 Din. Cse ga nemajo, pristelajte ga po posti, koncsi za 62 Din, naravnoszt pri apotekari FELLER, STUB1CA.DONJA st. 838. Savska Bamv. Za prebavo pa: Eisa-kruglice, 6 škatlic 12 Din. NOVA ŽELEZNA BAUTA prek od Tiskarne §n Banke L. FRIM železnina tehnične in gospodarske potrebščin kupite samo „bog ponugij" kose itere so danes naftoogšei Dobi se vsakovrstno Seieino blago in vsefsie gospodarsko sedenje in to : VsakOBFStoe gospodarsko mašine: sečkare, reporsznice, šarotare zai luščiti k ukor co, Aif a k oti e, železne pluge, preše, mline za jaboka m grozdi.- itd Gospodarsko orodje in to: znamanfte garantirana> „Beg pomagaj kose, motike, sekire, žage vse najbolše kvalitete. Sledilni (Sparherdi) stoječe in za vzidanje, peči za drva m za premog. 7rlp?n 7si Bsa&nflpstna O^araie giažojne in vstfeie farbe, firnis, lake, nadalje po- treblč"Srmje SSstno orodje Hah za SosačB, tišloFB, iioiarB, UljušauničaPB. Čebelarske petrebSžin©, umetne safnice, Emajlirana posoda in vse driige kiihinske potrebščine. Vsakovrstne tehnične potrebščine "za mlatiln ce, mline in mctore, maŠillShO MEnje, OijB, Hiafit DIHIH, autflDllB švalcersko mlinsko svilo (Dof )ur). vse iz najbolše kvalitete. Blombirano SSSd lucerono semenje, burguridija. nadalje trajno šemenje kak za suho in za mokro zemljo sildansUa tPBM, Stera se drži kak najboiše polaganje za maro. Pridite, pa sb esneda&ite, Ha za Vas potrebne stsari dobite najbolse kvaliteti In najfalBiše. i. fpmm železnina tehnične in gospodarske potrebščine MURSKA SOBOTA ZALOGA IN SAMOPRODAJA OS1JEČKE LJEVAONICE ŽELJEZA IN TV0RN1CA STRO-JEVA D. D., OSIJEK. Proda na raie brez povišanja cene! SZENYE (SZEJMI), Prekmurie. Beltinci: (zsiv. i kram.) 20. jan., 24. na presztopno leto pa 25. febr, 25. apr., 27. jun., 15. jul., 5. novembra. Bogojina: (zsiv. i kram.) 15. febr., 20. marca, 19. maja, 20. jul., 4 szept. i 16 nov. Cankova: (zsiv. i kram) Pond. po cvetnoj nedeli, pond. po szv.Trojsztvanedeli, 24. szept, 11. nov. Črensovci. (zsiv. i kram.) 14. marca, v pondejlek po 3. maji, pondejlek po 14, szeptembri. 20 oktobra Dobrovnik. (szamo zsiv.) 6 aprila, (zsiv. i kram.) pondejlek po Telovom, 25. julija, 2. oktobra. Dolnja Lendava. (konyszko, zsiv. i kram) 25. jan., 16. febr., 27. marca, 17. apr., 16. jun„ 28 jul., 28. aug., 28. szept, 28. okt., 18. dec. pa vszaki tork szviny-szko szenye. Csi pride na tork velko szenye, teda je szvinyszko szenye na drugi den. Dokležovje. (konyszko, ?siv. i drovno) 18. junija i 21 auguszta. Dolenci, (d obno) na Tejlovo i 6. decembra. Grad (Gor. Lendava). 28 marca, 21 junija, 16 auguszta, 29. szept,. 30 novemb. Hodoš. (zsiv. kram.) 10. marca, 5 julija. 19. aug., 5 oktobra. Križevci. (zsiv. i kram ) 16. aprila, 4. junija, i 27. oktobra, pa vszako prvo szo-boto v mejszeci szvinyszko szenye. Csi szpadne na tou szoboto szvetek, je szvinyszko szenye prvejso szoboto. Kuzma. (kram.) na Krizsni csetrtek. Krog. (kram.) 4. maja. Martjanci. (zsiv. i kram ) 6. maja, 6 aug, 23. okt. Murska Sobota. Prvi pondelek jan. zsivinszko szenje, prvi pond. febr. zsiv. i kram., prvi pond marca zsiv. i kram., prvi pond. aprila živ., prvi pond. maja zsiv. i kram., prvi pond. jun. zsiv., prv; pond. jul. zsiv. i kram., 24. uguszta zsiv. i kram, prvi pond. šzep. zsiv., 15. okt živ. i kram., prvi pond. nov. zsiv., 6. decembra zsiv. i kram. Cse szpadne na prvi pond szvetek, sze vrši szenye nadiiigi den. Petrovci. (kram.) na szv Trojszva nedelo, 4. julija, 8. szeptembra, 28. oktobra. Pužovcl. (kram.) 13. julija Puconci. (zsiv. i kram) 28 maja, 10. jul., 10. szep. i 10. novembra. Prošenja ovci. (zsiv. i kram.) 15. marca, 16. jun, 2. szep i 28 novembra. Rakičan. (zsivinszko) 26. marca, v tork pred Riszali, 2, jul. 16. aug. i 8. okt. Selo. (kram ) prvo nedelo po Szrpnoj Margyi i na Miklosovo. Sv. Bedenek. (kram.) pred pepe nicov, po posztni kvatraj, po cvetnoj nedeli, po jeszenszki kvatraj i pred koledi vszigdar v pondelek. Sv. Sebeštjan. (kram.) 20. januar. 2 nedela po viizm , 15- junija, 21 decembra. Tišina, (zsiv. i kram.) 10 aprila i 7. szeptembra. Turnišče. (zsiv. ik ram.) v csetrtek pred cvetnov nedelov, drugi pondejlek po Vuzmi, csetrtek pred Riszali, 12 junija, csetrtek pred Velkov mesov, drugi den po Maloj mesi, 4. oktobra i vszaki csetrtek szvšnyszko szenye. Csi szpadne velko szenye na csetrtek, te szvinyszko szenye eden den szledi Nest® i srez Celje.* Pri szrezih i krajih, steri majo znamenye zvejzde *, je opomniti to: Csi szpadne szenye na nedelo ali szvetek, sze vrsi szledecsi delavei den- Dnevi vu oklepaji ( ) pomenijo szenye szamo za blago. Celje. Vszako szredo i szoboto szvinyszko szenye. Letno szenye: 21. oktobra, 30. novembra. Dobrna. Pond. po szvecsnici, kvat. csetrtek v szeptembri, 6. dec. Dramlje. 2. aprila, 22. oktobra. Frankolovo. 17. marca, 24. szeptembra. Sv. Jurij ob Južni žel. 2. jan., 10. febr., 12. marca, 23. apr., 4. maja, pondelek po lejtni i jeszenszki kvatraj, 22. jun., 12. aug., 28. okt., 19. nov., 10. dec. Sv. Lovrenc pri Prožini. Pond. po aug. nedeli, szoboto po brezm. szp. Dev, M. Nova Cerkev. Pond. po szv. Trej kralaj, csetrtek po Vuzmi, pond, po Tejlovom, 6. novembra. , Petrovče. 17. jan., 4. marca, 2. jul., 14 szeptember. Svetina. Pond po Mar. Sznezsnoj, 25. maja. Sv. Ožbolt. 21, marca Teharje. 21. jan, 22. febr., den po Cepi. Mariji, 26- jul., 12. okt., 19. decembra. Ve). Pirešic 21. marca. Vojnik. Pond. pred Szvecsnicov, pondelek po beloj nedeli, 16 maja, 4 julija, 7. szept.. 18 oktobra. Žalec. 14 febr., 13 jun., 25 jul., 29 aug„ 4 okt., 13 dec. Ziblka 20 marca, pond. po aug nedeli. Vranszko. 3 marca, drugo szredo po Vuzmi, 29 szept., 15 -nov. Braslovče. Pond. pred szv. Matyasom, cvetni petek, pond. pred szv. Mart nom. Sv. jurij pred Taborom. 29 jan , 10 marca, 7 szeptembra, 21 novembra. Sv. Pavel pri Preboldu. Zsivinszko szenye: 3 aprila, 6 szeptembra, 4 novembra. e Moderni sedem sedežni zaprt auto TilTRB in petsedežnl po želji s I odprt in zaprt SB0D3. Vozi vsak čas i trsa^o smer. e SoSidrce serie S Teiefosi i I Se priporoča I i ml. JOSIP TURK | HURSKA SOBOTA CERKVENA C. 1. | Sres Ljutomer. Ljutomer. Zsivinszko szenye: 14 jan., 8 apr., 10 jun., 8 jul., 12 aug., 12 nov.; kramarszko i zsivinszko szenye: 11 febr. 11 marc, 13 maja; (tiidi konysz-ko), 16 szept., 17 dec.; szame konyszko i zsivinszko szenye: 14 oktobra. Cven. 7 szeptembra. Gornja Radgona. 3 febr., 25 maja, 10 aug , 15 nov. Sv. Križ. Pond. po tihoj nedeli, 3 maja, 26 jul., 6 nov. Mala Nedelja. Csetrtek pred nedelov Szv. Trojsztva, 21 okt. Veržej. 6 maja, 29 szeptembra, 30 novembra. Sv. Duh. 24 aug., 13 dec. Negova. 8 szeptembra. Sv. Peter. 17 jan., (29 jun.), 30 jun., 21 szept. Mesto i srei Maribor Bevi Dravski breg* Maribor. Vszaki 2 ino 4 tork v mejszeci szenye za zsivino; csi je v tork szvetek, sze vrsi zsivinszko szenye den prvle. Vszaki petek szvinyszko szenye; csi je v petek szvetek, sze vrsi szvinyszko szenye den prvle. Vszako szrejdo :no szoboto trzsni den. Sv. Lenart v Slov. goricah. 20 jan. pond. po beloj nedeli, 19 maja, 24 junija, 2 auguszta, 4 oktobra, 6 novembra. Marija Snežna na VelkL (20 maj.), 6 aug. Sv. Trojica v Slov. goricah. 10 marca, po Szvetom Trojsztvi, 28 aug., pond. po tretjoj kvaternoj nedeli. Sres Narilsor desni Dramski breg. Fram. 21 julija, 21 szeptembra. Poljane. Pond. po kvat. nedeii v poszti, pond. po cvetnoj nedeii, pond. 13 maja szoboto 22 juni a, 10 julija, 29 auguszta, 12 oktobra, 15 novembra. Slovenska Bistrica. 24 febr., veliki petek 4 maja, 4 jun., 25 ju!.. 24 aug., 14szept. 28 okt, 21 nov Spodnja Polskava. 2 febr., 10 marca, 30 jun, pond. po 3 aug. i 9 szeptembra. Studenice pri Poljčanah. 25 jan., strti pond. po Viizmi, 13 dec. Mesto § srez Ptuj.* Ptuj Zsivinszko szenye: za konye i rogato zsivino vszaki prvi i tretji tork v mejszeci, za druge vszako szrejdo; trzsni den je vszaki petek; lejtno kramar-szko szenye sze vrsi: 23 aprila, 5 auguszta, 25 novembra. Sv. Andraž v Slov. gor. 13 jun., 30 nov. Ptujska Gora. 18 marca, veliki tork, szoboto pred krizs. nedelov ali pa szoboto po Viizmi, 2 jul., 14 aug. Sv Lovrenc na Dr. polji. 12 marca, 27 jun., 10 aug., 29 szept. Sv. Lovrenc v Sloy gor Szrejdo p ed vnebohodom, 31 jul., szoboto pred rozs-novenszkov nedelov. Sv. Bolfenk. 30 un., 2 szeptember. Sv. Vrban. 25 maja, 25 julija. Breg pri Ptuji. Drugi pond. v maji, 6 jun., drugi pond. v juliji, 26 aug., drugi pond. v szeptembri. Ormož. Cvetni petek, pond po Jakobovotn (25 jul.), na Martinovo (11 nov.), vs?aki prvi pond. v mejszeci jan., febr., marc, maj., jun, jul., szept., okt., dec, csi szpadne na ednoga tej pondelkov szvetek, sze vrsi szenye na drugi pondelek. Szvinyszko szenye vszaki tork v tedni. Sv. Tomaž. 21 jun , 29 aug., 28 okt., 3 decembra. Srez Slovenjgradec.* Slovenjgradec. Zsivinszko i kramarszko szenye: 25 jan., 12 maja,i 10 aug., 19 nov. Szamo zsivinszko szenye: Vszako drugo szoboto v poszti, vszaki pond v szept i okt. Št. IIj pod Turjakom. 20 apr., 2 jul , szoboto pred aug. nedelov. Sv. Lenart pri Št. IIji pod Turjakom. Fasenszki pondejlek, 1 jun., 13 okt. St. IIJ pri Velenji. Pond po tihoj nedeli, 4 aug i 1 szept. St. Janž pri Dravogradi. 15 apr , 13 jun., pond. po Im. Marije. Šoštanj. Csetrtek pred fasenkom, viizemszki tork, 22 jun., 12 jul., 22 szept, pond. pred szv Katarinov. Velenje. Csetrtek po prepelnici, 1 maj., pond. pred Rlszali, 18 julija,;24 aug., 24 okt. Medjimurje. Čakovec. Cvetni pondejlek, 29 jun., 13 aug., 3 okt., 25 nov. Draškovec. Szredo po Jiirjavom, 7 i 16 aug., 11 nov. Kotoriba. 9 marca, 27 junija, 30 szeptembra, 30 novembra. Nedeljišče. 15 junija pondelek po aug. nedeli. Prelog. Riszalszki tork, pondelek po Jakobovom. Razkriž. 19 maja, 24 junija, 10 auguszta, szrejdo po bejloj nedeli. Mursko Središče 1 maja, 20 aug., 26 okt. Štrigova. 19 marca, 22 jul , 30 szept., 4 decembra. Sv. Helena pri Čakovci. 18 auguszta 22 szeptembra. Sv. Rok pri Čakovci Na Rokovo i Mihalovo. Stalna tabla časa, kda nam živina skoti. Plodjenja začetek Plodjenja dokončetek Konji Krave Svinje Plodjenja začetek Plodjenja dokončetek Konji Krave Svinje začatek 9 Febr. 25 Aug. 7 Sept. 13 29 10 17 2 Sept 18 21 6 12 25 10 26 1 Marc. 14 28 5 18 30 9 22 4 Okt. 13 26 8 17 30 12 21 4 Okt. 14 25 8 20 29 12 24 2 April. 14 28 6 20 1 Nov. 10 24 5 14 28 9 18 1 Nov. 13 21 5 17 26 9 21 30 13 25 4 Maj. 17 29 8 21 3 Dec. 12 25 7 16 29 11 20 3 Dec. 15 24 7 19 29 11 23 1 Jun. 15 27 5 19 31 9 23 Plodjenja Plodjenja dokončetek Konji Krave Svinje 7 Aug. 13 Jun. 27 Dec. 11 17 31 15 21 4 Jan. 19 25 8 23 29 12 27 3 Jul. 16 31 7 20 4 Sept. 11 24 8 15 28 12 19 1 Febr. 16 23 5 20 27 9 24 31 13 28 4 Aug. 17 1 Nov. 8 21 5 12 25 9 16 1 Marc. 13 20 5 17 24 9 21 28 13 25 1 Sept. 17 29 5 21 3 Dec. 9 27 7 13 29 11 17 2 April. 15 21 6 19 25 10 23 29 14 27 3 Okt. 18 21 7 22 Febr. 1 Jan. 5 9 13 17 21 25 29 2 6 10 14 18 22 26 2 Marc. 6 10 14 18 22 26 30 3 7 11 15 19 23 27 1 Maj. April 2 6 10 14 18 22 26 30 2 6 11 15 19 23 27 31 4 8 12 16 20 24 28 4 8 12 16 20 24 28 1 Dec. Jan. Febr. Marc. Dec. April. 8 Okt. 12 16 20 24 28 1 Nov. 5 9 12 17 21 25 28 3 7 11 15 18 23 27 31 4 8 12 16 20 24 28 1 Febr. 5 Jan. Juni 23 April. 27 1 Maj. 5 9 13 17 21 25 29 2 6 10 14 18 22 26 30 4 8 12 16 20 24 28 1 5 9 13 14 21 Juli Aug. Jun. 5 Maj. 9 13 17 21 25 29 2 6 10 14 18 22 26 30 4 8 12 16 20 24 28 1 Aug. 5 9 13 17 21 25 29 2 Jul. Maj. Sept. 5 April. 9 13 17 21 25 29 2 6 11 15 19 22 27 31 S4 Jun. 8 12 16 20 24 28 2 6 10 14 18 22 26 30 3 Aug. Jul. Pršva metoda za va|o lepote- Na kože gajanje služi FCllBFOVa kaukaztoa Elsa pomada, šCisti lice i kožo, obnavla, pomladi i gingavo včini lic, šinjeka i rok kožo, obarje, čuva proti sunčnim špringam. En glažek 12 din. Za probo koštata 2 glažka s povijom i poštninov 40 din. Če se dinar napre pošle, ar je po povzetji 10 din. dragše. Fellerova močna Elsa pomada za porast kože, za gajanje i hranenje kože na temeni, odklanja luskespa-danjavlas i prerano oserenje Glažek 12 din. Za probo 2 glažka, že z povojom i poštninov 40 din., či se denar napre pošle. Prava žajfa zdravja i lepote! Prava žajfa zdravja i lepote: Fellerova Elsa žajfa dobro delajoča ža zdravje i lepoto Jeste 7 vrst Elsa žajfe: Elsa-lilijna mlečna žajfa Elsalilijn krem, Elsa rumenja-kova žajfa, Elsa-giiceri- nova žajfa, Elsa borak-sova žajfa, Elsa-katrano-va žajfa, Elsa žajfa za britje. Na probo po pošti 5 falatov EIsa-žajfe poleg zberanjaz-pakivanjom i poštninov Din. 52.— Opominamo, da dinare napre pošlete ar poštnina po povzetji 10 din. več. Či setipreperati položijo k Elsa-pomadiji ali k Elsa-žajfi, se poštnina prišpara, stroški se kak najfalej zračunajo posebi. Prava metoda za nego vSssi. Za gajanje vlasi, za krepčanje i v hranenje kože se niica FBlleraM močna Elsa pomada za rast vlasi (Tanochina pomada) šterahrani vlasi korenje, naprej pomaga da bujno rastejo, prepravijo grinte, kapanje vlasi. Zdržiije vlase mehke i vugibke. En glažek 12 din. Povoj i poštnina zoseb. Elsa alkohol za vlase. Glažek 27 50 din. Elsa Shampona za mujvanje glave i vlasi Eden povij D. 3-30. Mazala za bajusi D. 5.50 Brilantine d. 5.50 oii za slase d. 5 i d. 17 50. Farba za glase Čarne ali erjave farbe Din. 65. Za ostranjenje vlasi, hosminjc Jepllatcrium" D. 34. Za gajenja zdravja Elsa*kolojnska voda Glažek D. 16.50. Elsa-toaletni glicerin, mali glažek Din. 5.—, velki Din. 17 60. Elsa tBhOČB lllijlio mleko je idealno sredstvo za lepoto, Din. 13.20. Elsa-toaletne pastile za mujvanje 1 karton Din. 10. Zdravilni puder „Dr. Kluger" (znamka Hega) škatla Din. 27 50 Puder za dame, ena škatla Din. 4-40. Šminka rdeča i bela po Din. 3 30. Pomada za lampe Din. 3-30. Prava metoda za gajenje lamp i zobi Elsadont-krema za zobe, izvrstno čisti, zobje do snežne belin, krati vsako gnitje zobi. Košta edna datka Din. 8.80-Elsa-lamp voda, čisti, oživava i desinficera zobe i lampe, ar odstraniije neprijeten diš lamp. Eden glažek D. 16-50. Elsa-zobni prašek samo Din 6 60 Or. Heiderov zobni praSek v-škat-Iicaj po Din. 6 60, v žakličaj Din. 4-40. Eisa-zobne kaplice, škatla D. 7-70 Jelisava kamforna kruglica 450 Zobne keiice po Din. 11 in 20. Naročila pošilajte na atres: EUBEN 9. FELLER, lekarnar, Stubico Donja št. 838. (Savska banovina) Tab se Spora! Pri kiipiivanji se je ne dobro presiliti, posebno pa ne pri kiipiivanji vore, ar nam ta najfalejša vora, na najdragše pride, či jo nagosti trbej poprdvlati dati. Najbole činimo, či pri kupiivanji vore, negledarao samo na faloščo, nego bole na kakšost blaga i či se povrnemo k staroj, solidnoj strokovnoj firmi. Zato se znova opominate, da si zahtevajte novi letni cenik, šteri vsebi zdržava više 1000 prijetni slik (obrazk) od že više 34 let stoječe renomirane svetovne vor firme H. SUTTNER v Ljubljani št. 989. Te cenik dobite k šenki. Pravi Anher-bSidiiniki št. 125. z solidnim strojom, točno regolirana s poniklanim pokrovalom, 16 cm visiki samo 49' — Prilubleni biidilnik št. 8505 samo 64 Din. Ravno tisti svetlimi računmi i kazači samo 84 D. Prave švajc-ne žebne vore: št. 120 Anker-Remontoir z naj-točnejše regoliranim strojom samo 44 Din. št. 121 Rementoir-Roskopf z I-a strojom, svetlečimi Radi-um številkami i kazačmi samo 58 Din. V5re za pesnice že od 98 Din. naprej. Priliiblena fina srebrna vora za pesnico „Axo" št. 1309 za samo 255 Din. Z-toga cenika bodete i z-ednim vidili, kak morete zlato voro, ali druge dragočne predmete brez plačno dobiti. V-Suttnerovom ceniki bodete najšli vore za gospode i dame z zlata, z srebra itv. z pravim švajc strojom v vsej cenaj. Zlatnino i srebrnimi verižice, prstanke, ringline dragule, jedilno spravo vu velikom preberanji. Elspntne tobačnice z srebra, z niklija, alpa-ka i tiidi moderne sopike za cigaretline. Denarnice, Ustnice i na stotine najlepši drugi dugovanj bodte najšli v velikom letnom ceniki po takerkoč orginalnoj fabričnoj ceni Poleg šteroga brezi rizike kupujete, ar se to neod-govarjajoče voodmeni, ali pa dinar nazaj da. Ura-nihal&e št. 602. celo soliden stroj, prvovrstne dobi, samo se na vsaki 14 den vleče gori, bije cele i pol vore z-cerkevnoga zvona cinkom ma posrebrani kazač, moderni omar orehove farbe, velka je 51 cm samo 520 Din. Triletno dobro stanje. Pri naročili te vor se po-šila 50 Din. kak zadav (kapora). Tiidi dobre fa-lejše nihalk vore naidete v kataloguši. Razpošila se po povzetji, ali predplačili. Zathevajte že dnes brezplačni veliki letni cenik od H. SUTTNER, r.,P?C.vRemon!oir viira štev. 507 z finim „IKO" strojom, 15 rubinov, na sekundo točno regulirana, v modernoj jako lepoj škatiili iz pravoea nikla @ _ 5 letnov garancijov Din. Razpošila se po povzetji ali se penezi napre pošlejo. Reskiranja nega, arčise komi kaj ne vidi, se vomini ali penezi se nazaj dajo. Sproste si brezplačni letni cenik vor, lancov, prstanov, oringlov itd. zlata' srebra i fini kovin od firme H. SUTTNER, 8ffirMSa5E LJUBLJANA št 989 TO JE ZAISTINO FAL, ar zaistino fal je zato to, ka je tiidi dobro. A jeli je edna viira dobra, to vi pri kiipuvanji ne morete presoditi ar vidite samo zviinešnjost. Najvažnejše pri viiri je mehanizem, to je znotrašnja vrednost. To more presoditi samo strokovnjak. Najbolši strokovnjaki priporočajo iz osvedočenja SUTTNER-ove viire i posebno one z markov , IKO" i „0M1K0" iz Suttner-fabrike v Svicarskoj. Št. 507. Din. Z¥8- MBM—t—WtmHB—B—BBSHM I ASCHER B. IN SIN I I Murska Sobota Glavni trg I Kolonszka specerijszka in vszefele mela, I* zrnya velka trgovina. HERCEG BOSZNE orszacska szekulacijszkoga društva krajin- • szko zaviipnistvo. i I m* Glavna trafika. j Griintana 1855. ® I Telegraf ASCHER. Telefon broj 15. 1 TUDI Vi IGRATE VSAKfl INŠTRUMENT! če samo ščete. ar sposobnosti za to mate čisto gotovo. Ali „dober" n ore biti inštrument, ar kakše gosli takša glasba i dnesden dobimo vendar za tak male peneze jako dobre -nštru-mente direktno s skladišča svetovno znane k ingenthalske tvornice MEINEL <5 HEROLD Tu krotek primer: oti Din Tnraburicc oltste Vijol- (0OSU) „ Mandoline „ Klarineti Trompete Gramofoni „ Ročne harmonike (nemške) ... od Din Ročne harmonike (dunajske) . . od Din Hromatične harmonike .....od Din 153® 98-- dale 199 - dale 69-- dale 129-- dale 120-- dale 480-- dale 380-- dale 85'- 179- Vsakš inštrument a dni na prohol Popolno dobrostanje 1 Dozdaj prek 1 mllšj^si fetipesni Popunoma brezplačno dobite bogati ilustrirani najnovejši KATALOG, če se sklicujete na naš kalendari ga zahtevate od MEINEL & HEROLD Tvornicaglasbil,gramofonov i harmonik podrfizrrica MARIBOR ŠflS. Z57~0. Močni učinek šteroga telko hvalijo vsi, ki niicajo Fellerov fluid iz rastlinskih esenc s postavnov zava-rovanov znamkov pri zobo i glavoboli, migreni nervozi, slabosti oči itd., šteri učinek je že 35 let tiidi pri nas poznani — nas sili na pozornost, da je pristen samo v glažaj, kak je gorik naslikana z imenom „FELLER". Dobi se v lekarnaj i podobnih trgovinaj v posktisnih glažkaj po Din 6'—. v dvojnih glažkaj po Din 9-— i velkih specijalnih glažaj po Din 26. Po pošti košta s poštninov vred zavoj z 9 poskiisnimi ali 6 dvojnimi ali 2 specijalni-ma glažma D 62'— Trije taksi zavoji D 139 EUGIN V. FEiLiR, stubica Donja št. asa. (savska banovina) PRVA STALNA i pš&šžsmi zo Štedilnike CSCaehel !Or Sparherd) raznovrstne kvalitete v usloj Izbiri se nahajajo v trgonini phinte-riše i žBlsznine GUSTAV DITTRICH-a v MURSKOj SOBOTI. najvekls i najfagejia zaloga z Cela družina vživa! Istinsko je čudno, kak nešterna deca z igranjom obvladajo šterišteš inštrument i če bi starišje znali, kakšo srečo i kakši užitek nudi deci glasba, štero proizvajajo sami i kak to vpliva na duševni razvoj deteta, teda bi izklUčno vsako dete, a posebno kda de že starejše, melo svoj inštrument. Pri nas v Jugoslaviji je to lehka stvar, od kar je vpelan brezplačen pouk v igranji, ar tak se lehko vsako dete i tudi vsakši starejši doma sam navči igrati. To vugodnost je vpelala tukajšnja naša podružnica sve-tovnoznane klingenthaiske tvornice glasbil Meinel & Herold, pa lehko dobijo tudi naši čtitelle isto. če zahtevajo sklicujoč se na naš kalendar, brezplačno knižico „Kak postanem dober muzikant" i cenik od tvrdke MEINEL & HEROLD tvornica glasbenih inštrumentov, gramafo-nov i harmonik, prodajna podružnica MARIBOR št. 257—C. ŠTEVILNA ODLIKOVANJA ZS°- dišeči fluid iz rastlinskih esenc, z znamkov „Elsafluid" tekom 35 let, i številna priznanja posebno onih, šteri ga nucajo za viista, grlo, zobe, za grgranje, pri prehladi, nahodi, hripi itd. nas silijo, da stalno znova priporočamo to dobro domače zdravilo i kozmetikum i da opozarjamo na to da je pristno samo z imenom „FELLER". Dobi se v lekarnaj i sličnih trgovinaj v poskusnih glažkaj po Din 6 —, dvojnih glažkaj po Din 9 — ali v specialnih glažkaj po Din 26 —. Po pošti stane zavoj z 9 poskiisnimi ali 6 dvojnimi ali 2 specijalnama glažama s poštninov ?red Din 62 —. Štiri taksi zavoji D. 173 pri izdelovalci EUGEN V. FELLER, Stubica Donja št. 823. banovina HAHN IZIDOR trgovina s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami PRtKMURSKA TISKARNA KNJIGOVEZNICA MURSKA SOBOTA. Velika zaloga vsefele evang. i katoličanski molitveni knjig. Za župane se dobijo vsefele tiskovine. Zaloga trgovski knig. Fnfrtnrp-ofc^; a^iafati__Fotnorafske nntrehščine. Jeli sze plucsni betegi dajo zvracsiti 7 j§> Z-tem pitanjom se brigajo vsi, ki trpijo Ast- jgj me, pjfič, gutanov, žalodca tuberkolozišne betege i zv&ni konjski kašel, z-šteri so se jgj do elimao ne mogli zvračiti. Vsi te betež- jjg> niči dobijo od nas edne šenkane knige, z- jjgj kepami, štere je eden imeniti doktor bivši jgj šef zavoda za fizenkuru pisao: Dr. med. {gj Guttmann i Jeli sze plucsni betegi dajo zrasiti 7" @ Vsakomi betežniki takpri- liko ponudimo se ogviišati od svojega betega, i njega vračenja. Zato smo skončali vsakomi td knige k-šenki brez poštni stroš-kov poslati, šteri de je na ednoj kžrti (fran-kirano z 150 Din.) proso od 1 PUHLHflHHIMEHLINfH. mihu™ n» a a Frvoupszfna zdrauszfuena h vini ndjbogsa § kiszila uoda je g SZLflTIHA PETANU Europe naj^si sensav-natron-lithion drzsecsa biszila voda. LdsztniHo: Vogler Joisef i Janos Posta, telefon i zselezniska posztaja Szlatina Radinci | I I I I 8 Če mate bolečine ktipite v lekarni aH v kakšoj to-zadevnoj odajalni Fellerov pravi blagodišeči Elsifluid. Naribajie vsako jiitro i vsaki večer bolna mesta, pa se bole čudili i veselili, kak hitro i dobro Vam Elsafluid olajšuje bolečine. Če ste zdravi, vzemite Elsafluid za grgranje ino izpiranje, I ostali boste zahvalni i verni Elsafliiidi. Vsakdenešnja nega z Elsafluidom Vam d& za nagrado bistro glavo,močne živce i zdravo spanje. Ohranjuje Vaše zdiavje i zbuja s tem zaviipanje v sebe i veselje do živlenja. Za znot-rašnje nucanje par kapljic na cukri ali v mleki Vas obvarie nerazpolože-nja, krčov, kašla, hripavosti itd, Že naši roditeli i dedi so ga niicali za zviinešnje i notranje potrebe kak gviiš-no domače sredstvo i kosmetikum za glavo, hrbet, lakti, pri revmatičnih i živčnih bolečinaj, za celo telo kak tudi proti zoboboli. Zahtevajte za probo v lekarnaj i podobnih trgovinaj Fellerov pravi Elsafluid v poskusnih glažkaj po 6 D, v dvojnih glažkaj po 9 Din. ali v spe-cijalnih glažkaj po 26 Di . Po pošti zavoj z 9 poskusnimi glažkami, 6 dvojnimi ali 2 specijalnima glažkoma 62 Din , dva takšiva paketa 102 Din. 6 takših zavojo samo 250 dinarov (namesto 6 krat 62 Din, Naročila atreserajte na: EVGEN V. FELLER, lekarnar STUBIC9 D0H39 838. (Sausfca banovina.) Za želodčne i črevesne težkoče Fellerove odvajalne Elsa-kroglice, 1 zavitek 6 škatli 12 Din. ZAKAJ JE NAPOLEON POSTAOtak MOČEN? Zakaj je teliko uspeha? Ali je znao kak-še zmožnosti ma b sebi? Os-toso ne, Bil njego-va močna gola iščočo žela po sla njemi p r i d o-moglldo uspehov štere bi dosegno tudi što drtigi z ednakov volov i vztrajnostjov. Vsaki ma sposobnosti v sebi, največkrat fali samo ona neomajna zahteva i samozavest, ki sta potrebni, da Jehko dane sposobnosti tudi izkoristimo. Najbolše opazimo to v glasbi. Skoro nega človeka, ki ne bi rneo zmožnosti, da bi igra o kakši inštrument, a malo se jih spomni, konči probali i tak ide celo vnogo-šteri velki muzikaličen talent v zgiibo Če bi vsakši znao, ka se zdigava pogum i živahnost, če znamo sami igrati, teda bi še starejši segnoli po kakšem inštrumenti, gviišno pa ne bi bilo deteta, niti starejšoga brezi inštrumenta: glasbilo v vsakoj roki, v vsakoj hiši bilo ravno tak s lno potrebno kak hrana i obleka. Ali se lehko trdi da smo v Jugoslaviji na lom pod očj že j:>ko naprediivali od časa, da je jugoslovenska odajna podružnica velike kli genthalske tvornice glasbil MEINEL & HEROLD v Maribori štev. 257.—B. vpelala p i nas to ugodil ost, da brezplačno vči v igranji vsako-ga lepo doma. Vsakši što od tvrdke zahteva, dobi popunoma brezplačno knižico „Kak postanem dober godbenik", k< Vam da vsa po asnila, kak se lehko praktično i enostavno navčite dobro igrati, četudi še neste meh inštrumenta nigdar v roki. Tudi naši čtitelje dobijo kniž co brezplačno, če jo zahtevajo od tvrdke. KMECSKA HRANILNICI) IN POSOJILNICA V BREZOVCIH. Kmetje! Szvoj denar najbole gviisno lehko nalozsite pri nasom zavodi i steri denar sze obresztiije po naj-visisoj obresztnoj meri. Poszojila za kmecski narod da po najmensoj obresztnoj meri. Hranilnica i posojilnica ma vecs szto cslanov, ki odgovarjajo za vszaki najveksi nalozseni denar. Kmetje! Csi sze naloisiie vas denar szami szebe podpirate ar le te zavod vas. KieVer!e'ova mamila zavohejo živali na -kilometre i se dajo na vsako željeno mesto z mamiti. Ne je gift! Vlovili bedete s tem mamilom taki vsako lisico, kuno, tora, la-sico že prvo noč. Mamilo za lisice 60 Din, za kune i tore vkup 55 Dinarov. Dojde za celo zimo. Neprecenlive lovne skrivnosti se dodajo brezplačno. — Nadale sredstva za vničiivanje podgani i miši z garanteranim uspehom, kaštiila za 60 Dinarov. Vse franko i prosto od carine. Prosite za cenik i splača se. H. GENNER BUCH 273. Kt. Schaffbausen (Schweiz). Pisma frankirajte z Din 3.—, dopisnice z Din 1.50. Oglašiivonje v kalentaj prevzeme najvugodnejše stari špe-cij&lni strokovni zavod oddelek BLOCKNER v koncerni 1NTERREKLAM D. D. ZAGREB, Masarykova 28. Telefon št. 21-65. Predlogi i stroškovniki brezplačno! DSilMJ&TIfitll ' vsi> ki trpii° od Protina> tr" nKUi^lll I IVV^S ganja, smicanja, bolečin v sklepih, v hrb- Qn Iphb^ nnmiripni danucajopra-ti i v križi ICllKU pUIIJllJClll, vo sredstvo, či pazijo na to, da dobijo prvov stni Fellerov fluid iz rastlinskh esenc s postavnov zavaruvanov znamkov „Elsafluid", kak ga kaže poleg stoječa slika. Dobi se v apotekaj i podobni trgovi-naj. Poskusni glažek po Din 6.—, dvojni glažek po Din 9,— i velki specialni glažek po Din 26 — Po pošti košta zavoj z 9 poskusnimi ali 6 dvojnimi ali 2 specialnima g ažekoma Din 62,— s poštninov vred. Dva takšiva zavoja Din 102.— pri izdelovalci EUGF.N V. FELLER. Stubica Donia št. 838. Savska Ban. MODNEGA BL3G9 EXP0RTH9 HISB FRANC KOLLARlC Apače Razposila i odava vsefele moške i ženske stofe. Pralno blago za ženske, zgornji i spodnji gvant, postelino, belo platno, drukitd. Konfekcia za gospode v velkoj izbiri! Odava se tUdI na mesetne obroke! Zavedni kmetje obrtniki, trgovci i delavci nalagajo svoje prišparane peneze varno pri KMEČKOJ POSOJILNICI v Murskoj Soboti Cerkvena cesta št. 5. v lastnoj hiši prek od birovije. - Ček. rač. 15.229. Kmetje, ta gasa je vaša, zato se je poslužujte i jo ttidi priporočajte drilgim. Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hranilne knižice ali tekoči račun ino je obrestuje najbolše. Hranilne vloge znašajo dozdaj prek 7,500.000 Din. Za te vloge je pa dobroga stanja poleg hiše do 65,000.000 Din. Letni promet prek 25.000.000 Din. Posojila davle na poroke (kezeše), tabulacijo i tiidi na tekoči račun na več let, na dužna pisma, po najnižišoj ob- restnoj meri. Rentni davek od penez plača Posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, trgovci i delavci, ne smete se spozabiti s te gase, štera podpira v stiski naše ltidstvo. Pridite v svoj dom, kde te posliiženi po svojoj voli. H TELEFON ŠTEV. 18. ČEK. RAČ. ŠT. 14.891. g | OBČINSKA | |HRANILNICA| I v MURSKI SOBOTI. j | edini piipumm uaeni zairoo u pheh^ukju. j g Za hranilne vloge in sploh za vse obveznosti Ob- g jH činske hranilnice jamči m | VELIKA OBČINA MURSKA SOBOTA j g z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno g J močjo, zato se tudi §1 §j ARVINSKI PENEZI IN OBČINSKE FONDE g H SAMO TO MOREJO VLOŽITI. m | Sprejema vloge na hranilne knjižice inv | U tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje, g I Daje posojila proti vknjižbi in na poro- | M ŠtVO (na grunt in na karto bijanko z kezešmi). — || g Dovoljuje vsakovrstne g ] KREDITE | m (lombardne, menično-ekskomptne, kon- g U tokorentne) na primerne garancije. g jj Opravlja tudi vse druge v denarno g stroko spadajoče transakcije najku- jj || lantneje. 005353535348234853235348539053485353535348535348535323482348535348535353485348534853232348 Naimodernesa fabrika mesznati izdelkov, hladilnica in fabrika za led JOS. BENKO MURSKA SOBOTA. Delajo sze vszake vrszte klobaszi, szalami (zimszki i letni) kak tiidi vszefele prchajeno meszo — EXP0RT govenszke zsivine, szvinj, telet i mesza. Za delavce ocvčrke, prekajene szvinyszke noge po fal ceni. Dobi sie: maszt I. vrszte tiidi na m&io. Nainizsja cena i najbolsa kvaliteta. O ■ II Koncesijonovana prodaja smodnika. VSZEFELE PATRONI I SPRIJ. Najbogsi i najfalejsi biciklini i masini za sivanye, kak kOSZe M Vulkan" i C0j Tirolszki kamli szo nžjfalejsi v veletrgovini Vencseszlav Vilar, Ljutomer. sze escse dobijo po nžjfalejsoj ceni: Traserze, policsno zselezo, szfau-beno i pohištveno orodje, plo-csevina, hovacsha, tislarszha, sioszarszha, uepsztuena sher. Vszakovrsztni deli za bicikline, decsinszke kolica, posztele, za mujvanye garniture, kiihinyszka poszoda, pr&lni i zsgalni kotli, pecs', štedilniki. Včrsztveni masini, vodne cevi, pumpe, decimalne i balancsne vžge, vcselar-szke potrebscsine. Orozsje i rr;u-nicija. Najbogsi masinszki ino cilinderszki oli. Cene znizsene i Posztrezsba tocsna!