232. Številka. Ljubljana, ? četrtek 7. oktobra 1903. XXXVI. leto. ria-.b viak dan »v^čer,, r;rr& nedelje in pra&nike, ter velja pe poeti prejema* aa avatro-c grak* jtoeeie arn vee ieto lB R, aa hjJ£ eta ib K, aa četrt leta b R BO h, aa edeii mesec S K h. Za LJubljano • poSiljan)« na dom ss vse leto 94 K, sa pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa eden mesec S K. Kdor hodi sam 4onj, velja sa celo leto 22 K, ea pol leta 11 K; sa četrt leta B K BO h, sa eden mesec 1 K fif) h. - Za tuja dsisle toliko teč, kolikor znaša poštnina. Na naroCbo brez istodobne tpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za ssnsnlls podaje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se osnanilo enkrat tiska, po 10 h, ce ss dvakrat, in po 8 h, Bi as trikrat ali večkrat tiska. i— Dopisi naj se izvole* frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredslstve In serevnlstvo je na Rongrasnem trgu flt. 12. - Dpravnifitvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila t. j. administrativne stvari — Vhod v uredništvo je si Vegove nlice it. 8, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga ftt. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posaunttnt številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon 6t. 85. Klerikalci in dež. zbor. Položaj v deželnem zboru se \asni, in če bo klerikalci mislili, da s terorizmom, s hrupno ali s tehniško obstrukoijo potlačijo večino pod svoj podplat, so se zdaj prepričali, da so živeli v zmoti. Večina se ne da terorizirati in na ves glas povemo klerikalcem, da se jim večina nikdar ne ukloni. Ko je bil sklican deželni zbor, se je večina, da bi varovala korist dežele in prebivalstva, odločila, da napravi klerikalcem zlat most in jim omogoči, da na č a s t e n način odnehajo od obstrukcije. V ta namen je priznala nujnost predloga zastran volilne reforme, v ta namen je klerikalcem ustregla glede sestave odsekov, v ta namen je v prvih dveh sejah mirno in ravnodušno gledala bedastoće, ki so jih uganjali klerikalci s svojo obstrukcijo. A večina ni hotela, da bi bilo njeno odjenjanje samo navidezno, nego je bila tudi pripravljena privolitivrazmeram primerno volilno reformo. Kar zahtevajo klerikalci, to je blaznost, ali reforma bi se dala vendar doseči, če bi tudi klerikalci nekoliko odnehali. Ako bi bilo klerikalcem res za vo-iilno reformo, to se pravi, ako bi jim bilo za to, da dobe doslej politično brezpravni sloji primerno zastopstvo v deželnem zboru, bi morali z obema rokama sprejeti to, kar se jim ponuja. Će zdaj klerikalci upijejo, da večina sploh noče volilne reforme, je to laž. Večina hoče reformo, le v to neče privoliti, kar klerikalci zahtevajo, kakor klerikalci nočejo privoliti v to, kar jim večina ponuja. Tudi najbolj zabiti klerikalec si je moral biti v svesti, da se tako globokosežna važna stvar, kakor je volilna reforma, ne da dognati kar čez noč, saj se še v takih deželah, kjer ni tolikih nasprotij, kot pri nas, po več let ne morejo zediniti in bi bili veseli, če bi bili že tako daleč kot pri nas. V nas se je večina nače- loma izrekla za volilno reformo. Že to je važen korak, kajti sedaj se gre le še za to, da se stranke zedinijo glede obsega te reforme. V tem oziru obstoje še nasprotja, preko katerih ni lahko priti, kajti zahteve klerikalcev so skrajno pretirane in v obstoječih razmerah absolutno ne dobe potrebne večine v deželnem zboru. Ko bi se veleposestniki udali klerikalni zahtevi, bi sami sebi vrgli Štrik okrog vratu. Vzpričo temu se je smelo in moglo pričakovati, do opuste klerikalci obstrukcijo, s katero samo tratijo čas in delajo deželi škodo ter da se na eni strani lotijo stvarnih pogajanj zastran volilne reforme, na drugi strani pa se z večino vred lotijo mirnega in resnega dela v deželnem zboru. To upanje pa se ni izpolnilo. Klerikalci hočejo z obstrukcijo in terorizmom prisiliti večino, da pred njimi kapitulira, ali na to večina niti v sanjah ne misli. Da se večina ne uda klerikalnemu terorizmu, o tem so se klerikalci že prepričali, zato bljujejo iz »Slovenca« ogenj in žveplo. Dokler klerikalci ne odnehajo od obstrukcije, naj si nikar ne delajo n i k a k i h upov, dasepoložaj izpre-meni in da jih potegne večina iz blata, v katero so zagazili. Juho, katero so si klerikalci skuhali, morajo sami poklepati. Najprej mora priti na vrsto za kon o deželnih izdatkih in o pokritju teh izdatkov, namreč proračun. To je pogoj rednemu gospodarstvu v deželi, to je najvažnejša naloga, ki jo ima dež. zbor — vse reforme in druge zadeve pridejo pozneje. Kaj bi pomagalo, če bi deželni zbor dovolil tudi milijone ko pa se ti ne izplačajo, dokler ni rešen proračun. V zadnji seji je klerikalnim ob strukcijonistom priskočil na pomoč tudi deželni glavar. Ves čas, kar uganjajo klerikalci obstrukcijo, je deželni glavar igral dvoumno u log o, sedaj pa je vrgel krinko od sebe in pokazal svoje pravo lice. Večina je doslej nosila deželnega glavarja takorekoč na rokah in mu ni nikdar delala težav. Mirno je celo dopuščala, da je gospod Oton plem. Detela bil deželni glavar in obenem član stranke, ki dela obstrukoijo. Povsod drugod bi se bilo zahtevalo, da mora tak glavar ali izstopiti iz stranke, ali pa se odpovedati svojemu dostojanstvu. Ali večina je glavarju prizanašala, ignorirala to popolnoma nedopustno razmerje in mirno gledala, kako je deželni glavar skušal ohraniti fikcijo, da na eni strani skrbi za redno delovanje dež. zbora, na drugi strani pa podpira obstrukcijo. Odslej pa se to ne bo več mirno gledalo. Te igre je dovelj. Gospod deželni glavar je v zadnji seji provociral konflikt z večino. Da ima on po besedilu dež. ustave — kakor tudi po duhu — pravico, določevati seje, to ve veČina vsaj tako dobro, kakor on sam, kateremu so določbe deželne ustave in dež. opravilniki še danes s sedmimi pečati zapečatena knjiga. Glavarju tudi nihče ni odrekal te pravice — brez dvoma pa je njego va moralična dolžnost, da tudi pri določevanju sej upošteva željo deželnega zbora, in zato je imel moralično dolžnost, da je Luckmannov predlog dal na glasovanje in po želji zbornice odredil prihodnjo sejo. Toda — klerikalcem ni dišalo, da bi se njih nujni predlogi spravili v stran, da bi se deželni zbor lotil rednega dela in zato je glavar odredil, da bo prihodnja seja šele v petek. Saj ima dežela dosti denarja in lahko razmeče par tisočakov. Gosp glavar je na proteste zoper njegovo postopanje patetično za-klical, da je njegova dolžnost braniti pravice dež. glavarja, »Slovenec« pa se sklicuje celo na glavarjevo prisego na ustavo. Glavar pa ni prisegel samo, da bo branil svoje pravice, nego je tudi prisegel, da bo izpolnjeval svoje dolžnosti. V tem oziru pa je glavar menda jako slabega spomina. Tako na pr. je glavarjeva zaprisežena dolžnost, skrbeti, da se govorniki pri utemeljevanju nujnosti svojih pred logov res drže samo tega, kar govori za nujnost. Toda gosp. glavar trpi in ne Črhno niti besedice, če govore klerikalci cele ure o stvareh, ki nimajo prav nikake zveze z nujnostjo. In tako postopa glavar tudi pri raznih drugih prilikah. Kadar bi moral nastopiti proti ob-strukciji, pozabi jako rad na svoje dolžnosti, kadar pa se gre za večino, tedaj zna braniti celo t a k o d v o m 1 j i v e s v o j e pravice, kakor je pravica glede določevanja sej in dnevnega reda. Te igre je sedaj dovelj. Aut — aut! Idrijska realka pa on-dotni klerikalci. Povodom otvoritve novega real-čnega poslopja v [ Idriji je prinesel „Slovenski Narod" jako aktualen, Času primeren dopis. V tem dopisu se ne nahaja nikaka slavnostna tirada na čast občinskemu odboru, ki je ustanovil realko in sezidal zanjo lepo poslopje; in če bi se pela taka tirada, bila bi popolnoma opravičena. V Članku se marveč slika trnjeva pot, po kateri je hodil občinski odbor idrijski, ko je ustanavljal novi zavod in zidal zanj primeren hram; pove se tudi ondi, da se ima za to trnjevo pot zahvaliti občinski odbor v prvi vrsti razupitim, kratkovidnim, od strankarstva zaslepljenim klerikalcem idrijskim, ki niso mogli brzdati svoje strasti tedaj, ko se je slo v Idriji za izključno kulturno zadevo, namreč za novo realko. In ta članek, v katerem se pove klerikalcem nekatera trpka, a resnična beseda, ta Članek jih je preklicano razburil. Stopili so skupaj, v farovžu zvarili nekak odgovor na omenjeni Članek v „Narodu" in ga poslali svojemu „leibjournalu" — „Slovenskemu listu". Začetkom svojega odgovora — sicer njihovo zmašilo ne zasluži tega imena — '^vohunarijo, kdo bi sc bil predrznil napisati rečeni „Narodov" Članek. Zaletavajo se prav po nepotrebnem v tukajšnje gospode akademike, in se obregnejo milostno ob „ znanega" dopisnika bivše idrijske HJednakopravnoBti" — g. Š., Češ, če niso oni pisali, je pa ta. No, tu so se prav dobro urezali. Povedano jim bodi, da je dotični članek v „Narod" pisal zvest in odločen pristaš liberalne stranke v Idriji. In to je bilo treba povedati idrijskim klerikalcem. Naivni so namreč toliko, da bi morda celo mislili, da je pisal imenovani Članek kak idrijski politični uskok — tudi takih se ne manjka v Idriji, gospod urednik —, kak tak uskok, ki hitrejše menja svoje politične nazore kakor pa svojo obleko, ki se včeraj baha s svojim globokim katoliškim prepričanjem, ako sedi baš pri mizi, obloženi s katoliškimi piščeti in kopuni; ki se pa že jutri po gostilnah, in sploh povsod, kjer ga sliši vsaj še en Človek, pri-dusa, da je liberalec najčistejšega kalibra, ako se mu namreč ponuja sladak, s surovim maslom namazan kos kruha od liberalne strani. Tudi od tistega liberalca ne izvira omenjeni Članek, od tistega liberalca pravim, ki seje na dan otvoritve novega realčnega poslopja tako hudo zmotil, da je zašel namesto na slavnostni banket na pojedino — v idrijski farovž. Toliko glede dopisnika „Narodovega" v tolažbo in pomirjenje TuŠarju, Jazbarju in „ta malemu" Novaku! V ostalem delu svojega dopisa v „S1. List" zavijajo gospodje klerikalci idrijski, to je tisti, ki klanfajo v farovžu vse dopise za klerikalne liste, zavijajo pravim svoje hinavske oči proti nebu, trkajo se na prsi in prepričevalno stokajo (Arko bi grgral): „Saj mi nismo nič naredili proti realki, niti v preteklem niti v sedanjem Času; nasprotno, mi smo celo najpožrtvoval-nejši in najvnetejŠi prijatelji realke; naš Novak in Ozvald agitirata v šoli listek. Slutnja. Spisal Rado M urnik. (Dalje.) Onkraj kotlinaste doline, preko tisoč korakov Široke in polagoma nižajoče se proti Jezeru, je videl skozi svoje gledalce za nasipi v treh vrstah pisane turbane in bele košulje vBtašev, rdeče fese in raznobarvne uniforme nizamov, rednih turških vojakov, med gostimi oblaki smodnikovega dima. Natančno in fino so se odražale lične postavice od ozadja. Na sovražnikovem levem krilu in na sredi onkrajnje rebri pred trdnjavo je bruhalo šest topov granato za granato. Od skale na levo do avstrijske baterije so se vrstili roji 10. strelskega bataljona; za njimi so ležali oddelki reserve. Pravkar so nesli strelci ranjenega častnika z bojišča Zadaj za strelskimi krdeli je sedel brigadir, generalmajor nadvojvoda Ivan Salvator na skalini; blizu njega je hodil divizionar vojvoda Viljem Wilrttemberg z rokami na hrbtu za- mišljen gorindol in nervozno odbijal sablo z levim škornjem. V tem so se nakupičile na nebu težke svinčenosive kepe oblakov. Po razpaljenem zraku so doneli prele-teči glasovi turških trobent, in temne trume so hitele podaljšati sovražnikovo desno krilo.] »Kje so Leopoldovci, Hrvati?« je vprašal nadporočnika. »Na levi se mučijo po skalovju, da zajamejo sovražnikovo desno krilo in ga popadejo za njegovim hrbtom«, je odgovoril oni. »Premalo nas je; pametneje bi bilo, če bi bili počakali tretje brigade. Lej, tu dirja že drugi ulanec divizionarja prosit pod-krepljenja. Če se Kuhnovoi umaknejo preveliki sovražni sili, moramo vsi v Jezero ali pa pod handžar.« Častniki so se vrnili k svojim vodom. Poslednje reserve so hitele v bojno vrsto. Po grmovju je jelo strahotno šumeti in vršati; mrke, preteče sence so legale na zemljo, in od Jezera sem je sunkoma pihala plašna, žalostna sapa. Lajtnantu je bilo, kakor da sliši bolestno zadušene krike umirajoče duše sredi pokanja pušk, sredi groma kanonade. »Tretji vod v roj! četrti v podporo!« je ukazal stotnik in pokazal smer s sabljo. »Rojna vrsta! Vod za mano!« je kričal poročnik, skočil pred vojake in jim velel s sabljo narazen. Roji so se razdelili in hiteli naprej za bližnje zakrilje. Lajtnant je pokleknil dvajset korakov za njimi na tla in pogledal na uro; bilo je nekaj minut pred eno. »Streljajte! Cilj sovražnik! Osemsto!« je vpil. Od bližnje gorske baterije je donelo venomer: »Prvi top, streljaj! Drugi top, streljaj!« In streli so grmeli, in potresala se je zemlja, in podrhtavali so zrakovi. Po vsakem poku je sunilo topove nazaj; artilje-risti so jih porinili zopet naprej, jih nabili in popravili nastavek. Okrogli, gosti oblaki smodnikovega dima, sivo in belo lesketajočega, so se dvigali, viseli v vzduhu in se zlivali v meglen zastor. Tajnopolen mrak je osenČal bojišče. Od otemnelega neba so padale prve velike kaplje; švigali so biedosvetli bliski; zamolkel grom je bučal med pokanje topov in bomb in irapnelov. Vojaki so komaj razlo- čevali muho na puški; njih streljanje je ponehalo. Viharen dež se je usul iz hudournih oblakov, kakor bi jih bil presekal ve ikanski meč. V malo trenotkih so bili bojevniki do kože mokri. Sovražna granata je padla pred lajtnantove roje, toda ni se raz-počila v premehčani zemlji. Naposled je solnoe posvetilo skozi razkosano oblačino; pogosteje se zopet pokale puške in grmeli kanoni. Nanovo so se vzdignili roji in polegli za nizkim zavetjem na premočena tla. Izza smodnikovih megla je videl lajtnant skozi daljnogled na vsej sovražnikovi vrsti rdeče ognjene toke in slišal zateglo tuljenje: »Allah il Allah! AUa il Allah!« Rdeči in zeleni prapori s polmeseoi in konjskimi repi so vihrali v vetru. Tuintam je zamahnila oborožena roka nad nasipom, izginil turban za njim, in odnesli so ranjenca nazaj. Vedno gosteje so Žvižgale krogle nad poročnikovo glavo ali se zarivale blizu njega v mehka tla. Naenkrat se je zvalil vojnik pred njim na hrbet. Krogla ga je zadela v levo oko. Noge so se mu nekaj-kratov hitro skrčile, in potem je umrl z globokim vzdihljajem, ne da bi kriknil ali grgral. Lajtnant je spoznal onega mehkoličnega infanteriata, ki je bil zjutraj izgubil lopato. Tu je ležal nepremično s pokojnim izrazom na obrazu, očrnelem od smodnika. Ledeno mrzlo je preletelo poročniku hrbet. Opazil je, kako se mu trese roka. Ali je bila to bojazen? Smrtni strah ? Prevzel ga je čut sramote; hitro je obrnil pogled od ubitega in vzdignil glavo s kljubovalnim ponosom. Mislil je na domovino, na mlada leta, na mater, ki se je bila ihteč poslovila od njega. Potem so se po rajale v njegovi duši krvave slike predvČeranjega dneva, ko je stal prvikrat v ognju. Mislil je na to, kako je sovražnik, zakrit za jutranjo meglo, streljal na oddelke sedemnajstega polka; kako je pozneje solnce predrlo vlažno zaveso in pokazalo sovražne čete na visoki planoti; kako je nekaj sekund pozneje zagrmel prvi avstrijski top, in zaeno vojaška godba zasvirala Cesarsko; kako so veličastni akordi užgali plamen viharne navdušenosti . . . _ (Konec prih.) za realko, in naš častivredni Arko dela zastonj krstne liste za mladeniče, da jim omogoči vstop v realko; no, naj pa še kdo reče, da ne podpiramo realke." Tako in enako se lažejo rečeni dopisniki. In stavimo, da tem lažem verjame ves klerikalni tabor v Idriji in izven iste s svojim bogom, od sve-tega Daha razsvetljenim SušterŠiČem na Čelu. Prav interesantno bo pogledati tem najnovejšim prijateljem mestne idrijske realke malo natančnejše v lice. Morda se potem stvar pokaže v drugi luči in morda se ti nadriprijatelji spremene pod našim preiskovalnim mikroskopom v najzagrizenejše nasprotnike imenovanega zavoda. V zadregi smo, po kateri vrsti bi si ogledali te svoje velikodušne in plemenite prijatelje. Kako jih je razvrstiti, to je odvisno od merila, ki nam je merodajno pri ocenjevanju teh možakarjev. Ako se gre za to, kdo je doživel največ Škandaloznih, in katoliškega maŠnika prav nevrednih afer, potem bi morali dati prvenstvo debelemu katehetu Ozvaldu in najpreje njemu pogledati v srce in obisti, v kolikor se tičejo njegove zamaščene obisti in njegovo surovo srce idrijske realke. Če hočemo odlikovati pa tistega, ki daleč nadkri-ljuje svoje sozemljane po nadutosti, po vohunarstvu, poleg tega pa Še tudi skrajni modrosti, potem gre brez dvoma naše najponižnejŠe spoštovanje slavnemu idrijskemu Komenskemu, to je „ta malemu" Novaku. Pa pustimo pri miru te ozire. Vprašajmo se rajši: kdo pa je daues v Idriji najslavnejši mož, kdo je baš zadnje čase zanesel glorijo tega zaničevanega mesta sirom slovenske domovine! No; kdo! I naš dobri tehant, naš elegantni in sladki Mihael Arko, ki si je nedavno postavil krono časti in slave na glavo s svojim nedolžnim govorom, deviškim govorom v deželnem zboru. On je torej junak našega časa, on je sedaj prva kapaciteta v Idriji. Spodobi se tedaj, da naredimo njemu spodoben poklon s tem, da ga danes prvega izmed imenovane dvojice predstavimo občinstvu kot, no kot gorečega prijatelja mestne realke! (Dalje prih.) Deželni zbori. Štajerski deželni zbor je včeraj obširno razpravljal o gospodarski ločitvi med Avstrijo in Ogrsko. Svoje predloge v tej zadevi so utemeljevali poslanci \V a 1 z, grof Kottulinskv, baron Rokitanskv in Hagenhofer. Prvi govornik je med drugim rekel: »Ako vzkipi mad-jarski šovinizem do vrhunca, sokriva je tega tudi krona s svojo popustljivostjo. (Deželni glavar je zvonil ter prepovedal krono vlačiti v debato Neugodna nsgodba ima tudi svoj vzrok v tem, ker je odločilni faktor vedno vplival na škodo tostranske državne polovice. (Deželni glavar je znova svaril) Končno pa je govornik izjavil: »Ne priznavam kroni pravice, odločevati en o stran Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XVIII. Na samostanski pristavi pri Križni vasi so bili zbrani opatovi gostje. Tudi opat Albertus je bil med njimi. Rana, ki mu jo je prizadela Polonica, je bila sicer globoka, ali nevarna ni bila in se je še dosti hitro zacelila. Čez teden dni je že mogel zapustiti posteljo. Opat je bil uslužbencem na pristavi zabičil, da ne smejo nikomur povedati, kako se je zgodilo, da je bil ranjen. Pravil je, da ga je tatinski lovec napadel in vojvodinja Vi-rida, kakor sploh vai odlični ljudje njegove okolice so to verjeli. Kmet-sko ljudstvo je seveda po pristavskih poslih že izvedelo, kaj se je zgodilo, ali strah pred opatovo krutostjo je bil tolik, da se še govoriti niso upali. Opat je svoje ozdravljenje hotel praznovati na pristavi pri Križni vasi in je v samostanu mudeče se ple miče povabil tja. Gostija je bila imenitna in kmalu je vladala med gosti viharna veselost, ki je še narasla, ko je Jernej Kos pripeljal nekaj kmet- sko v vprašanju, kjer se gre za naš denar.« Deželni glavar je to izjavo odločno zavrnil, češ, da si krona vedno prizadeva, najnatančnejše varovati koristi vseh narodov. Tudi naslednja govornika sta očitala Mad jarom nelojalnost v nagodbi. Posl. Hagenhofer je predlagal, naj se naloži na sladkor, ki se izvaža iz Avstrije na Ogrsko 3 K 5 v prehodne pristojbine. Posl, baron Rokitanskv je predlagal, naj se dovoli dež. odboru kredita 100 000 K za poplavljene kraje na Gor. Štajerskem. Posl. Lenko je prosil za deželno podporo pogorelcem v Slov. gradcu. Posl. Vošnjak je utemeljeval svoj predlog glede ustanovitve kmetijske šole z enoletnim tečajem in slovenskim učnim jezikom za politična okraja Celje in Slovenski Gradec. V svojem predlogu je dokazoval žalostni položaj kmetijstva, in da se mora tudi za slovensko prebivalstvo kaj storiti. Predlog se. je izročil deželno kulturnemu in finančnemu odseku. Posl. Gerlitz je predlagal odpravo mitnic. Koroški deželni zbor. Na predlog posl. Kirschnerja so se povrnile nekaterim občinam obresti od dolgov, ki so jih napravile vsled zidanja novih šolskih poslopij. — Za pospeševanja planšarstva se je dovolilo 6000 K, za povzdigo konjereje pa 3000 K. Posl. dr. Pupovac je predlagal, naj prevzame dežela zavarovanje proti požarom. Moravski deželni zbor je razpravljal o češkem nujnem predlogu glede spremembe deželnega volilnega reda. Pri tem je prišlo med Čehi in Nemci do ostrih kon-troverz. Predlog se je končno od klonil. _ Veliki vspehi Japonske na vztoku. V deželah daljnega vztoka, ki so sedaj zvezane po sibirski železnici z Evropo, se javljajo velevažni dogodki: snuje se nova kitajska država, započel se je svetovni boj za Kitajsko samo in koreansko cesarstvo je podleglo japonski premoči ter se popolnoma uklonilo japonskemu vplivu Japonizacija Kitajske in Koreje napreduje izza časa kitaj-sko-japonska vojne, zlasti pa v zadnjih treh lelih kolosalno. Japonci, ki so svoje dni sprejeli od Kitajcev svoj književni jezik, vero, umetnost in prosvcto, vračajo sedaj svojim sosedom in se trudijo, da bi jih sprijaznili s svojo, po evropskem vzoru posneto in prikrojeno kulturo. Japonska se je odločila z vsemi svojimi močmi delovati na to, da približa »nebeško cesarstvo« in Korejo zapadni prosveti. V to pa hoče v prvi skih žena Kmetje so bili tako va jeni, da so morali svoje žene pošiljati na take zabave, da še mislili niso na odpor. Narod je bil tako po tlačen, da je izgubil vsak ponos in se še svojih človeških pravic ni zavedal. Med pijano tolpo je bil opat kmalu edini trezni človek. Tudi hrupna veselost, ki je vladala krog njega, ni mogla ugladiti njegovega mračnega čela. Temni so bili njegovi pogledi in kratek ter osoren njegov govor. Nakrat je mignil Jerneju Kosu k sebi, se še enkrat nekoliko zamislil, potem pa kakor da je prišel do določenega sklepa, šepetaje nekaj naročil svojemu oskrbniku. Se ta je nekam preplašen pogledal opata, a vajen je bil slepe pokorščine in se molče odstranil. — Spoštovani gostje in prijatelji, je potem opat zaklical zbranim veljakom z gromkim glasom, pripravil sem Vam posebno presenečenje. — Čujmo — se je glasilo po dvorani — premilostni gospod govori! Čujmo! Slava opatu! — V roke praviee je prišla stara čarovnica, ki bo sojena po cerkvenih vrsti aeznaniti ovoje sosede i japonskim jezikom, jih sprijazniti z japonskimi šegami in navadami, vojaštvo reformirati po japonskem uzoru ter državno upravo preustrojiti in pre-ukrojiti po japonskem navodilu. To delo ni lahko, a vendar se je Japoncem v njihovi žilavi vztrajnosti posrečilo izvojevati v tem oziru velikanske vspehe. Podvrgli so si tako Korejo, kakor Kitaj popolnoma svojemu vpljivu v moralnem in političnem oziru. Japonci si vzgojujejo s sorodnimi Kitajci velesilnega zaveznika z ogromnim človeškim materijalom, ki ga hrani v sebi nebeško cesarstvo, hočejo ustvariti na vztoku mogočen jez proti evropskemu navalu ter zagotoviti politično premoč v Aziji mongolskemu plemenu. Skupna krvna sorodnost, rmena koža, isto pleme in ista vera, to je podlaga naravne zveze med Japonsko in Kitajem v svrho mongolske prevlade v vztočni Aziji in ohranitve politične in gospodarske samostalnosti tako Kitajske, kakor Japonske. Politične vesti. — Srebrno poroko obhajata danes nadvojvoda Friderik in nad vojvodinja Izabela. — Nemški duhovniki praške nadškofije so imeli v Hebu velik shod, da so protestirali proti imenovanju dveh čeških kanonikov in za ustanovitev nemške škofije. — Cehi in M adj ar i. Poslanci moravske narodno socialne stranke so poslali posl. Polonviju sledečo brzojavko: »Celokupni češki narod se pridružuje s čustvi solidaritete Vaši velikodušni in junaški domovini. Češko in Moravsko tvorita jez, ki varuje kraljestvo sv. Štefana proti močnemu nemškemu navalu. Naj bi se združili v odstranitev pangerman-skega vpliva, našega najnevarnejšega narodnostnega so vraga. Ako se združimo, bodemo zmagali.« — Ogrska magnatska zbornica je imela včeraj sejo, v kateri se je prečitalo pismo grofa Khuena, s katerim naznanja svojo prvo demisijo. Od takrat je znova vlado prevzel in znova odložil. — Usoda rekrutnega zakona na Ogrskem. Iz zanesljivega vira se zagotavlja, da bodo s 1. januvarjem poklicani k ogrskim polkom v stalno službovanje nadomestni rezervisti, ako se ne bo dovolil rekrutni kontingent. Pri temes-varskem polku se je zglasilo za prostovoljni nastop službe 467 Nemcev, 50 Romunov in 6 Srbov. — Protivojaške demonstracije v Szegedinu. Z ene strani se zatrjuje, da se ni streljalo v salvi, temuč je samo eden romunski vojak, ki ga je hudo zadel ka -men, dvakrat ustrelil; z druge strani pa se zdržuje vest, da se je pač od dala salva na demonstrante, da pa in knežjih zakonih. Pri sebi je imela svojo unukinjo — — Ali zna ta tudi čarati? se je oglasil Pavel Glogvic? — Učila se je Čaranja in kolikor se je doslej dognalo, se je naučila samo čarovniškega plesa. Da povečam Vašo zabavo sem ukazal, da pripeljejo čarovnico sem, naj nam zapleše čarovniški ples. — Izvrstno! Slava opatu! To je krasno! tako so klicali zbrani velikaši in se gnetli okrog opata. — Ali je zala? Ali bi jo smel poljubiti? je vpraševal Pavel Glogvic. — Le poljubi jo, ako hočeš, se je smejal Friderik pl. Lindeck, opatov brat. Danes ni tu nobenega praporščaka, ki bi te radi tega ob tla metal. Še je donel po dvorani glasni smeh, ki ga je provzročila ta surova šala, ko so se odprla vrata in so hlapci šiloma privlekli v sobo v dolg temen plašč zavito osebo — Poloni co. Vlekli so jo do opatovega sedeža. Ko so jo izpustili, se je Polonica zgrudila na tla, kakor da je brez zavesti. Opatovi gostje so se vsuli krog nje, kričali in se smejali ter delali vsakovrstne opazke, Pavel Glogvio pa se ■o vojaki, ki so domačini, izstrelili v zrak. Ranjeni so štirje civilisti in 10 vojakov. Trgovcu Federju je neki častnik s sabljo skoraj popolnoma odsekal roko. — Srbsko skupščino je otvoril kralj s prestolnica nagovorom, v katerem je izrekel zahvalo A v a kumovićevemu kabinetu ter naglašal prijateljske odnošaje z vsemi državami, posebno z Rusijo in Avstro Ogrsko. Končno je zahteval, naj se posveča posebna pozornost armadi, ki vživa prej kot slej zaupanje naroda. — Simić, bivši srbski ministrski predsednik in jerob kralja Milana, je umrl na Dunaju 78 let star. — Vstaja v Macedoniji. Nove vojaške odredbe v Bolgariji so Turško zelo osupnile. Bolgarska ni le poklicala 24000 rek ruto v, temuč tudi vse rezervne podčastnike vseh letnikov k tritedenski orožni vaji. — Iz Soluna poročajo »turški viri« o novih grozodejstvih. Med Groskovem in Meropečjo je bila dne 4. t. m. bitka, v kateri je bilo ubitih 30 Turkov, 36 pa ranjenih, med njimi tudi eden polkovnik in štirje drugi častniki. Vstaši so izgubili 34 mož. V okrajih Džamabaja, Rozlog in Melnik je požganih 20 turških vasi. Velika naselbina Banitko je razdejana in 2000 (?) Turkov je pobitih. Število vstašev narašča z vsakim dnevom. — Rusija na Kitajskem. Rusija baje gradi v Yongamiku utrdbe ter dovaža topove, dasi se angleška vlada brani, oddati Rusiji zemljo v najem. Dnevne vesti. V Ljubljani. 8 oktobra. — Osebna vest. Višji davčni nadzornik v Slov. Gradcu, Adolf Klodič vit. Sabladoski, je pri-dejan ljutomerskemu okrajnemu glavarstva v službovanje. — Po morali sv. Liguo-rija. Vsled previdne taktike naše stranke se je izkazalo z vso jasnostjo, da so klerikalci tisti, ki zadržujejo in onemogočajo vsako delo v deželnem zboru. Klerikalci pa vedo ob enem, da prebivalstvo obstrukcijo obsoja in da zahteva, naj dež. zbor opravlja redno ,svoje delo, in zato skušajo z vsakovrstnimi zvijačami in lažmi odvaliti od sebe krivdo. Kako nizkotnih sredstev se poslužujejo, je razvidno iz včerajšnjega „Slovenca^, cigar tozadevno pisarjenje že oddaleČ diši po — dr. Kreku. Doslej smo mislili, da je dr. Krek profesor tomistiŠke filozofije, sedaj pa se kaže, da je specijalist za liguorijansko moralo. Obravnave dežel-nozborskih odsekov so tajne in mi smo doslej to tajnost respektirali. Ali tega ne more nihče zahtevati, da bi molče dopuščali, da trosi „ Slovenec- o teh obravnavah vsakojake laži. „ Slovenecu je sklonil k Polonici ter strgal ž nje plašč, ki jo je pokrival. Golo je le žalo sramu in strahu trepetajoče dekle pred pijano tolpo. — Zapleši nam čarovniški ples? — Na noge, čarovnica! — so kričali eni opatovih prijateljev. — Prav zala je ta čarovnica, so se oglašali drugi. Opat je sedel nem na svojem stolu, v očeh pa se mu je brala os ve toželjno8t. — Zapleši! je ukazal s trdim glasom. Polonica se ni ganila. Le tiho njeno ihtenje, le trepet njenega života je kazal, da živi. — Zapleši! je zdaj zagrmel opat novic in mignil hlapcem, ki so takoj pristopili in postavili Polonico na noge. — Ah — pasja vera — ta je res zala — se je čulo klicati velikaše. Pavel Glogvic pa se je prerinil do Polonice in rekel: — Golobičica — daj mi poljubček! Sklonil se je k Polonici, da bi jo poljubil, a dekle ga je sunilo od Bebe, da je odletel skoro do opata. Med tem pa je pristopil neki drugi velikaš in z bičem udaril Polonico po nogah. piše o finančnem odseku: „Pri tem odseku so si liberalci razdelili vse količkaj važne referate, v večini so, torej je to umljivo." „Slovenec" poroča tako, kakor da so se klerikalci kar ob zid pritisnili in se jim ni nalašč ničesar dalo. To je pa laž. Da so klerikalci dobili samo štiri male referate, tega so sami krivi. Od nekdaj je navada, da kdor želi kak referat, se zanj oglasi, a klerikalcem smrdi vsako delo in zato se ni nihče oglasil. Šolski referat se je izročil dr. Majaronu. Ta referat je bil že leta v rokah narodnonapredne stranke in je naravno, da se ji kot Šoli in učitelj-stvu najbolj naklonjeni stranki tudi pusti. Sicer pa ni nihče ugovarja], da se to poročilo izroči dr. Majaronu. Tudi poročilo o proračunu se je v tej seji oddalo. Proračun je n a j v e č j a i n n aj v a ž n e j s a stvar v dež. zboru. Baron Schvvegel je predlagal, naj se to poročilo tudi letos izroči županu Hribarju. Toda Hribar se je o d 1 oč n o branil tega poročila in je prosil, naj se izroči komu drugemu. Ali mi slite, da se je oglasil kak klerikalec? Kaj še! Zupan Hribar je to najvažnejše poročilo klerikalcem naravnost usiljeval, a sprejeti ga niso marali. Tako daleč je šel Hribar, da je predlagal, naj se referat izroči te-hantu Arkotu, a tega še klerikalci niso marali kot poročevalca, kajti pri glasovanju so tudi nekateri klerikalci glasovali za to, da bodi Hribar poročevalec o proračunu. In tako so se razdelili tudi drugi referati in noben klerikalec ni proti temu ugovarjal in nobeden ni zinil besede. In mi to umejemo. Delo jim ne diši, leni so in tudi nesposobni — to pa bi radi prikrili svojim volilcem in jim povrh Še natveztli, da se jim je zgodila krivica. »Slovenec« pravi dalje, da so liberalci »sklenili, da ne bodo v odseku nič poročali, dokler ne pride vanj dež. proračun- in dalje piše: „Sedaj so sklenili, da nočejo delati v odsekih in tudi ne v finančnem odseku, ki bi se bil nx>ral izreči o nujnem predlogu dr. Susteršiča za pomoč bednemu prebivalstvu in pozvati vlado, naj hitro pomaga; liberalci so to odklonili, dasi se mudi pozvati vlado, da da dokler ima še kaj sredstev na razpolago-. To „Sloveu čevo" pisarjenje je skrajno perfidno zavijanje prav po tisti, od vsega sveta zaničevani liguorijanski morali. Suster-šicev predlog glede podpore bednemu prebivalstvu obstoji iz dveh delov. V enem delu se zahteva naj da del c l a iz deželnih sredstev 100.000 K, v drugem pa, naj se pozove vlada, da iz državnih sredstev pomaga. VeČina seje izrekla za to, naj se ko j vzame drugi del tega predloga v pretres, ali župan Hribarje tudi ob enem opozoril, da dotično — Zapleši, čarovnica, se je zadri s surovim glasom. In ko je Polonica vsled udarca in bolečin dvignila nogo, je udaril v smeh in zopet zamahnil z bičem. Hlapci so Polonico izpustili, a vzdržala se je samo trenotek na nogah, potem pa padla na tla. — Prinesite kako metlo, je za-upil Pavel Glogvic na hlapce. Čarovnica pleše samo z metlo! Dimnika tu ni, da bi nam skozi diar.nik ušla. Polonica je dvignila glavo, sklenila roke in bridko jokaje prosila: — Premilostni gospod opat — imejte usmiljenje! Opat pa je ni poslušal. Počasi je vstal s svojega sedeža in dejal svojim gostom: — Morda je punica izgubila svoje čarovniško znanje, ker sem jaz tukaj. Blagoslov, ki ga je prejela moja oseba, pa naj Vam ne krati veselja. Zaba vajte se torej sami s to čarovnico, kakor veste in znate. Aapadla je smrtni kazni — zato lahko storite, kar hočete- — Vivat opat! Slava opatu« so kričali gostje in čim so se za opatom zaprla vrata, planili na Polonico — Danilo se je že, ko so Jernej Kos Bročilo v zbornici še dolgo jniore priti na dnevni red, er§toje pred njim nujni predli klerikalne stranke. Zbornica .jahko pozvala vlado, naj kaj da, dokler d kaj, ali ne bo prišla do tega, ker j to zabraujujejo klerikalni n u j n i Jedlo gi- Če porabi vlada dotični kre-\ za druge dežele in ne dobi kranjski jjjet ničesar, naj se zato zahvali [erikalcem, ki so z nujnimi redlogi onemogočili razpravo. y: se tiče tistega dela dr. ŠustersiČe-_-:t predloga, ki zahteva, naj se do-0\\ 100.000 K iz deželnih sredstev, I na poročevalec Hribar povsem opra-£eno opozoril, daje vsak sklep rez pomemben, dokler se ne idi kako je s proračunom. Devini zbor vendar ne more sklepati tja en dan, nego se mora držati ok-ira dež. proračuna. Iz tega se izvidi lažnjivost in perfidnost SlovenČevega" poročila, ki je je skoraj jtovo zakrivil dr. Krek. Ti ljudje ecejo delati, nego samo slepa-ijo javnost in tistega slepo-anpnega slovenskega kmeta, i ima tako malo zdrave p a-eti, da trpi tako početje me-•o. da bi vzel palico v roke. — Kranjski duhovniki in lovenska Krstna imena. Si- ion RibariČ na Unci je hotel dati rojega novorojenca krstiti na ime Irko. Otrokovi botri so vsled tega fosili župnika, naj dete na to ime ntL Župnik tega ni hotel storiti, s, da Zorko ni krščansko ime, in poslal botre z otrokom domov. i to je šel sam oče k Župniku in ga osii, da naj ugodi njegovi želji, ki nasprotna naukom katoliške cer-n, ter še pripomnil, da je Zorko :o ime, kakor Albinus v latinščini, oje župnik to slišal, se je navi-eino udal Ribaričevi zahtevi ter »ljubil, da bo sina krstil na ime trk o, a da bo vendar v tej zadevi naknadno povprašal škofijski ordi-urijat za svet. Župnik se je res koj na to pripravil, da bi dečka stil. Med krstnim obredom pa je ikrat Ribarič opazil, da je župnik - ne oziraje se na prejšnjo FOjo slovesno obljubo, otroku iti ime Zorko — izgovarjal samo te Albinus, da je torej dečka kljub očetovemu ugovoru in iporu krstil za Albina. To stopanje unškega župnika je ne-veno! Župnik je Ribarica čisto na-ino osleparil in ogoljufal; ljubil mu je v cerkvi sami, da bo i njegovemu sinu ime Zorko, koj i to pa je svojo na svetem • o štoru dano obljubo snedel r je krstil otroka za Albina. Dober ?ei je dal ta župnik! Toliko so edne obljube, dane na svetem estu, tako jih respektirajo duhov-ki sami! Pa kaki narodnjaki so ti ihovniki! Niti slovenskih imen rivoSčjjo Slovencem. Najraje bi leli, da bi bili vsi Slovenci sami ibovti, Pankraci, Boštjani itd. Kaj-ik, ti pridejo kar topli v nebesa, njegovi hlapci nesli na pol mrtvo )lonico iz hi3e. — Lahko bi to punico spravil na Rado, je bil rekel opat Jerneju tett, kajti zapeljala me je s svojimi rovnijami v greh in mi potem 'egla po življenju. Ali jaz sem ve-todušen mož. Zato jo vrzite iz pri-»ve, naj gre kamor hoče. Tudi njeno cico izpustite. Jernej Kos se je na tihem sme-opatovi pripovedbi, da ga je Polica začarala, a rekel ni ničesar. Polonico so nesli pred pristavo jo vrgli na travo. Jutranji hlad je udil dekle k zavesti. Počasi je ■ala in se kakor blazna ozirala *og sebe. Potem je stekla čez -nik brez cilja, kakor bi jo podili tiobni duhovi. — Blizu pristave je stalo nekaj hiš. zasopljena je Polonica pritekla njih in se ustavila pri vodnjaku, fcij trenutkov je omahovala, potem 1 skočila v vodnjak. Začul se je lato krik, potem je bilo vse tiho. Izza kmetske kolibe se je prika-■a kot smrt bleda ženska. — Jezus Kristus — je šepetala * prestrašena — kaj je bilo to? slovenski, oziroma slovanski Borisi, Ljubomirji, Bogumili itd. pa so že v naprej odločeni ■ svojimi poganskimi imeni — za pekel! O ti duhovniška modrost ti in omejenost! Zakaj pa hrvatski svečeniki dajejo otrokom zgolj hrvatska in slovanska imena? Odgovor na to je lahek! Ker so hrvatski duhovniki po veliki večini res narodni, dočim so naši samo brezspolni rimski hlapoi brez vsakega narodnega čustva! — Pomanjkanje učiteljev na Kranjskem je že tako veliko, da se morajo postavljati za učitelje osebe, ki nimajo nobene pedagogiČne izobrazbe. V krškem šolskem okraju so na primer na štirih enorazredni-oah kot šolski voditelji nastavljeni suplentje, ki sploh izprašani niso. Od 72 učiteljskih mest jih je samo 25, kjer delujejo učitetji s skušnjo učne usposobljenosti, dočim vsi drugi nimajo nobene skušnje. To so pač obupne razmere! — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v petek se ponovi opera »O teli o«. — V nedeljo sta ove predstavi: popoldne ob 1/23. je predstava za mladino poetične in humora polne pravljice z godbo, petjem in plesom »Pepelka«, zvečer pa je noviteta: burleska £s petjem in plesom »L epa L i d a«, ki se igra v Pragi prav kar 77tič. Ker je vojaška godba zaradi koncerta na strelišču zadržana, se zvečer ne more peti opera, pač pa sodeluje tudi pri »Lepi Lidi« manjši oddelek godbe. — Istrski in dalmatinski deželni zbor se skličeta v najkrajšem času, in sicer se skliče istrski deželni zbor zopet v Poreč. — Učiteljske vesti. Začasno so nastavljene kot učiteljice in šolske voditeljice te-le gdč. učiteljske kandi-datinje: Amalija Jegličeva v Ko-kri ^ Antonija Rakovčeva v St. Lenartu in Suzana Balohova v Črnučah. ProvizoriČen učitelj Ivan Strekelj je premeščen na štirirazred-nico na Vrhniki. Kot suplentinje so nastavljene absolvirane učiteljske kandi-datinje gdč. Josipina Mučeva v Vačah, Marija Odiasekova pri D. Mariji v Polju in Avrelija Breze-č e v a v Dvoru. — Razstavljene podobe. V izložbi knjigarne gospoda Schwent-nerja v Ljubljani se vidijo tri podobe, katere kažejo del po povodnji uničene vasi U k ve v kanalski dolini na Koroškem. Te slike kažejo, kako žalostno izgleda sedaj na licu mesta. Hiše, pri katerih se vidijo okna, so btle prej enonadstropne. Rojaki, ne zabite svojih revnih sobratov na Koroškem in v ta namen prosi pomožni odbor slov. omizja v Beljaku za te nesrečne kmete nadaljnih milodarov v denarju, obleki ali živežu, katere sprejema g. Ivan Hochmiiller, uradnik, Beljak Hans Gasser Platz 2. — Stavka v Zagorju. Danes ponoči se je odpeljala v Zagorje ena kompanija tukajšnjega pešpolfca št. 27, da bo vzdrževala mir in red pri stavki, katero so pričeli, kakor v Trbovljah, Hrastniku in na O^strem, tamkajšnji rudarji. — Požar. \i Št. Jerneja se nam piše: V torek 6. t. m. pogoreli so štirje gospodarji v vasi Groblje, občina Št. Jernej. Pihal je jug. Sreča je bila, da se je vnelo na severni strani vasi, sicer bi velike vasi Groblje danes ne bilo več. Pogorelci: Rolih, Lekše, Gorenjec in Korošec bili so le za male svote zavarovani Prizadete so Dunajska zavarovalnica in »Concordija«. SentjerneJBka požarna bramba je bila prva na mestu. Na pomoč so prihiteli tudi vrli Kosta-njevčani. Škode je do 30000 K. Ogenj je nastal iz neprevidnosti Gorenjce vega sina, ki je vrgel tlečo cigareto proč. — Izlet na Žigertov stolp priredi »Športno društvo Maribor« ob ugodnem nemeglenem vremenu dne 11. t. m., na katerega vabi vse vesele prijatelje našega lepega Pohorja. Največ udeležencev popelje se ob 6. uri zjutraj z vlakom do Lembaha ter jo mahne po novi krasni poti proti Arehu, drugi pa odrinejo ob 5. uri zjutraj z glavnega trga mariborskega čez Bolfenk. Mariborčani, bližnji in tudi daljni okoličani, v nedeljo ob lepem vremenu na Žigertov stolp! — Utopljenca so izvlekli iz Vrbskega jezera, ki je bil že od lanske jeseni v vodi. Površnik je imel zeznamovan s Črkama »S. F.« Pri sebi je imel 24 K 98 h denarja, zlato damsko uro, zlato kravatno iglo z biseri. Komur bi bil utopije neo znan, naj to naznani sodišču v Roieku. — Nov poštni urad. V nedeljo dne 11. t. m. prične poslovati nov poštni urad v Bohinjski Beli, ki bo zvezan z Bledom in Bohinjsko Bistrioo. — Postni nabiralnik se je dovolil v Javorjah v litijskem okraju. Podrejen bo poštnemu uradu v Šmartnu pri Litiji, kamor bo hodil poštni sal trikrat na teden. — Skoraj neverjetno o istrski železnici. Dne 4. t. m. je odšel vlak iz Poreča napolnjen s potniki. Toda takoj zunaj postaje je začel vedno počasneje in počasneje voziti. Z veliko težavo se je privlekel do prve postaje, tam pa se je potnikom naznanilo, da ne more naprej, ker je stroj za nič. Potniki so morali nadaljevati svojo pot peš, vlak pa se je šele drugi dan vrnil v Trst. — Cvet in sad. Gospod Anton Leutgeb je nam poslal prekrasen cvet divjega kostanja. Na vejici, ki nosi cvet, je polno še komaj na pol razvitih listnih popkov, kakor jih je sicer videti na drevesu samo meseca maja. Cvetje je pognalo na kostanju, kjer je polno že dozorelega sadu in čigar orumenelo listje že odpada. Torej se nahaja na eni in isti vejici — cvet in sad! Pač redka naravna prikazan to! — Konj ukraden. Dne 4 t. m. ponoči je bil hlapcu Valentinu Svoljšaku v Starem dvoru, občina Stara Loka, ukraden konj z vozom vred. Tat prisedel se je k hlapcu na voz in se je peljal ž njim iz Podbrda proti Škofji Loki. Med potoma je šel Sroljšak v neko gostilno, tat pa je med tem časom izurinil z vozom in s konjem. Konj je črn, velik in ima na eni nogi vžgani čr&i R. F.; voz je zeleno pobarvan. — Krava splaiila se je danes dopoludne na Marije Terezije cesti posestniku Jožefu Jovanu iz Sp Šiške in mu ušla. Dirjala je kakor besna po Marije Terezije cesti, da so ljudje kar bežali pred njo. Končno je šla v hlev na Marije Terezije cesti št. 12. Hlapci so jo hoteli prijeti, pa ni pustila nobenega blizo. Prijeli so jo na ta način, da so ji skozi okno vrgli vrv na roge. — Z refiilnim vozom so pripeljali včeraj popoludne v deželno bolnico delavca Pavla Pistotnika iz Kokre. Na Cesarja Jožefa trgu se je naenkrat zgrudil nezavesten na tla in obležal. Pri padou se je na glavi pobil. — Verižico mu je stehtal. Delavec Ivan Babnik z Malega vrha je dal včeraj popoludne v Babičevi gostilni na Dolenjski cesti št. 2 ne kemu postopaču svojo srebrno verižico, da jo nese k zlatarju tehtat. Postopač je verižico vzel in se ni več vrnil v gostilno. — V Ljubljani prijet. Mestna policija je aretovala včeraj popoludne. laškega podanika O S, ker je obdol-žen, da je ukradel neki Mariji Gera-meta v Tolmezzo 10.500 lir. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 25 izseljencev. — 120 Kočevarjev se je odpeljalo danes ponoči na Dunaj kostanj peči. — Izgubljene reči. Poročnik A. St. je izgubil včeraj dopoludne na poti po Dunajski cesti, Prešernovih ulicah, Marijinem trgu, Šolskem drevoredu in Poljanskem nasipu do šent-peterske vojašnice srebrno častniško verižico z monegramom A. S. — Fr. Malle, posestnik gugalnice v Lttter-manovem drevoredu, je izgubil ne znano kje v mestu srebrno uro in zlato verižico. — Hrvatske vesti. Surov sin. Predvčeranjim je Vekoslav Poldrugač, posestnik v Drenovu, okraj Sv. Ivan Zelinski, tako pretepel svojega 64 letnega očeta, da so ga morali pripeljati v bolnico v Zagreb — Imenovanji. Vseučiliška profesorja v Zagrebu dr. Fr. V r b a n i 6 in dr. Jos. P 1 i v e r i ć sta imenovana predsednikom za teoretične državne izpite in sicer V r b a n i ć za prvi, P 1 i-v e r i ć pa za drugi pravno - zgodovinski izpit. — Drzni u I o m i. V nedeljo ponoči je pnšel doslej neznan tat skozi podstrešje v zastavljalnico v Oseku in odnesel 14 samokresov, 3 obleke in eno zimsko suknjo za gospode. To je tekom par mesecev že drugi ulom v ta urad. — V nedeljo opoludne pa je udri neznan zlikovec v komptoar firme B o ž i 6 & Metzing v Oseku. Knjigovodja je pustil vrata blagajne odprta, zato je prišel tat brez posebnega truda do svote 750 K, s katerimi jo je od k u ril. — Apatovaški vrelec. Predvčeranjim se je podala komisija spremljana od kakih 100 interesentov v Apatovac, da oskrbi varnostno mejo, to pa vsled tega, da obvaruje vrelec pred onesnaženjem. Pozneje se bo oddal posebnemu najemniku. — Grozna smrt. Delavec Pero V i d a k o v i c v Foči je v zaspanosti padel v kotel z vrelimi češpljami. Tovariši so ga sicer takoj izvlekli, a dobil je revež vendar take opek line, da je v par urah umrl. — Po žarov je bilonaHrvatskem in v Slavoniji meseca junija 99, in sicer odpade 86 požarov na poslopja, 10 na polja in 3 na gozdove. V treh slučajih je ogenj provsročila zlobna roka, v osmih slučajih je uigala strela, v osmih so zažgali otroci, v devetih slučajih pa je nastal požar iz neprevidnosti. Pri ostalih požanh se vzrok ni mogel konstatirati. Škoda znaša 198 009 K, zavarovalnina pa 210988 K. Največ škode je napravil požar v Oaeku, namreč za 100 000 K. — Odmev nemirov v Glogovnici. Ol 116 obtožencev jih je bilo 61 oproščenih. Ostali so pa bili obsojeni na 2—6 mesecev težke ječe. Župnika Novaka so obsodili na 14 dnevni zapor. — Odkritje S tarče v i-ćevegaspomenika. Mesto Karlovac bo pri odkritju zastopano po treh odposlancih, ki bodo v imenu mesta položili venec. — Po dokončani slavnosti bo komers v »Soko lovi« dvorani. — Ob priliki odkritja bo izdal svečanostni odbor tudi knjižico, v kateri bo popisano življenje in delovanje Starčević - vo. V knjižici, ki bo imela 14 slik, bo tudi kratek pregled iz prošlosti stranke prava. — Hrvatski sabor se bo sklical baje koncem tega ali v začetku prihodnjega meseca. — Podružnico »H rvat. vjeresijske banke v Dubrovniku« so ustanovili v Zadru. * Najnovejše novice. Pruska nestrpnost. Umetni slikar Kazimir Kryzanowsky, ravnatelj poljskega umetniškega zavoda in vodja slikarske razstave v Poznanju je izgnan iz Pruske. — Sv. Vaclavska posojilnica izkazuje po končnih obračunih 1,531.000 K deficita, ki se ne da pokriti, vsled česar je konkurz neizogiben. — 20 oseb je zasulo v rudniku v^J ekaterinoslavu. Sest delavcev so izvlekli mrtvih, ostali so več ali manj hudo poškodovani. — — Mandat je odložil Češki poslanec Schvvarz. — Bivša saška princezinja L uji z a, ki se sedaj imenuje grofica Montignoso, se baje v kratkem povrne k svojim otrokom. Bodoče razmerje med grofico in njenim soprogom še ni urejeno. — „Ostdeutsche Rundschau* nameravajo kupiti posl. B e u e r 1 e, L o-c k e r, S y 1 v e s t e r, dr. K o 1 i s k o, dr. Ofner i. dr. — Vrat si je prere-zal dvorni kapelnik Kari Bruckner. — Telefonska zveza med Pe-tersburgom in Berolinom se napravi v najkrajšem času. — Budimpeštanski pismonoše dobe revolverje in signalne piščalke. Tudi ne bodo dostavljali večjih zneskov, a v hiše, ki nimajo dovolj razsvetljenih stopnic pa sploh ne smejo iti. — Žrtve hribolastva. V pretečeni sezoni se je ubilo v italijanskih, švicarskih in tirolskih planinah 148 oseb. — Orkan je podrl v Draždanih neko nedograjeno hišo ter je bilo pod-sutih '20 delavcev. Iz podrtin so izvlekli 5 mrtvih, ostali so ranjeni. * Nadvojvoda — okraden. Poročali smo, da je bil nadvojvoda Ludovik v Opatiji okraden. Drznega tatu so zasačili v Pulju in našli pri njem več ukradenih reči. Tat je star 26 let, zove se Jurij Czosz in je doma iz Pešte. Bil je prej igralec, zadnji čas pa v službi pri že lezmci. * Podzemski hodnik pod doževo palačo je razkril arhitekt Rupolo pri popravah. Pod palačo je našel namreč 15 m dolgi prostor, od koder se je prišlo pod zemljo v grobnice pod cerkvijo sv. M*rka. Tja je zbežal i. 976. dože Gandiano IV. po požaru palaže, da saje skril pred besnim ljudstvom. * SplaSil se je predzadnjo nedeljo v zoologičnem vrtu v Halle o/S. na Nemškem orjaški slon, katerega so rabili navadno za ježo. Tri otročiče, ki so zadovoljno jezdili na njegovem hrbtu, je stresel na tla, podrl ograjo in jo udaril med prestrašeno občinstvo, puščajoč za seboj polomnjene stole in prevrnjene mize. Ker pa gigant pri svoji nenavadni promenadi ni gledal ne na levo, ne na desno in je brezobzirno podiral ljudi na tla, nastalo je grozno vpitje in klicanje na pomoč, vsled česar se je ubogi slon, ki je v začetku gotovo samo za šalo skakal, ujezil in v tej svoji sveti jezi podrl na tla neko ženo in otroški voziček, v katerem je bil dojeuec. Nato je pa pridivjal v verando, kjer je bilo vse polno begunov, se začel v nekem kotu vrteti in je pritisnil nekajoseb k steni ter jim polomil rebra. Se le po dolgem trudu se je paznikom posrečilo potolažiti razžaljenega giganta. * „Lepa Nina". Nedavno je bilo čitati o strašnem zločinu, kojega žrtev je bila neka Evgenija Fou ger in dve njeni služabnici v njeni vili zunaj Pariza. Zgodovina te pariške lepotice ni nenavadna za pariško Življenje. Pred 20. leti je prišla prekrasna deklica v največji siroma- ščini z dežele si iskat v Pariz službe. Takoj, ko se je pokazala na ulici, zbudila je s svojo svežostjo in nenavadno krasoto največjo senzacijo. Imenovali so jo le »krasna Nina«. Toda ni dolgo hodila revno oblečena, kmalu je postala prava Parižanka, ki je imela svoje eksoentrične želje, svojo kočijo, svoje slutabništvo in svoje — bogate oboževatelje. Nina je postala med pariškimi damami najbolj oboževana, najlepša in najbogatejša. Pred 10. leti je nenadoma izginila iz Pariza. Po vseh salonih se je o tem govorilo. Toda že čez tri mesece se je pripeljala po pariških ulicah v kočiji, vsa v rožah in dijamantih. Neki bogati Braziljanec se je bil namreč v njo zaljubil ter jo vzel s seboj v Rio de Janeiro. Dal ji je denarja in dijamantov, kolikor jih je hotela. Čez dva meseca pa se je je naveličal ter jo poslal nazaj v Pariz, Lepa Nina si je najela v Parizu celo palačo in številno služinčad. Tudi svoji dve sestri iz provincije je pozvala k sebi. Nina je strogo pazila, da njeni sestri in vsa služinČad žive najmoralneje, sama pa je sprejemala v svojem salonu take moške, ki so v Parizu na najslabšem glasu. Zaljubila se je v nekega Julija L., imeno-novanega »lepi Artur«. Podpirala ga je bogato. Ko pa je spoznala, da se je polakomnil le njenega denarja, ga je spodila. Pri tej priliki je Artur dvakrat nanjo streljal, a je ni zadel. Potem se je Nina seznanila z grofom S, odličnim članom ruske kolonije. Od njega je dobila naslov »generalica«. Me i tem časom je »lepi Artur« postal poglavar roparske Čete. Prišel je neki dan k Nini, ko je še ležala. Že je imel v roki revolver, a ker je vstopila hišna, skril je revolver ter se pripognil k Nini, kakor da jo hoče poljubiti, pri tem pa ji zašepne v uho: »Še se bova videla, ubil te bom kot steklega psa«. $Tina pa se je šla pritožit k svojemu zaščitniku grofa S. Ko pa je ta izvedel, s kakšnimi ljudmi se je pajdašila, jo je odslovil. Od tedaj je živela »lepa Nina« v neprestanem strahu pred Arturjem. Vea-dar se je Arturju po umoru posrečilo dokazati svoj alibi. Med oropanimi dragocenostmi je bil ovratnik vreden 35.000 frankov. * Izbiranje poklica. Knjigarna M. Perles na Dunaju je pred kratkim izdala v drugi zalogi knjigo: „Die Berufswahl im Staatsdienste uud im offentlichen Lebena, ki dobro služi vsem, ki bi se radi pri izbiranju poklica natančno informirali. Nižjeavstrij-ski deželni odbor je sklenil to knjigo nakupiti za vse deželne srednje šole. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 8. oktobra. Szell je danes odpotoval v Pešto in tu se zatrjuje, da za bližnjo prihodnost sploh ni pričakovati nikacih odredb glede ogrske krize, dokler se vladna stranka ne pomiri. To pomeni, da krona ne more nikogar dobiti, ki bi se hotel postaviti na njeno stališče glede armade. Gradec 8. oktobra. Pri današnji dopolnilni državnozbor-ski volitvi na mesto umrlega barona Rudolfa Hackelberga, je bil izvoljem grof Karol Lam-berg. Budimpešta 8. oktobra Grof Khuen-Hedervarv je anuliral vse sklepe komitatov in občin, da tudi prostovoljno plačanih davkov ne bodo sprejemali in je odredil, da se predsedniki dotičnih korpo-racij strogo kaznujejo. Budimpešta 8. oktobra. Dogodki v Szegedinu so silno razburili madjarske kroge. Mestni za-stop szegedinski je protestiral proti postopanju vojaških oblastnikov. Listi poročajo, da madjarski hon-vedi niso hoteli streljati, tudi ko jim je bilo to ukazano. Sofija 8. oktobra. Boris Sara-fov je sporočil semkaj, da je ustavil revolucijo v Mace-doni j i z namenom, da ne moti izvršitve Macedoncem dgodnih dispozicij velesiL Sofija 8. oktobra. Osrednje vodstvo vstaških komitejev pripravlja oklic, v katerem upajoč, da vstavi turška vlada svoje preganjanje Bolgarov naznanja, da se rovolucija v Macedoniji vstavi do spomladi, da se vidi, če se izvedo obljubljene reforme. Deželno gledališče v Ljubljani. Štev. 4. Dr. pr. 1302 V petek, 9. oktobra 1903. Nova velika opera! Nova velika opera! Drugič* na slovenskem odru: OTELLO. Velika romantična opera v 4 dejanjih. Besedilo napisal Arrigo Boito, godbo zložil Giuseppe Verdi. Kapelnik H. Benišek. Režiser Fran Lier. Bl&f ajnica se odpre ob 7. uri. Z&letek ob 1 «S. oh. Konec ob 10. vi. Pfl predstavi sodtluje orkester si. c. In lir. p/0 „ zlata „ i°/0 ogrska kronska „ IVo zlata „ i% posojilo dežele Kranjske 4Vs°/e posojilo mosta Spljeta IV.% „ Zadra IVi°/o boa.-herc. Zel. pos.;i903 4° 0 Ce&ka dež. banka k. o. !•/. n » P M * o. IVt°/o zast. pis. gal. d. hip. b. IVi°/o pest. kom. k. o. z 10°/0 pr...... iVt°/e zast. pis. Innerst. hr. i1/.0/. „ .. ogr. centr. deželne hranilnice . j 100— f Vs°/o zast. pis. ogr. hip. b. | 100 — PImU 0Dl- °&> lokalne železnice d. dr. . . . I 100*— iVt°/0 ,i ceske ind. banke 10025 i% prior. Trst-Poreč lok. žel. I 98 60 „ dolenjskih železnic 99 — Pit ., juž. žel. kup. Vi Vi 30175 iVi°/o av. nos. za žel. p. o. 100 60 Srečke od leta 1854 . . . i« n n I86OV1 • • h h u 1864 . • tizake. . .... zemlj. kred. I. emisije c grške hip. banke . 11 Brbske a fra. 100*— ta turfike ..... srečke . . LJubljani. oktobra 1903. 100 — 100 BO 100*-11955 97 85 11820 9975 100-— 100--! 100 20 9975 99'60 101- Blago 100 20 100 70 10020 11975 98 05 118 40 100 — 10120 99 90 100 05 10130 10525 10625 101— 102 — del. Ba sili k a Kreditne B Incmofike , Krakovske . Ljubljanske B Avstr. rud. križa , Ogr. ,f „ ■ Bndolfove , Salcburske , . Dunajske kom. B Delnic«« I Južne železnice . Državne železnice . . Avstro-ogrske bančne Avstr. kreditne banke . . Ogrske , „ Zivnostenske B . . Premogokop v Mosta (Brux) Alpinske m on tac . . . . Praske želez. ind. dr. . . EUma-Muranvi..... Trboveljske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. družbe Cefike sladkorne družbe . Valute. C. kr. cekin 20 franki . . . 90 marke . . . Sovereigna . . Marke .... Laski bankovci, Bublji . . . . DoiaijiJ .... 170 — 182-247 ~ 154 — 289 — 279 — 259-87-122 — 18 70 454 — 82 50 77 50 70-62 50 26 — 64-77-500 — 79 50 648 — 1570-648 50 715 — 250 — 676 — 371 75 1690-458 — 381 — 348-149- 1135 19*03 23*48 1902 117-37 9516 263 484 101*— 100*80 101'— 10125 9950 30375 10150 179 — 183 40 250 — 156 — 294 — 283 — 262-91-123 — 19 70 464 — 86 50 8150 72*50 53-50 26 90 68'— 80-620 — 8050 I649-— 1580--64950 716 — 251-50 680 — 37275 1700 -459 — 1384 — 34950 150 — 11-40 19-05 2354 1904 11756 95 25 2 54 498 za 50 kg K 7*50 Žitne cene v Budimpešti. dne 8. oktobra 1903. T P&enica za oktober . april 1904. oktober . april 1903. sept. 1904 oktober . april 1904. . f. Efekti*. Nespremenjeno. Rž Koruza Oves 50 50 50 50 50 50 764 614 642 525 530 5 61 Meteorologično poročilo. V14in» n*vd morjem 806-a. 8r«dnjl na&ni tlak 756 0 mm Okt. | čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vefrovi Nebo 7. 9. zv. 7377 158 • al. jug jasno 8. M 7. zj. 9. pop. 737 9 7361 122 200 brezvetr. tr. jaahod oblačno del.oblaC. normale: 119°. Mokrina v 24 urah: 00mm. JlbjGlusntinja trgovskega tečaja B prav dobrim spričevalom, Roza-lija Judnič, učiteljeva hči v Postojni, išče službe kot blagajn ičarioa, kornptoaristinja ali knjigovodkinja. Ista je zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Sprejme tudi službo v notarski ali odvetniški pisarni. (2610-2) Kupi „ Ljubljanskega Zvona " št. 1. in 2. leta 1898. Upravništvo »Ljubljanskega Zvona". Učenec s potrebno Šolsko izobrazbo, se ta* koj sprejme v trgovini s klobuki in modnim blagom (2625-1) Blaž Jesenko, Ljubljana. V zakup se daje gospodarstvo ki obstoji iz 110 oralov njiv in 40 oralov travnikov z mlinom in žagro. Natančnejše: graščina Bistra pri Zagrebu, p. Dol. Bistra. 26181 s 5 b Z I 9 Sadjarstvo in vinarstvo ima prihodnost! Kmetovalci! Zasadite vsak najmanjši prostorček z drevjem; dobiček Vam ne odide! Priporočam svojo veliko zalogo močnih in lepih kakor tudi ameriških pozi ahtn J <* n Iti trt po nizkih cenah. — Za kmetovalce in šole znižane cene. drevesnice in trtnice Bizeijsko pri Brežicah, Štajersko. 2622 Vsakdo naj si naroči cenik. 1 e m r m 9 ■i 3 S Pravi samostanovec (Kloelergelet) Iz muiiiomIhiia Kllzab«llnk v te- lovcu, že od leta 18 <9 priznano sredstvo proti vsem želodčnim boleznim. Dobiva se v Ljubljani le v kazinski kavarni, (2603—2) kavarni l(pri Slonu", kavarni ..Evropa", „Narodni kavarni", restavraciji na južnem kolodvoru, Rudolf Klrbischevi slaščičarni in pri edinem zastopniku Henriku Ktimer-ju, Trst % Im I4mimII*i* f. a. 1000 krm ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicamj poSilja diskretno za §0 h v avstr. znamkah gospa A. Hsups, Berlin S. W. 220 Linden strasse 50 Likalnik na špirit! o S o o Postavno zavarovano. Elegantna izpeljav«, fino ponlklan. Plamen se da urejevati. 3 745-10 Brez d ulita. Absolutno brez nevarnosti. Pojasnila o likalniku „Sonneu in kuhalniku na špirit „0economu brezplačno. Johannes Heuer Dunaj IV. i Miihlgasse 3. !!! Zenitninsko posredovanje!!! Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neoženjene gospode in vdovce vsake povoljne starosti. HaJstrožja tajnost v vseh slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po ,,/tgentie Comercielle", Dunaj L, Sonnenfelsgasse 19. V dvajsetletnem obstoju najvsčji vspehl. (2440—19) Ravnateljstvo „Comercielle". Vsa potrebna (2616-1) popravila = in ubiranje Naslov: izvršuje najvestnejše z jamstvom. Naslov Jean Meerbothe, klavirjev tovarna za klavirje Vižmarje pri Ljubljani. Usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvoril na Starem trgu št. 1 preje Detterjevo poslopje, ter potrebščinami za šivilje in krojače« Skrb mi bode postreči slavnemu občinstvu z najnovejšim in najmodernejšim blagom po najnižjih cenah. Uverjen, da bo slavno občinstvo blagohotno podpiralo moje novo urejeno podjetje se priporoča (2572—4) z odličnim spoštovanjem Ernst Sark. Absolventinja trgovskega tečaja z dobrimi »pričali, išče službe kot kornptoaristinja ali knjigovodkinja. Nastopi lahko takoj. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (S.617—1) Jako čedna (2621) soba in kuhinja! Be oddasti mirni stranki. ^ . B Več v upravništvu »SI Naroda«, Izvrstna fina (U 229 vinavbuteljah [m^ «■«» v trgovini Edmund Kavčič Ljubljana, Prešernove ulice. Spretna (8693- 2) prodajalca iz boljše rodbine v manufakturi in špeoeriji dobro izurjena, vešča knjigovodstva, korespondence in obeh deželnih jezikov, z lepo pisavo, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe s sliko naj se pošiljajo tvrdki: T. Mleku* U 3alo3bi L. Sch^sntn gostilničar. V konkurs no maso Josipa f* lo hodnika Iz Hru*< spadajoče 1.) trgovsko blago različne vrste, 2.) jedno kol 3.) jedna baraka brez stavišča se bode dne I4-. oktobra t. L in naslednje dni vsakokrat od 10 dopoludne naprej na Hrusici potom javne dražbe najvišjemu ponudo proti takojšnjemu plačilu prodalo. V Kranjskigori, dne 7. oktobra 1903. Janko Hudovernik (2621—1) c. kr. notar kot konkurzne mase upravitelj Vsak petek in postni dan velika izbera svežih morskih rib. Ob vsakem dnevnem času žive postrvi in ščuke. Rastlinska mast (Pflanzenfette) kg. po «* kr. Bogata zaloga vin v buteljkah, šampanjca, konjaka, ruma, čaja in peciva za caj po najnižjih cenah. J. C. praunseiss (2620-1 eksportna trgovina e špecerijo, delikatesami in kranjskimi klobasami, z vinom in pivom. ff LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Akcijski kapital K 1,000.000-— Kupuje In |»ro«l«J*» vb6 vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Prpmese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjavi II akskomptvjt Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostno papirje in Z5a.TrsLi-ujo srečke proti vnovčuje zapale kupone. Icvurzal Izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ±enitninske kavcije. Eekouipt In lakiHO menic. ~W JkJT Bormnw unrotiin. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Dr. Ivan Tavčar. Podružnica v SPLJETU. C2^= llentiriie vloare npreJrniM v tekočem računu ah na viožne knjižice pf^i; ugodnim ubreatim. Vlužeol denar obrestuje dne vloge do one vzdiga. (2975-1 Promet s 6eki in nakaznicami. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne" 3368 0