Vpllv gnofcnta na zemljo. Omenili emo že, da je hlevskl gnoj nujno potreben kmetijstvu zato. ker se dovajajo z njizn v zemljo hranilne snovi, ki jih potrebujejo kulturne rastline. Toda razumeti moramo, da te hranllne snovl v gnoju niso v takšnem Btanju, da bi jih mogla rastlina takoj »prejetf. Gnoj tvorijo stelja in žlvalski odpadki, ki so v glavnem neprebavljena beljakovina, lesna vlakna itd. Vse te snovl se morajo v zemlji spremeniti t rudninske snovi, ki so topljive v vodi In Jlh edino v takšni obliki rastline lahko sprejmejo. To spreminjanje se ne vrši samo od sebe, ampak ga vršijo ooiajhne glivlce (bakterije), ki se Imenujejo s skupnim imenom mikroorganlzmi (mikros = majhen, organizem « bitje). Samo tem majhnim bltjem moramo pripisati razkrajanje gnoja, komposta, gnojnice In sploh vseh gospodarskih gnojil. Že iz tega sledi, da le morajo organske snovi pretvarjati T anorganske snovi edinole s pomočjo mikroorganizmov. Prav lahko se Je prepričati, da so pazne bakterije In glivice posredni pospeševatelji rodovitnosti zemlje. V trgovinl dobimo dandanes tudl umetna gnojila, ki vsebujejo v obliki soli doloCeno branilno snov. Gnojiti moramo T glavnem z duSikom, ki ga dobimo. recimo, v oblikl Cilskega solitra, s kalijem, v obliki 40% kalijeve soli, » fosforjem v obliki superfosfata in z apHom. S teml štirimi gnojili bl gnojili leto za letom seveda z določeno množiao na zemeljsko površino. Opazili bi. fla prvo leto rastline dobro uapevajo, iruga in naslednja leta pa prldelki vedno bolj padajo, čeravno vzamemo Iste množine umetnega gnoja kot prvo leto. Pravimo, da se je zemlja fizikalno poslabšala, črna barva je izginila, težko Jo je obdelovati, postala Je docela lzčrpana — mrtva. V takSni zemljl so Izginill skoraj docela mlkroorganizmi — ravno tu tiči vzrok, zakaj to prldelki padll. Iz tega se torej učimo, da zvišajo umetna gnojila pridelke ¦amo takrat. ako vsebuje zemlja doˇolj humusa (črne prsti). Humus je prava hrana za bakterije, brez katere bi ne mogle uspevati. HlevIkl gnoj Je ln ostane najdragocenejše fnojilo, katerega nlkakor ne moremo fcadoipestlti z umetniml gnojili. Znak Ka to,! da Je zemlja polna življenja, je rahlost In črna barva. Na žlvljenje teh malih bitij vpliva v Teliki meri tudi to, da 11 Je zemlja kisla all alkaliCna. Kisle zemlje spoznamo navadno po tem, da rastejo razne kisle trave: Sarše, presllce itd. Takšna klsla reakcija Je pravi strup za zemeljno življenje. Kisle postanejo zemlje tedaj, ako nima zrak dostopa v dovoljni merl. Za razkrajanje gnoja, ozlroma humusa v zemlji je potreben zrak, kajtl tudi ta mala živa bitja ga upotrebIJavajo za dihanje. Ako je polje moCˇIrnato, izpodrlva voda zrak iz posatoeznlh delcev zemlje. Gnoj, ©ziroma humus se začne kisati, nastanejo humozne kisline, v katerih ne morejo obstojati mikroorganizmi. Preprečimo to edino le z drenažiranjem. Nadalje je gnojenje z apnom v kislih zemljah še prav posebnega pomena. Apno učinkuje vsestransko na izboljšanje zcmlje. ono zemljo rahlja in veže kisline in je pravi buditelj bakterološkega življenja. Kako zelo bi se dale izboljšati njlve, travniki, ako bi jim gnojili z apnom, ki se dobiva v tej ali oni obliki. Najboljši je apneni prah, ki ostane pri žganju apna v apnencah. Ne branimo se uporabljati tudi apna, katero ima še poseben pomen v težkih ilovnatih zemIjah. Razkrlti življenje teh malih živlh bitij je s prostim očesom nemogoče, ker so prenaajhne. (Merijo navadno 0.001 mm ali 1 mikron). Vidimo jih lahko samo s pripravo, ki se Imenuje drobnogled (mikroskop). Za nas praktične nujeo s skupnim Imenom mikroorgaki jih zadržujejo v razvoju in dati zemlji nove mase teh majhnih bitij v obliki pravilno konzerviranega hlevskega gnoja. S tem smo storili velik korak za zvišanje pridelkov. Martln Potočnik.