301
Naši dopisi.
Od Virov Krke 13. sept — Pred nekaj časom sem poročal ,,Novicam", da so raki v zgornji Krki še zdravi. Danes pa poročam, da so tudi tukaj raki čisto vsi poginili. Imeli so nekateri rakarji obilo nalovljenih, ali morali so jih zakopati, tolik smrad so delali. V Soteski jih je neki na jćz toliko naneslo, da so jih morali zavoljo smradu naprej prožiti. Zgubili so ljudje obilen zaslužek. — Kakor je cesta od nas proti Ljubljani lepa in dobro vzdržana, tako slaba in zanemarjena je pri Zdenski vasi. Človek bi skoraj mislil, da se oskrbništvi te kantonske ceste skušate, katero jo bo bolj zanemarile. Spada namreč en del te ceste v litijski, veči del pa v kočevski okraj. Ako se kmalu ne popravi, ne bo moč več z vozom od Krke od Zdenske vasi io dalje do Lašič. Kaj neki pravi k temu gospod baron Taufferer? Vipava 14. sept. — Uže pred meseci rodila se je v vrlem   odboru čitalničnem   misel,   poslaviti  letos  na
mali Šmarin spomin svojega umršega častnega uda in nedomestljivega očeta Slovencev, dr. Janeza 81eiweisa viteza Trsteniškega. A da bi to vrlo misel tudi izpe-in sicer kolikor mogoče njega vredno, ugibal je, kako ga hoče najbolj poslaviti in kje slavnost prirediti? — Čitalnični prostori zdeli so se mu zdatno pretesni. Zato dobro došli so mu velikanski prostori na Zemonu (grajščini gosp. grofa Lanthierija, l/A ure od Vipave) tem bolj, ker je ravno tli pred 20 leti dr. Bleivveis počastil Vipavce. Ta kraj tedaj spremenil je veselični odbor, osobito c. kr. pristav gospod Purlani in gospod Ravniker, v pravi raj in notranji prostori, posebno velika dvorana bila je podobna kakemu z najokusnejšimi cvetlicami in podobami in najkrasnejsimi lustri ozaljsa-nemu in razsvetlenemu svetišču.
Med tem približal se je dan svečanosti, katera se je, djal bi, pričela uže v Logu, kjer so veterani II. primorskega veteranskega društva se slovesno sv. mašo ob 10. uri slavili rojstni dan Nj. Veličanstva Fran Josipa I. in Nj. ces. Visokosti carjeviča Rudolfa. Po sv. maši šli so ti „in eorpore" (na čelu gosp. grof Lanthieri) z vrlo godbo svojo v trg in vstavili se pred se zastavami ozalj-šano palačo načelnika svojega in zasvirali tli med pokom možoarjev in gromovitimi živio-klici cesarsko himno. Potem šli so obedovat v restavracijo čitalnično, a zbrali se po obedu zopet pred stanovanjem stotnika svojega, gosp. grofa Lanthierija. In med tem, ko je svirala tii godba vrlo dobro nekatere komade, zbrala se je velika množica prostega ljudstva, a tudi mnogo inteligence, še več, kot smo se je nadejali, posebno zato, ker je bilo vreme prejšnji dan jako neugodno. Točno ob 4. uri dojdejo tudi udje in odborniki čitalnični se svojo zastavo, in kmalu prične se pomikati dolga vrsta čestilcev dr. Bleivveisovih proti Zemonu. Na čeiu šli so udje in odborniki Čitalnični sč svojo zastavo; za njimi uvrstila se je godba, ki je preizvrstno ves pot svirala narodne pesmi; potem prišli so veterani, na čelu gosp. grof L.; za njimi oddelek požarne straže vipavske in naposled na stotine ljudstva. Ko se bližajo vsi ti Zemonu, pozdravlja jih grom možnarjev, in ko pridejo tja, velika uže tamkaj zbrana množica in slavolok s pozdravom „Dobro došli!"
Kmalu potem prične se spored in sicer z Jenkovim „Naprej", katerega je med gromovitimi „živio-('klici vrlo dobro svirala veteranska godba. Na to stopi na oder za vse dobro in vzvišeno zelo vneti g. grof Lanthieri, ter pozdravi goste s krepko in lepo besedo blizu tako le: „Slavna gospoda! Ljubezen naroda je vrlih in slavnih mož najboljše plačilo. To pripoznava tudi slovenski naš rod, ter spoštuje in slavi svoje duševne dobrotnike osobito s tem, da priređuje v njihov spomin veselice — narodne praznike. Tako slavil je uže očeta slovenskega pesništva, pevca Vodnika, tako korifeja slovenskih pesnikov Fr. Preširna in uže jedva pred dobrim letom umršega, v svojih delih nenadomestljivega prozajika Josipa Jurčiča. Ce tedaj slavi uže te, koliko bolj hoče slaviti in bode slavil svojega prvega prebuditelja, svojega ljubljenca in očeta, premilega nam dr. Janeza Bleiweisa viteza Trsteniškega! Zato meni čitalnica vipavska, da ne strinja z duhom naroda, da mu je priredila svečanost njega vsaj deloma vredno in dostojno. Da je pa v istini dostojna, pripomorete, slavna gospoda! največ Vi, ki ste počastili v tolikem mnogobrojnem številu nas in spomin pokojnega Velikana, — za kar naj Vam zakliČem v imenu čitalnice in vselej narodne vipavske doline kot predsednik prve, iz globočine srca, srdačen: „Dobro došli! Bog poživi čestiIce in spomin neumrljivega nam očeta dr. Janeza Bleivveisa !u Gromoviti živijo! in slava! zadone sedaj po dvorani in ponehajo še le potem, ko nastopijo pevci   pod vodstvom  vrlega pevovodje, gospoda
302
Alojzija Lavrenčiča ter zapojč Hajdrihovo „Jadransko morje" in po „Slavnostnem govoru" (katerega podajamo čestitim čitateljem Da drugem mestu), čveterospev „Pri oknu sva molče slonela" in Lisinskvev: „Tam gde stoji" tako izvrstno, da so morali jih ponavljati; posebno občudovali smo krasni in milodoneči tenor gosp. Andr. Dietrichov. Tudi burki „Ne vem" in „Nemški ne znajo" vstrezali ste zel6 občinstvu; veaj to svedočć uže imena igralcev: gg. JRadoslav Silvester, Anton Dietrich, Kalin, Trošt, Dekleva, gospica Ivana Kobal itd. Najbolj pa dopadal se je občinstvu komični prizor „Palček" in uverjen sem, da, če bi ga bil gosp, Anton Dietrich ne le samo dvakrat, temveč trikrat itd. ponovil, občinstvo poslušalo ga bi bilo še vedno rado, kajti takih komikov se ne naveličamo.
Potem je sledil ples, ki je razveseljeval prijatelje in prijateljice svoje do ranega jutra. Drugi pa radovali so se pri kupici dobrega vipavca ali pa mrzlega senožeškega piva; tudi dobrih in okusnih jedil nismo pogrešali; — hvalo zato krčmarju, ki je kos gotovo nad tisoč gostov tako dobro pogostiti.
In tako izvršila se je prva Bleivveisova svečanost gotovo sijajno, kajti skoro slehernega slišal si dan po-znejo govoriti: „kaj tacega nisem še doživel in vsaj čitalnica vipavska priredila še ni tolike svečanosti". Zato slava njej in slava spominu vrlega in milega nam očeta! Čitalnični odbor pačastil je s pismom dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški, v katerem živo obžaluje, da se ne more on in njegova častita mati vdeležiti svečanosti v spomin preljubega očeta, oziroma soproga. Zato vdeležiti se hoče slavnosti v duhu on, njega mati in cela njegova družina. Naposled kliče slavo čitalnici in odboru. (Pismo prečitali smo po slavnostnem govoru; sprejelo ga je občinstvo s srdačnim živijo!)
Došli so tudi sledeči brzojavi: a) Čitalnici:
Odboru in deležnikom svečanosti in spominu očeta Slovencev Bleivveisa kliče: Slava!
Čitalnica šišenska. Živo hrepeneč osebno vdeležiti se prve svečanosti v spomin očeta Bleiweisa zelč obžaljujem, da so mi uže na pot odločenemu nastale zapreke; zato v duhu združen kličem zbranim čestiteljem : Večna slava spominu našega neumrljivega očeta, sveta naj nam ostane beseda njegova, njegov izgled! Bog živi hvaležni mu naš narod!
Živela domovina!
Dr. Poklukar.
b) Gospodu grofu Lanthieri-ju, kot predsedniku čitalnice :
Vipavskim rodoljubom slovečim spominu nepozab-ljivega očeta naroda se pridružujejo v duhu:
Dr. Zupanec, dr. Zarnik, Klun, dr. Papež, Šuklje, Hribar, Turk, Valentinčič, Armič,
Tomek.
Čast in pozdrav delavnemu odboru v spomin iave-ličanega prvega viteza narodne vojske.
Čitalnica ljubljanska.
c) Prvemu slavnostnemu odboru za Bleivveisovo svečanost v Vipavi:
Blagim čestilcem našega nepozabljivega nenadomestljivega očeta najsrčneji pozdrav I
Čitalnica ljubljanska.
Prem 15. sept. {Praktični kmetijski tečaj za učitelje na Slapu.) S povzdigo in zboljšanjem tudi le posameznih strok kmetijstva zboljsuje se gotovo tudi blagostan ne le posameznikov, nego na sploh vse dežele. To sprevidel bil je lansko leto tudi deželni zbor kranjski ter sklenil, da se na deželni sadje- in vinorejni šoli na Slapu vpelje med včlikimi počitnicami za določeno število ljudskih učiteljev na deželi praktični kmetijski tečaj,
v katero svrho votirana bila je iz deželnega zaklada svota 400 gold. a. v. Na podlagi tega bil je deželni odbor kranjski zadnie dni meseca julija t. L razpisal ta tečaj v „Laib. Zeitg." in pa v „Slov. Narodu" , za kojega so se imeli nameravajoči vdeleženci do dne 7. avgusta t. 1. pri vodstvu imenovane deželne naprave na Slapu za sprejem pismeno oglašati. Oglasilo bilo se jih je o pravem času le 23 učiteljev, čemur vzrok iskati je pa le v tem, da „Laib. Zeitung-o" malokateri učitelj v roke dobiva, a v „Slov. Narodu" bil je pa razpia tečaja na zadnji strani med inserati, za koje se pa uči-teljstvo dosti ne briga. Ko bi se bil razpis tečaja z nekoliko debelejšimi črkami med domačimi vestmi priredil, bili bi oglasi za sprejem gotovo veliko in mnogo brojnejši.
Pa dobro; izmed prosilcev pozvalo je bilo vodstva deželne sadje- in vinorejne šole v praktični kmetijski tečaj, kateri se je bil dne 16. avgusta o poludne na Slapu pričel, 15 ljudskih učiteljev, od katerih eden bil je pa iz gotovih vzrokov zadržan , ter se praktičnega kmetijskega tečaja vdeležiti mogel ni; toraj bilo je pravih vdeležencev samo 14, kateri imeli so poleg temeljitega, izvrstnega, teoretično-praktiČnega poduka tudi hrano in stanovanje v deželni napravi na Slapu brezplačno.
Ves tečaj trajal je od dne 16. avgusta do dne 5. septembra t. 1. Velezasluženi vodja deželne sadje- in vinorejne šole, g. Rihard Dolenec, predaval je o vsem potrebnem iz sadjereje, trtoreje, kletarstva, o vporabi vsakovrstnega sadja, napravi tropinskega kisa, tropinske repe, napravi žganja iz drnulj (oparnic), robidnic, bez govih in hubatovih jagod ter o drugih, v gospodarstvo spadajočih važnih in koristnih točkah.
Gospod pristav Gustav Pire, kateri je v preteklem mesecu na Dunaji izpit kot profesor kmetijstva izvršil, predaval je fizijologijo, živinorejo, gnojeznanstvo, zemlje-znanstvo (vse potrebno iz geologije), obdelovanje zemlje, travnikov in polja, osuševanje premokrih in namakanje presuhih zemljišč, zboljšanje taistih, kmetijsko kolobar-jenje, razna goveja plemena in še veliko druzega koristnega iz splošnega kmetijstva, o čemur vsem bodem, če mi bode čas dopuščal, na drugem mestu v „Novicah" pozneje obširneje govoriti poskusil. Oba gospoda predavala sta vsak svoje predmete z najvećim navdušenjem, temeljito praktično izurjenostjo, strokovnjaško in v resnici požrtovalno. Sosebno je pa umel še gospod vodja v svoja predavanja iz lastne skušnje dogodbe prav zanimivega zapopadka iz svojih kmetijskih popotovanj po deželi vpletati, kar je delalo ves poduk lahko umljiv, prijeten in domač. Vse, kar se je v šoli teoretično pod-učevalo, pokazalo se je slušateljem tudi pri obhodih dejansko, kar je gotovo najboljšega vspeha in bode tudi deželi, ako se vse po dotičnikih v javnost dejansko prevede, kmaiu lepe in izdatne obresti donašalo.
Iz sadjereje obsegal je dejanski poduk sledeče: zemljišče za drevesnico: sejalnica, pikirne lehe, zaradišče, razdelitev drevesnice, sejanje in sajenje semena sadnega drevja, stratificiranje taistega, fikiranje enoletnih div-jačkov, požlahnovanje v roki, nasad v drevesnico, izgojevanje pritlikovcev, špalirjev, pol- in visokodebei-natih dreves, izgoja raznih oblik krone sadnega drevja, nasad na stalno mesto, pinciranje in kasiranje mladik, praktično in pravilno obrezovanje mladega in starega sadnega drevja, ter raznovrstno pomnoževanje posameznih sort taistega. Iz trtoreje: Pridobivanje in naprav-ljanje kovči (potaknjencev), bilfanje, trtniea, rigolanje zemlje za vinograde po praktičnem slapenskem načinu, prirejevanje novega vinograda za nasad, sajenje bilf a pomočjo tako imenovanega sadilnega železnega svedra, obrezovanje trt na glavice, renska, francoska in banaška
303
izgoja trt, trtni špalirji, grubanje in cepljenje trt, gno-jitev trtam v posamezne jacke (jamice) in v cele jarke, ter nekoliko trtnih bolezni, katere trosi raznih gljiv prouzročijo in pa trtna uš v naravi s pomočjo mikroskopa itd. Iz kletarstva: Trgatev, priprava grozdja za dobri mošt z odbiranjem gnjilih in suhih jagod, mastenje in rebljanje grozdja, mostna tehta ali vaga, grozdna kislina, francoska kipelna kad za napravo črnega vina, kipenje črnega vina, kipenje črnega in belega vinskega mosta, prešanje (otiskanje) in sprava mošta v sode, snaženje sodov, žvepljanje taistih, za-žvepljevanje vina v nastavljenih sodih, filtriranje vina, pripravljanje vina za skienice, čiščenje kainega vina, zboljšanje nizkih vin itd., kakor tudi pravčasno posnemanje mladih in starejših vin.
Praktična vporaba mikroskopa, trije fizikalno-ke-mični eksperimenti za spoznavanje dobrote raznih ze-melj (prsti), praktično gnojišče in pa naprava komposta. Vse to je kratek obris o zapopadku dejanskega poduka , s čemur so se frekvautanti tudi sami pečali. Se to naj omenim, da je dejanski poduk v požiahnovanji sledeče obsegal: sedljanje , okuliranje se živim in spečim očesom, sleparsko okuliranje. cepljenje za lubad in pa v sklad, kakor tudi angleško kopuliranje ali naklad se zarezo in naprava tekoče drevesne smole. Iz vsega tega se lahko razvidi, da se je v kratkih treh tednih nepričakovano veliko gradiva poleg teoretičnega poduka v Šoli (kateri more se pa po vsej pravici bolj praktičen nego teoretičen imenovati) tudi zunaj taiste praktično prebavilo in pretvorilo, čemur edina zasluga gre pa gospodoma docentoma (sosebno gosp. vodji), katera ume-jeta svojo reč temeljito, strokovnjaško, lepo po domače popularno, stvarno in sistematično izvajati ter vse sproti tudi iz teoretičnega   na   praktično stališče pretvorjevati.
(Konec prih.)
v
Iz Borovnice 15. sept. (Cebeloreja. Letina.) Kakor povsod, se je tudi pri nas letos čebeloreja veliko sia-beje obnesla, nego smo pričakovali. Tukajšen posestnik imel je nad 36 panjev, katere je vse podušil in dobil medli komaj okoli 7 centov. Kedar bi bile imele živa-lice na ajdi največ dobiti, bilo je deževno, mrzlo vreme. Sploh, ako bi bilo takrat solnčno in lepo, bila bi letina za med izvrstno dobra.
Kakor so se čebele slabo obnesle, ravno tako bode slabo z jesenskimi pridelki. Sena je letos malo, otava leži pokošena in gnjije; da bi vsaj Bog dal lepo vreme, da bi otavo mogli pospraviti, ker prvo seno se ni kaj spoueslo. Primanjkovalo bo tedaj krme in bojimo se, da bode treba nekaj repov iz hleva dati, vsled česar bomo pa malo gnoja imeli. S čem bomo tedaj polja zboljševali? — Krompir črni, posebno na močvirji, fižol bode slab, ajda srednje dobro kaže, tako, da ubozemu kmetovalcu se nič dobrega ne obeta.
Pribislav.
Iz Ljubljane. — Cesar in cesarica zapustila sta sinoči ob 8. uri železniško postajo Miramar, kjer so bili k slovesu zbrani ministri in vrhovniki oblastnij. Ob 11. in 26 minut zvečer dospel je vlak z visokimi popotniki v Ljubljano, kjer se je pomudil tukaj 5 minut ter odpeljal v Godollo. Gospod deželni predsednik Winkler in župan Grasselli bila sta na kolodvoru, pa pri vlaku je ostalo ves čas vse mirno.
— (Deputacijo kranjskega deželnega zbora) sprejeli so presvitli cesar v Trstu preteklo nedeljo 17. t. m. V nagovoru nagiašal je gosp. deželni glavar grof Thurn vedno in trdno udano3t kranjske dežele do presvitlega cesarja in njegove rodovine in izrekel gorko zahvalo za velike,   iz  rok cesarjevih naši deželi došle brezštevilne
dobrote. — Presvitli cesar odgovorili so, da veseli ču-jejo nove izraze vedno zveste kranjske dežele, da so ji zmiraj radi prišli na pomoč in da bodo to tudi vpri-hodnje zmiraj in iz srca radi storili.
Potem so presvitli cesar nagovorili posamezne ude deputacije ter vprašali jih o gospodarskih zadevah dežele. Dru^i dan povabljena je bila deputacija na obed, in se še včeraj ni vrnila iz   Trsta.
—  Državni poslanec gospod vitez Josip Schneid namerava, kakor domači časniki poročajo, svoje poslanstvo odložiti, ker zdravje njegovo neki še ni toliko zbolj-šano, da bi si upal vdeleževati se državnega zborovanja. Akoravno gotovo z nami vred naši slovenski poslanci in vsi narodni ljubljanski volilci živo obžalujejo b "lehnost ljubljenega našega državnega poslanca, in želijo , da bi zopet popolno zdrav spretne svoje moči pridružil onim svojih tovarišev v državnem zboru, vendar pa nikakor ne moremo odobriti njegovega namena, odpovedati se poslanstvu, v prvi vrsti zato ne, ker g tovo upamo, da se gospodu poslancu zdravje prav kmalu povrne, v drugi vrsti pa tudi zato ne, ker bi se še danes moglo sprevideti, kolika težava in nevarnost bi mogla nastati za našo narodno stvar pri izbiranji njemu vrednega ia sposobnega naslednika, ker še nismo pozabili, da so nam le v osebi gospoda Schneid* harmonično združene odiiČne njegove lastnosti pripomogle k prvi zmagi v beli Ljubljani; pomanjkanje takih lastnosti pri novem kandidatu, ako bi bil potreben, moglo bi nam biti vzrok propada in razdvojenja. — Mi se tedaj s sklepom kluba narodnih poslancev deželnega zbora po vsem strinjamo, naprositi gospoda viteza Schneida, da poslanstva nikakor še ne odloži.
—  (Monsignor dr. Alojzij Zoryi)f kanonik goriškega kapiteljna, vodja bogoslovskega semenišča, bivši profesor bogoslovja, imenovan je za poreškega škofa. Vesela ta novica dospela je v Gorico ob enem s prihodom presvitlega cesarja. — Prav srčno čestitamo slovenskemu rojaku in poreški škofiji.
—   (O medenem sejmu) se nam piše iz Ljubljane: Zadnji medeni veliki sejni v Ljubljani je bil od čebelarjev prav dobro obiskan in je bilo veliko več prodajalcev nego kupcev, zato je pa tudi kupčija z medom ta dan zanikrna bila, kar se da. Dopoludne je bila cena medu za stari cent od 17 do 18 gold.; kjer pa trgovcem taka visoka cena ni ugodna bila, je popoludue začela cena nazaj lesti; ob 2. uri je bila 16 gold., ob 5. uri uže 15 gold. stari cent, in kakor se čuti, tudi ta cena ne bo še obstala, ker se iz Hrvatskega in Slavonije fini med po prav nizki ceni ponuja. —i Da naši domaČi prekupci na deželi letos ne bodo tako vškodo-vani kakor lani, ko je cena za med v malih dneh od 18 gold. na 14 gold. nazaj padla, jim svetujemo, naj doma po nizki ceni med plačujejo, da bodo potem kaj dobička imeli in ne zopet zgubo, kakor sedaj uže nekaj let."
—  (Vreme.) Gospoda navadno trdi, da govorjenje o vremenu kaže, da sicer gradivo za razgovarjanje pohaja, pri kmetu pa je to vse druga; njemu je vreme poglavitna reč, ker to mu daje dobro ali povzroči slabo letino, premožnost ali revščino. Zato si tudi „Novice" štejejo v dolžnost, spregovoriti besedo o nesrečnem vremenu preteklih 14 dni. Poljski pridelki: otava, grozdje, proso, krompir, turšica, ajda, pesa, korenje, repa itd. vse je še čakalo ugodnega vremena, pa — dan za dnevom lije dež, otavo pobira voda ali pa gnjije po travnikih, grozdje še trdo odpada in gnije in vsi drugi pridelki se kvarijo. Tudi voda je marsikje napravila škodo. Poročila dohajajoča   iz dolenjske   strani  so prežalostna,
304
lanski vinski pridelek   bilje   slab,   letošnji pa,   da se Bog usmilil