Leto XI«, št. 2$ (»jutro« st 137 a) Ljubljana, ponedeljek 21. junija 1943-XXI Cena cent. te CJpravništvo: Ljubljana, Pucclnijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23 31-24. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Pucclnijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta ŠL 42. iZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije tn Inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Pucclnijeva ul. 5. Telefon Št. 31-22, 31-23. 31-24, 31-25, 31-26 Ponedeljska Izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbUcitš. dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-Milano Nuovo successo degli aerosiiuranti A largo dl Bona e stato aSfondato un piroscafo da l^ooo to«®, e colpiti dne altri — Bombardamento dei psrti di Biserta e Pantelleria — 4 velivoli nemica abbattuti VAŽNI SKLEPI VLADE V RIMU Pod predsedstvom Duceja je ministrski svet odobril ukrepe za zboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 20 giugno 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1121: L'ip.tensificato traffico nemico sui le rotte delPAfriea settentrionale e stato nuovamen-te ostacolato da nostri reparti aerosiiuranti che, a largo di Bona, colavano a picco un piroscafo da 10.000 tonn. e ne colpivano due altri pcT complessive 17.000 tonn. Bombardieri italiani e germanici hanno j ajjito con visibile risultato sui porti di Biserta e di Pantelleria. La fascia costiera calabra fra Villa S. Giovanni e Reggio e la citta di Messina sono state ieri nttaccate da forti formazioni di quadrimotori. Due apparecchi venivano Nov uspeh torpediiih leta! morju pri Boni so potopila lOcCaa tonski parnik in zadela dva druga — Bombardiranje pf£staa«l3 v Bizerti m Patttelleriji — 4 sovražna letala sestreljena Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 20. junija naslednje 1121. vojno poročilo: Oddelki naših tcrpednih letai so znova ovirali oživljeni sovražnikov promet v smereh severne Afrike in na morju pri Boni potopili 10.000 tonski parnik in zadeli dva druga s. skupno 17.000 tonami. Italij inski in nemški bombniki so z vidnim uspehcni d "J" vali nad lukama v Bizer-ti in Panteleriji. Močni oddelki štirimotorJnli letal so včeraj napadli kalabreški obalni .jas med Villo S. Giovanni in Rogglom ter mestom Messino. Dve letali jc pri Messini zbilo protiletalsko topništvo, eno pa naši lovci v Reggiu, ki so r:rzen tega uničili tudi eno nasprotno izvtdnKIko letalo nad Sardinijo. * Pri napadu na konvoj, ki je javljen v da-nnšnjem uradnem poročilu, so se odlikovali naslednji piloti: kap-"tan Bruno Pannoncini iz Magliano Toscano (Grosseto), podporočnik Domenico Vollaro Delieto iz Catanije, narednik-vod-nik Urbano Gentilini iz Porretta Terme (Bologna), narednik-vodnik Clemente Mus-salti iz Rocca P:etra (Vercelli), narednik Fabrizio Fabrizi iz Nemija (Rim) in narednik Emilio Dotol: iz S. Severa (Foggia). ASpinci Duceju Rim, 19. jun. s. Duce je prejel naslednjo brzojavko: »Povratniki alpinske divizije «Tridenti-ne«, ki so jih Črne srajce «Atesina» da- nes počastile v tovariški manifestaciji: Duce! V istem duhu in z isto trdno voljo, s katero so pri Nikolajevki zlomili obkolitveni obroč premočnega sovražnika, zahtevajo privileg, da bi bili v najspred-nejši črti za obrambo Domovine in da bi se borili v imenu Kralja in Cesarja in po Vaših poveljih. Duce, za končno zmago.« Bruno Stefanmi, zvezni tajnik Bolzana, general Luiggi Reverberi, poveljnik divizije »Tridentina«, polkovnik Giuseppe Adami, poveljnik 5. polka Alpincev. polkovnik Edgardo Romotti. poveljnik 6. polka Alpincev. polkovnik Giuseppe Mino-ratti, poveljnik 21. polka alpinskega topništva. Plemzs&ski princ v Rsgg.ii Calskia Reggio Cislabrin, 19. jun. s Calabria jc imela še enkrat visoko čast, da jo jc obiskal Nj. Vel. princ Piemcnt&ki v spremstvu povelju ka armadnega zbora v Calabriji. Visoki princ je prebil v Calabriji nekaj dni in si je med svo* jim obiskom ogledal kraje Villa S. Giovanni, Reggio in Cosenzo, kjer jc ob;skal najbolj prizadete predele po letalskih napadih m posetil tudi nekatere bolnišnice kjer se zdravijo ranjenci po letalskih napad h. V glavnih mestih vseh treh kalabreških pokrajin je princ sprejel zastopnike raznih oblastev in sc podrobno zanimal za krajevne razmere. Piebivalstvo, ki ie lahko videlo in spoznalo p emontskega princa, je prirejalo povsod spontane in teple manifestacije. Odbiti sovjetski napadi pri šumiju in Kirovu Topniško obstreljevanje vojaških ciljev v Petrogradu Na Volgi so bile zadete z bombami 4 ladje Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Krajevni sovjetski sunki na kubanskem predmostju severnovzhodno od šumija in na področju pri Kirovu so bili zavrnjeni. V ostalih odsekih vzhodne fronte je bilo živahno delovanje napadalnih oddelkov. Težko topništvo kopne vojske je z dobrim učinkom obstreljevalo vojaško važne cilje v Petrogradu. Pri ponovnem letalskem napadu na ladijske cilje v izlivu reke Volge so bili štirje nadaljnji prevozni parniki tako hudo zadeti z bombami, da je treba računati z uničenjem dela teh ladij. Druga nemška bojna letala so obstreljevala industrijske naprave globoko v sovražnikovem zaledju. Eno letalo se ni vrnilo s teh napadov. Nemška in italijanska bojna letala so učinkovito obmetavala z bombami pristaniške naprave v Blzerti in na Panteleriji. Nekaj sovražnih letal je izvedlo preteklo noč vznemirjevalne polete nad zapadnim nemškim ozemljem, ne da bi metala bombe. Nad zasedenim zapadnim ozemljem so bila sestreljena štiri sovražna letala. Nemška brza bojna letala so bombardirala v noči na 20. junija posamezne cilje na področju Londona in na angleški južno-vzhodni obali. Plavajoče enote vojne mornarice, protiletalsko topništvo na trgovskih ladjah in mornariško protiletalsko topništvo so v času od 11. do 20. junija sestrelile 49 sovražnih letal. Uspešno udejstvovanje nemškega letalstva Berlin, 19. jim. s. Ob nizozemski obali so edinice nemške vojne mornarice sestrelile včeraj dve lovski letali tipa »Spitfire«. Številna druga britanska letala so bila poškodovana. Razen tega javljajo iz pristojnega vira, da je nemško letalsko orožje tudi včeraj nadaljevalo na vsej vzhodni fronti s svojimi napadi proti sovražnim vojnim objektom. Med akcijami proti pomorskim objektom na Črnem morju in Baltiku so Nemci potopili 2 trgovski ladji s skupaj 11.000 tonami, drugi parniki so bili poškodovani. Sovjetsko spoznanje Stockholm, 19. jun. s. Glasilo ruske komunistične stranke »Pravda« objavlja članek o vojaški moči Nemčije, da bi opozorila javno mnenje Sovjetske zveze na prenagljene zaključke. »V zadnjih časih,« piše list. »je krožilo mnogo govoric, po katerih nai bi bila Nemčija oslabljena. Te govorice so napačne. Nemška vojska ni niti premagana niti oslabljena in njena morala je še vedno zelo visoka. Rusija si ne sme delati iluzij, kajti Nemčija ni odložila svojih načrtov in mora se računati, da bodo Nemci spet prevzeli pobudo, da bi si pridobili na vzhodni fronti nove prednosti pred zaključnim sunkom.« — List vzpodbuja končno k čim pozornejši čuječ-nosti pred letalskim bombardiranjem z zatrdilom, da so si Nemci priskrbeli nove vrste orožja za razdejanje z ogromnim učinkom, tako med drugim posebne zaži-galne bombe, ki prodrejo, kadar zadenejo poslopje, prvi dve ali tri nadstropja in potem šele eksplodirajo. »Sovjetska zveza,« zaključuje »Pravda«, »mora biti pripravljena na nova sovražnikova presenečenja.« V Stockho.%nu več žensk kakor moških Stockholm, 19. jun. s. Zadnja demografska statistika beleži znaten prebitek ženskega prebivalstva nad moškim prebivalstvom švedske prestolnice. V Stockholmu so našteli 338.181 žensk in 245.583 moških, tako da je okrog 62.000 žensk več nego moških. Upori med druzijskiim posadkami v Siriji Ankara, 19. jun. s. V Siriji so se pripetili iz neznanih razlogov razni upori v nekaterih druzijskih posadkah. Razne poveljnike so postavili ped vojaško sodišče, nekateri oddelki so bili razpuščeni in reorganizirani. Preiskava je v teku. napetost med četami pa traja dalje in zahtevajo osvoboditev argtirancev. abbattuti presso Messina dalle artiglierie c. a. e uno a Reggio dalla nostra caccia, che distruggeva inoltre un ricognitore av-versario nel cielo della Sardegna. NelFattacco al convoglio di cui da noti-zia l'odierno bollettino si sono segnalati i seguenti piloti: Capitano Bruno Pannoncini da Magliano Toscana (Grosseto), S. Tenente Domenico Vollare Delieto da Catania, Maresciallo Urbano Gentilini da Porretta Terme (Bologna), Maresciallo Clemente Mussatti da Rocca Pietra (Vercelli), Sergente Fabrizio Fabrizi da Nemi (Roma), Sergente Emilio Do-toli da S. Severo (Foggia). Rim, 19. junija, s. Davi cb 10. se je pod predsedstvom Duceja sestal ministrski svet. Kot tajnik je posloval državni podtajnik v ministrskem piedscdništvu. Ministrski svet je odobril naslednje ukrepe razen ostalih izrednega pcslovanja: S področja ministrskega predsedništva. Na predlog Duceja in sporazumno s finančnim ministrom je ministrski svet odobril ukrep, ki je bil že objavljen na seji dne S. maja in ki se tiče na izboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev. Tik pred vstopom Ital je v vojno je bil gospodarski peložaj državnih in javnih nameščencev zboljšan s Kr. ukazom z dne 16. aprila 1940, po katerem so bili vsi prejemki državnih uslužbencev, vštevši preskrbo njihovih rodbin, kakor tudi redne pokojnine, povišani za 10%. Pozneje in sicer s Kr. ukazom z dne 24. marca 1941 je bilo dovoljeno 40% zvišanje dodatkov za rodbine, z ukazom z dne 14. julija 1941 pa so bili nekaterim nižjim kategorijam uslužbencev kak;r tudi nekaterim vrstam upokojencev ponovno zbolj-šani prejemki v izmeri od 10 do 40%. Posebni priboljški so bili poleg vsega gornjega priznani tudi vojaškim in milita-r.ziranim osebam v obliki vojne doklade z ukazom z dne 19. maja 1941 in pozneje še nekaterim drugim z ukazom z clne 24 marca 1942. Povrh tega so bile z ukazom z dne 27. februarja 1942 skoraj podvojene dnevnice za službovanje izven stalnega službenega kraja in pevižane za 50rnda"jnje<*a odgodeno vračanje pc ročnih po^niil velevam padlih v vojni in velikih poškodovancev iz vojne Italijanska Afrika Na predlog ministra za Italijansko Afriko ie bil odobren osnutek odloka, ki do-vo'ju:e rodbinske doklade osebju mono-po ske uprave v Rambu. Milost in pravice Na predlog ministra za milost in pravico je bil odobren oinutek ukrepa za poslovanje civilnih in kazenskih sodišč med vojno. Ta novi ukrep izpopolnjuje že 22. 1 maja 1S42 zakon, po katerem se lahko vsi I po zakonu določeni roki. če so to povzro-I čile iziedne oko'iščine zaradi vojnega stanja podaljšajo do novih rokov. Ukrep se nanaša tudi na roke v kazenskopravnih stvareh. Druge določbe tega ukrepa izločujejo nekatere nejasnosti v izvajanju zakonskih predpisov z dne 9. julija 1940. ki se nanašajo na dovolitev začasne svobode obsojencev. Nadalje je bil odobren zakonski osnutek, ki vsebuje določbe v korist sodniškega osebja, ki se ie vrnilo ;z Tunisa. Da se omogoči tem zaslužnim državljanom zaposlitev v lastnem po« klicu iz katerega bodo črpali sredstva za obstanek, ki so j h izgubili, ker so morali zapustiti tuja ozemlja, v katerih so delovali dolgo časa. bodo vpisani v činevne sezname enakih uslužbencev v Kraljevini. Ta najnovejši ukrep v korist raznih poklicn:h ljudi ki se vračajo iz tujine gre za tem, da se tudi vsem takim osebam, ki so sc vrnile iz Tunisa, zagotovi enak postopek kakor vsem drua m v enakih okoliščinah. Po naslednjem zakonskem osnutku ima mini* ster za milost m pravico možnost podaljšati začasne roke. določene za udeležbo pri javnih natečajih in sicer vse v zvezi z izrednimi okoliščinami zaradi vojnega stanja. Druc zakonski osnutek predpisuje razne olajšave o dajatvah pri dediščinah po padlih v ' ojni v znak hvaležnosti in priznanja za slavne padle, in sicer v tei obliki, da se v pomanjkanju neposrednih naslednikov dednost prenese tudi na sestre in nečake nadlega v vojni. Poseben zakonski osnutek ureja izplačevanje pokojnin državljanom, ki so se morali preseliti. Zaradi olajšanja razmer, v katere so zašli taki upokojenci, ker so se morali odstraniti iz krajev v vojni nevarnosti bodo pokrajinski zakladni uradi izplačevali pokojnine vsem pri* zadetim samo proti predložitvi uradne izkaznice da so upravičeni prejemati pokojnino. Poseben zakonski osnutek se tiče plačevanja prejemkov za uradništvo. ki je premeščeno v kraje s sovražnimi napadi. V primerih, kadar trki premeščeni uradniki z običajnimi prometnimi sredstvi nc bi mogli pravočasno dobiti svojih prejemkov, jc predpisan poseben postopek brez posebnih formalnosti, da se izplačilo lahko izvrši na podlagi izjave, kj jo pri® zadetemu izda njegov neposredni predstojnik. Ministrstvo za letalstvo Na predlog Duceja kot ministra za letalstvo je bil sprejet zakonski osnutek, po katerem se za čas vojne ukinejo tečaji za izpopolnitev podčastnikov-pilotov. Zaradi tega ukrepa bodo za dobo 6 mesecev po končani vojni ustavljeni tudi tečaji za imenovanje podčastnikov in častnikov-pi-lotov. Dri čemer bodo taka imenovanja v bodoče odvisna od bivanja pri posameznih oddelkih in položitve nekaterih izpitov. Podobni zakonski osnutek podaljšuje za 1. 1943 veljavnost sedanjih določb glede ukinitve izpitov za napredovanje in povišanje letalskih častnikov. Javna dela Na predlog ministra za javna dela je bil sprejet zakonski osnutek, ki odreja nov rok za zaključitev gradbenih del pri no- vih napravah v Benetkah okrog Marghe-re. Iz tehničnih in administrativnih razlogov vsa dela niso mogla biti zaključena v določenem roku in zaradi tega se ta rok podaljšuje na eno leto po končani vojni. Po naslednjem zakonskem osnutku iz tega resora so objavljene nove določbe za izpopolnitev častniškega staleža v Narodni cestni milici. Nadalje je bil sprejet osnutek ukrepa, Po katerem bo ministrstvo za javna dela prevzelo nekatere službe v vojni, ki so prej spadale v pristojnost notranjega ministrstva. Ta sprememba je bi!a potrebna zaradi naglega posredovanja na raznih toriščih v zvezi s sovražnimi napadi. Promet Ministrski sklep pozdravlja na predlog Duceja z občudovanjem junaško ponašanje železničarjev vse Italije, predvsem pa onih iz območja ravnateljstva v Reggiu Calabriji in na sicilskih in sardinskih progah ki pod neprestanim bombardiranjem sovražnika brez prestanka opravljajo svoje težke in važne naloge, da bi zagotovili neprekinjenost prometa. Na predlog ministra za promet je bil nato sprejet zakonski osnutek, ki se nanaša na ureditev osebnih vprašanj za na-meščence-skvadriste. Po drugem osnutku s0 bile sprejete zelo stroge določbe za osebe. ki bi zagrešile nerednosti pri potovanjih z javnimi prevoznimi sredstvi. Podobni ukrepi bodo izdani tudi za mestn? promet, v katerem b0 med drugim tudi strogo prepovedano kaditi v vagonih. Nadalje je bil sprejet osnutek ukrepa, po katerem bo začasno zvišano število mest reguliranih uslužbencev v poštno-brzojavni upravi zaradi povečanja posla in zaradi odsotnosti mnogih funkcijonarjev v vojni. Drug zakonski osnutek povišuje pristojbine za hranilne knjižice in poštno štednjo. Z istim zakonom bodo izdane tudi nove določbe glede izgubljenih knjižic poštne uprave. Kr. ukaz z dne 15. marca t. 1. je označil kot navzoče pri zastavah vojake in miii-tarizirane osebe, ki so padli za veličino Domovine, in dovolil posebno materijalno ureditev vsem rodbinam, ki so ostale brez vzdrževalnine. Podoben ukrep, ki ima poleg gospodarskega pomena tudi najpomembnejši moralni značaj, bo sedaj razširjen tudi na uslužbence trgovske mornarice. ki so s svojim žilavim samozatajeva-njem pokazali toliko volje, da zaslužijo čast bojevnikov? z vsemi učinki zakona z dne 11. januarja 1943. in bodo njihovi slavni pad'i vpisani v seznam padlih pri Oboroženih silah. Drugi zakonski ukrepi iz resora istega ministrstva se nanašajo nfl povišanie pokojnin za pomorce in priznanje podpor svojcem pomorcev, ki so biLi vpoklicani k vojakom, nadalje na ureditev in samostojno poslovanje uprave pristanišča v Neaplju, kakor tudi na obseg pomorskega ravnateljstva v Cataniji. Ministrstvo za korporacijc Na predlog ministrstva za korporacije je bil sprejet osnutek ukrepa, po katerem preide komisarijat za izseljevanje in kolonizacijo v pristojnost ministrstva za korporacije. S tem ukrepom bo praktično realizirana ona tesna zveza, ki je potrebna za čim uspešnejše administrativno poslovanje komisarijata. Drug zakonski osnutek se nanaša na novo udejstvovanje ministrstva za korporacije pri službi dela in ureditvi uradov. Ker je treba v enotni obliki urediti stalno naraščajoče potrebe ročnega dela, je bilo neobhodno potrebno, da se razne naloge v službi dela združijo v enem organu. S tem ukrepom bo ministrstvo za korporacije dobilo vso pristojnost, ki jo je glede službe dela doslej imela Narodna fašistična stranka, pri tem pa bodo oddelki ministrstva. ki bodo prevzeli ta posel, dobili boljšo organizacijo in bodo povečana pooblastila javnih oblastev glede obveznosti državljanov v vojnem času. Nadaljnji zakonski osnutek s področja tega ministrstva se nanaša na dodelitev na delo nekaterih kategorij oseb v posebnih odnosih do javnih oblasti. Potreba, da se vse delovne sile izrabijo za najvišjo proizvodnjo, je narekovala izdajo tega ukrepa, s katerim je določeno, da bodo dodeljene na delo nekateri kategorije oseb (konfiniranci) in obsojenci, ki uživajo ugodnost pogojne izpustitve, če so v posebnih pogojih odnosov do javne oblasti. Nadalje ie bil sprejet zakonski osnutek za ustanovitev Narodnega fašističnega zavoda za pouk in izpopolnitev italijanskih delavcev. Ta ukrep stremi za tem. da bi se združile in vzporedile vse ustanove in bi se na raznih področjih proizvodnje dvignila kvalitativna vrednost delavcev, ki je bistveno potrebna za povečanje delavnosti. bodisi v sedanjih okoliščinah, kakor tudi v povojnem času. Odobren je bil zakonski osnutek, ki vsebuje spremembe glede pravice do podpore za osebje, ki je dodeljeno javnim prevoznim službam. Ta ukrep stremi za izrav-nanjem prejšnjih določb, ki so bile izdane v okviru velike reforme obvezne socialne preskrbe ob dvajsetletnici ustanovitve fašijev. Ta ukrep prinaša tudi prvo splošno zboljšanje pokojnin, ki je bilo združeno z neznatnim zvišanjem prispevkov, pa ne bo občutno vplivalo na gospodarski položaj osebja. Nekateri drugi zakonski osnutki v območju tega ministrstva določajo prispevke v višini 2°/« davka na prodajo umetniških del v korist podporne blagajne pri Narod- Nadoljevanje na Z* strani Nadaljevanje s 1. strani nem fašističnem sindikatu, nadalje izvršitev pred 4 leti izdanega zakona o zavarovanju za bolezen nameščencev pri ustanovah z javnim pravom. Ministrstvo za menjavo in valute Na predlog ministra za menjave in valute je b 1 odobren osnutek ukrepa, ki sc nanaša na ukinitev odbora za volno. V zvezi z omejenim uvozom volne in volnenih izdelkov ter glede na to, da je volna, bodisi italijanska ali inozemska. določena za voja-.ke potrebe, ukinja ta ukrep odbor za volno, ki je doslej urejeval u vez in razdelitev vsega tega blaga na doma- j čem trgu. ! Seja ministrskega sveta se je končala ob ■ 13.30. Prihodnja bo 31. julija. Rim, 19. jun. s. Med ukrepi, ki jih je potrdil včeraj ministrski svet, zasluži posebno pozornost ukrep, ki daje ministrom možnost, da z odlokom ministrskega sveta upokoje v skladu s posebnimi službenimi zahtevami preko primerov, ki so predvideni po obstoječih zakonih, funkcionarje skupine A od 6. stopnje dalje. Upokojitve v navedeni obliki, ki dajejo pravico do pokojnin, po odredbi 6. člena zakona o civilnih in vojaških pokojninah, ki je bil potrjen s Kr. dekretom 21. februarja 1895, št. 70, in nadaljnjimi spremembami, niso podvržene obtežitvam. Ukrep ima namen, da bi dal načelnikom poedinih strok možnost odstraniti iz službe one vodilne elemente, ki bi se izkazali zlasti v zvezi s posebnimi zahtevami sedanjega časa nesposobne, da bi izvrševali zaupane jim funkcije. Razširjen je obvezne delovne službe Ofcjava ministrstva za korporacije Rim, 10. jun. s. Ministrstvo za korporacije objavlja: Potrebe dežele v vojni zahtevajo šir:c sodelovanje državljanov pri naporu vseh Italijanov, da se zagotovi vojakom orožje, deželi pa sredstva za odpor. Zato bodo s 1. julijem 1.1. po način h, ki jih bedo predpisali posebni razglasi, pozvani v delovno službo državljani obeh spolov, ki pripadajo naslednjim raz« redom: ženske, rojene v letih od 1910 co let h od 1907 do 1925 Po- in moški, rojen; v ziv v delovno službo se tiče moških podvrženi voja.-kim obveznostmi ali delovnim obveznostim, ter žensk, ki ki niso drugim niso v tak"nem družinskem položaju, kskršen bo točneje še objavljen. Ženske, pozvane v delovno službo, bodo na razpolago zlasti za bližnja poljedelska dc!a v zvezi z žetvijo in setvijo in se ne bodo mnogo oddaljile iz svoiih krajev. Mo ki bodo razen za morebitno zaposlitev v poljedelski stroki odposlani po primernem vežbanju (če bo treba) tja, kamor jih bo za= htevalo delo, in se bodo pri tem v mejah možnosti upoštevale želje in razmere mobiliziran-cev samih. Kazen te obvezne službe se bo upošteval duh prostovoljnega sodelovanja državljanov brez razlike spola in starosti, tako da se bodo uporabili pri poslih, ki bodo ustrezali sposobnosti vsakogar, vsi. ki bodo zahtevali čast, služiti deželi na fronti proizvodnje. Mini« strstvo za korporac:je sporoča nadalje, da je v pripravi vrsta ukrepov, ki streme za tem, da se uporabi delovna moč, ki je sedaj zapeslena pri delih, ki niso največje važnosti. Medtem se bodo izvedli že sprejeti ukrepi, s katerimi se bodo ukinile vse vrste poslov, ki jih ni smatrati za potrebne, in rekvirirala se bodo vsa sredstva, ki b1. postala neaktivna po teh ukinitvah. Kar se tiče poslov, ki jih odrejajo vojaške oblasti, so bo pospeševalo ustanavljanje delavskih stotnvj, ki so uvrščene v tehnična dela, ki sestavljajo osredotočeno organizacijo in predstavljajo gibčen ter uspešen pripomoček za izvršitev nujnih del. Selekcija v obrtni stroki se bo nadaljevala s poudarjenim ritmom. Ustrezajoč številnim pobudam vojnih pohab« Ijencev, bojevnikov in delavcev, ki so zaposleni v vojnih industrijah, si vlada pridržuje, da bo zvezala izvrševanje dolžnosti v delovni službi s koncesijo živilskih in oblačilnih izkaznic. Notranje ministrstvo je z namenom, da bi se nihče ne izognil delovni obveznosti, zlasti pa, da bi se ji ne izognili nearijski državljani, ki med drugim nimajo vojaške obveznosti, odredilo mobilizacijo 18 letnikov Židov (od 1907 do 1925), ki bodo prav tako odposlani na delo v kraje, določene po ministrstvu za korporacije. Premogovna kriza v Asjliji i« Ameriki IJzbona, 19. jun. s. Premogovna kriza postaja v Angliji zmerom ostrejša in grozi. da bo zavzela izredno hude oblike. Izjave. ki jih je pred tedni podal minister za goriva o tem problemu, ki so bile že močno pesimistične, kakor tudi posebni poziv, ki ga je naslovil Churchill na rudarje. naj pospešijo svojo delavnost, niso mogle omiliti zastoja proizvodnje. Kako •težaven je položaj v premogovni industriji, kažejo najbolj podatki, ki so bili te •rlni objavljeni v oficielnem poročilu in iz katerih je razvidno, da ie proizvodnja premoga letos za okrog 100.000 ton na teden manjša kakor lani. Doslej so ostali vsi ukrepi vlade za zboljšanje položaja brez učinka. To dejstvo .ie tem bolj vznemirljivo, ker je treba računati, da se bo poraba premoga še povečala, če se bodo vojne operacije poživile. Zato je verjetno, da bo morala Anglija v prihodnjih zimskih mesecih računati še z večjim pomanjkanjem goriv, kar bo seveda znatno vplivalo na njen vojaški napor. Edino sredstvo, da bi se ta kriza rešila — tako poudarjajo tamkaj — bi bilo. da bi se zaposlili v tej industriji povsem novi rudarji, kar pa ni izvedljivo, ker sta vojska in druge vojne industrije že izčrpale vse delovne sile. Oficielno poročilo omenja na koncu tudi značilne podatke o prostovoljni odsotnosti z dela. ki vpliva tudi okrog 10°/» na proizvodnjo. Lizbona, 19. jun. s. Zedinjene države stoje pred novo premogovno krizo zaradi sklepa sveta za vojno proizvodnjo, da bi se z rudarji sklenila pogodba, ki ne bo dosti različna od prejšnje pogodbe. Sedanje premirje med rudniškimi lastniki in delavstvom poteče jutri opolnoči. Neka brzoj iz New Yorka sedaj potrjuje, da so rudarji zapustili delo v državi Ohiju in v nekaterih pensilvanskih rudnikih. Sgror ameriške vlade s Standard Oil Company Iiuenos Aires, 19. jun. s. Ameriški mornariški minister objavlja, da je bila prekinjena po1-godba med ministrstvom in družbo »Standard Oil Companv«, ki jo je razveljavil visoki dvor ameriškega pravosodja Po tej pogodbi, ki jo je osebno zaključil minister Knox, se je družba zavezala, da bo proti primerni odškodnini dala vladi na razpolago vso svojo oceansko morna* rico. ne da bi bili v pogodbi določeni tudi pogoji tega odstopa Lahko je razumeti, zakaj je mornariški minister Kncx sklenil svoj čas to pogodbo. Potopljena ameriška stražna ladja Buen°s Aires, 19. jun. s. Ameriško mornariško ministrstvo objavlja, da je izgubljena obalna stražna ladja »Escanava«, ki je bila dodeljena službi konvojev na severnem Atlantiku. Vsa posadka, razen dveh mož, je utonila. Poznejše vesti vedo povedati, da je »Escanava«, ki je izpodrivala 2i8 ton. zletela v zrak iz neznanih vzrokov in izginila v morju v najkrajšem času. Število ameriških vojnih ladij, ki so bile bodisi potopljene ali zadržane ali uničene, da bi se izognile zaplembi, se je zvišalo sedaj na vsega 99. Izšel je junijski roman DK ALBA DE CESPEDES: »NAZAJ NI POTI" S tem romanom si je mlada italijanska pisateljica pridobila svetovno slavo. V nekaj letih, odkar uživa v svoji domovini priljubljenost pri občinstvu in priznanje kritike, je bila ta nenavadna knjiga prevedena v devetnajst jezikov, kar zgovorno priča, da odgovarja željam in okusu sodobnega bralca. Pestrost oseb in razno, vrstnih dogodkov, ki se odigravajo v najrazličnejših okoljih, delata to knjižno novost že na zunaj privlačno. Povsod je vidna tista redka sposobnost, da se zna avtorka omejiti na bistveno in zadeti značilno, kar povzroča, da ima čitatelj najgloblji užitek. Spet sončna nedelja Ljubljana, 20. junija. Po zadnjih nalivih se nam je nebo spet zjasnilo in dobili smo krasno vreme kakor se za kresni čas spodobi. Letina se bo popravila, ako ne pridejo nove nezgode, vendar so nalivi napravili dosti škode. Žito, ki ima že težko klasje, je poležano in se bo težko dvignilo. Š spravilom mrve hite zdaj kmetje in drugi gospodarji. Po travnikih okoli Ljubljane je zadnje dni živo in zlasti z Barja romajo dan za dnem težko naloženi seneni vozovi. Sadje se kljub dežju v zadnjem času kar dobro drži, upajmo, da bodo vzdržali tudi vinogradi. Ozračje je po deževju prijetno osveženo. V soboto čez dan smo imeli kljub soncu le 16° C, noč na nedeljo je bila hladna in je toplomer beležil davi le 6.6° C. Nedelja se nam je prismejala s krasnim jutrom, na nebu ni bilo oblačka, sonce je že zgodaj razlivalo obilje luči po mestu in pokrajini, zaživeli so parki in sprehajališča, v vsej svoji prelestni lepoti so se nam razkazovale planine. Barometer se sicer še ni dvignil na stanje prejšnjega tedna, vendar upajmo, da bomo v četrtek — na Telovo — kresovali ob takem vremenu. s kakršnim nas je razveselila današnja nedelja. Prireditev Nemške akademije V soboto popoldne je tukajšnji lektorat Nemške akademije dal v »Unionu« predvajati za svoje občinstvo več nemških poučnih filmov. Med njimi je bil na prvem mestu zvočni tednik, ki je seznanil občinstvo z raznimi aktualnostmi na fronti in v zaledju, zlasti z velikopotezno organizacijo nemške vojne produkcije in z njenimi izrednimi uspehi v zadnjih mesecih tekočega leta. Posebno zanimiv je bil film, ki prikazuje, kako preživljajo nemški delavci in nameščenci v bavarskih planinah svoj zimski dopust, uživajoč v radostni sproščenosti mnoge užitke zimskega športa. Nadaljnji film je kazal trdo in vzlic vsemu odločno vojskovanje nemških vojakov v močvirjih Kubana, v hudi zimi in ob pogostih konfliktih s sovražnikom, čigar premoč pa ni mogla zlomiti nemškega odpora. Umrl nam je dne 14. januarja 1943 na Fiumi naS soprog, oče, brat ln stric, gospod MIHAEL PETRIČ posestnik, Gumnišče št. 11 Sv. maši zadušnici se bosta brali pri sv, Petru v Ljubljani v torek 22. t. m. ob 8. uri in v Šmarju isti dan ob 8. uri. Fiume, Gumnišče, Ljubljana, Dunaj, Beograd. Žalujoči družini: PETRIC - ZUPANČIČ I GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek, 21. jim.: Zaprto. Torek. 22. junija, ob 18.: jorijeva hči. Red Torek. Sreda, 23. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Red Sreda. Četrtek, 24. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red Četrtek. Abonente reda četrtek opozarjamo, da bodo imeli v četrtek na prazn'k zaradi bližnjega zaključka dramske sezone izjemoma na praznik predstavo »Stari in mladi«. Uprava nudi aboner.tcm, ki bi zaradi praznika ne mogli prisostvovati predstavi, da morejo svoj sedež pri dnevni blagajni osebno odpovedati za ta večer in jim bo odpovedani sedež nadoltnaden pri predstavi »Stari jn mlad5« za red Torek. OPEKA Ponedeljek, 21. jun.: Zaprto. Torek, 22. junija; Zaprto. Sreda, 23. junija, ob 18.: Prodana nevesta. Red A. Četrtek, 24. junija, ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 L navzdol. Petek, 25. junija: Zaprto. slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Koncert. 21.00: Koncert violinista Jana Slajša, pri klavirju Janko Ravnik. 21.30: Koncert mezzoso-pranistke Elze Karlovčeve. 22.00: Operna glasba na ploščah. V odmoru: Predavanje v slovenščini, 22.45: Poročila v italijanščini. Radio Ljubljana PONEDELJEK, 21. JUNIJA 1943-XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Vojaške pesmi. 14.00: Počila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec. Orkestralna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10: Koncert tenorista Antona Sladoljeva. 17.40: Pesmi in napevi. 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje profesor dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komientar v ŠPORT čitamo še O Branku žlžku v Fiumi S privlačne plavalne prireditve, ki so jo imeli sredi preteklega tedna v Fiumi in na kateri sta najboljši dve mesti zasedla naša ožja rojaka Branko Žižek in Jože Močan, čitamo v petkovi številki »Gaz-zette dello Šport« še nekatere zanimive in obenem laskave ugotovitve na račun obeh mojstrov plavalcev. Fiumski sotrudnik milanskega športnega dnevnika piše med drugim: »Najbolj privlačen v tem tekmovanju je bil dvoboj, ki sta ga na vsej progi bila med seboj Žižek in Močan. S tem pa še ni rečeno, da so bili ostali tekmovalci manj vredni od obeh Ljubljančanov, saj je bilo samo eno minuto razlike med prvim in četrtim na cilju. Dvoboj je bil odločen tik pred ciljem, ogorčen pa vso pot prav do zadnjega metra, tako da do zadnjega ni bilo mogoče reči. kdo bo zmagovalec. Žižek ie dobil svojega velikega nasprotnika v Močanu. To sta dva različna stila, to sta dva različna prvaka. Prvi je še enkrat potrdil, da je velik plavalec, morda najpopolnejši, kar smo jih videli v teh zadnjih letih, ker je s svojim stilom, ki ga ni mogoče posneti, — Žižek se giblje počasi, toda samo na videz tako, medtem ko je njegovo telo skoraj čisto v vodi. opravlja silno delo z nogami in rokami — spet dokazal, da je pravi plavalec izven razreda. Pričakujemo, da bo v kratkem šel nad oba rekorda na 100 in 400 m, ker se zdi, da bi bili ti dve progi zanj bolj prikladni kakor pa večje razdalje. Močan, ki se je zdel bolj razgiban kakor prejšnje leto — z nogami udarja zelo hitro in nad površino, z rokami pa na kratko, toda tudi zelo naglo — je pokazal, da ima vse pogoje, da bo lahko branil lani pridobljeni prvenstveni naslov na 1500 m. Tri desetinke sekunde je zaostal za Žižkom, samo tri udarce z rokami je bil prekratek, toda ves čas je bila borba med obema prvakoma odprta in tovari-ška in je zmaga pripadla onemu, ki jo je bolj zaslužil.« O modernem Odiseju V Buenos Airesu so te dni nad vse svečano sprejeli argetinskega brodarja Vita D u m asa, ki je bil več kakor leto dni sam s svojim čolnom na več morjih in se kljub vsem vojnim nevarnostim spet srečno vrnil v domače mesto. Mož je zapustil argentinsko prestolnico dne 9. junija 1912 na majhni jadralci, in je po 74 dnevih dosegel Capetovvn na jugu Afrike. Ko je tamkaj spet na novo opremil svojo orehovo lupinico, je Dumas nadaljeval pot po morjih in je po naslednjih 104 dnevih pristal v Wellingtonu na Novem Zelandu, cd koder se je spravil na pot sredi minulega februarja. Od tod je nadaljeval vožnjo preko Indijskega oceana ter Atlantskega in Tihega morja spet nazaj v Južno Ameriko, kjer je srečno stopil na kopno, potem ko je prevezi! s svojo majhno ladjico in čisto sam nad 20.C00 pomorskih milj. Vita Du-i masa. ki so mu domače športne organizacije poklonile več častnih nagrad za ta svojstveni podvig na morju, je na koncu sprejel osebno in mu čestital tudi predsednik republike general Ramirez. • V Ameriki so morali zadnji čas precej povišati cene naravnemu gumiju, medtem ko je d< bava sintetičnega gumija združena z manjšimi stroški. &ko želiš Mb^o prodati oglašuj v »Jutru«! Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serie di Buoni dei Tesoro quinquennali di L. S miliardi ciascuna Interessi e premi esenti da ogni imposta presente e Juten PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire dl capltale nominale, oltre interessi 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-mento; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoscrittori gii interessi 5% dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno detto. Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in contantl, ma vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. S miliardi dl Buoni concorre annualmente a a 10 premi per un ammontare complessivo di L. 10.000.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali del seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio dl emissione, presieduto dalla Banca dTtalia: Banca d'Italia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previ-denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo dl Torino — Monte dei Paschi dl Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banehieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare dl Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-1'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-zaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese— Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Societa Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica dl Sicurti, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa. Ravena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tutte le altre Banche, Banehieri, e Banche Popolari, nonchč tutti gli Agenti dl Cambio rappresentati nella firma delTatto consortile dagli Istituti e dalle Compagnia Finanziaria sopra menzionatL Od 7* do 21. junija bosta emitirani dve šerifi 5% letnih zakladnih bonov s vsaka po 5 milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. junlja. • Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo Be kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir, ki se žrebajo vsakih Sest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov m zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca dTtalia. Banca d'Italia _ Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — istituto Nazionale Fascista della Prevl- denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per rAsslcurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia _ Banco Nazionale del Lavoro — Istituto dl S. Paolo dl Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano_ Banco dl Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse dl Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banehieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'Američana e d'Italia — Banca Popolare dl Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-TAgricoItura — Banca Popolare dl Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-zaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Societa Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica dl Sicurta. Trieste — L« Fondiaria. Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti dl Cambio del Regno, Roma; Banca Vonulller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CO. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano _ Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese dl Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca dl Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola. Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnlčnl Agenti, Id so člani zgoraj omenjenih zavodov to dražbe »Compagnia Finanziaria«. Ceferin: Dnevnik študenta Ambroža Pavel Rasberger: Opera pred nehaj let!, ho Se ni bila prenovljena ln dozidana odličen igralec, kajti njegov neusahljivi humor, organ in njegova zunanjost so mu bili kakor v ta namen darovani; to bi lahko potrdil vsakdo, kdor ga je poznal. Umrl je leta 1932. kot lastnik trgovine z gramofoni in orkestrom. DRAGOTIN GECELJ (KOCELJ). eden prvih režiserjev, igralcev in prevajalcev predčitalniške dobe v starem gledališču je bil po poklicu uradnik. Kakšno vlogo je imel pri operi »Carostrelec« v novem gledališču, ne vem. pač pa vem, da me je potegnil za ušesa izza kulise, ker sem bil le preveč radoveden za dogodke na odru. Na gostovanju po Notranjskem (Danilova turneja 1903) smo bili tudi v Postumiji. Pokojni Adolf Dobrovolnv, igralec in režiser, po rodu Čeh. je našel tam svojega rojaka, upravitelja jamske elektrarne. Ogledali bi si lahko brezplačno jamo, če bi se bilo za tisto popoldne priglasilo več tujcev, ki bi bili seveda plačali vstopnino. Šlo je samo za električno razsvetljavo. Ker so pa obiskovalci izostali, je izostal tudi naš obisk jame. Da se pa nismo zaman potrudili pred jamo in da smo bili »malo« oškodovani, nas je povabil upravitelj elektrarne na svoj vrt, kjer dzpiti, vsak dan izpiti! Šolsko leto gre h kraju. Ko se vrstijo izpiti, je kajpada marsikateri dijak .>mučenik«, marsikatera družina ima z njim skrb in strah, na dragi strani pa tudi profesorji in učitelji nimajo železno ustrojenih živcev. Kako sodi o tem razmerju ugleden slovenski profesor? Evo, takole! Je pač križ, če učenec ne zna prodati in učitelj ne kupiti! V vsakdanjem življenju vilimo, kolik je razloček med raznimi trgovci. Enemu vse uspe, drug pa nikamor ne pride. Ima lahko še tako dobro in solidno blago ali vsaj enako kakor njegovi tekmeci, toda ne zna ga prikupno prikazati, njegove vrline zgovorno podčrtati, ne zna ponuditi kupcu baš tega, česar si on. želi. Manjkajo mu prodajalne spretnosti. Na drugi strani imamo ljudi, ki ne znajo prav kupiti. Tak najrajši gleda le na lepe izložbe, misleč, česar v izložbi ne najde, tega tudi v trgovini ni. Drugam že gre s predsodki, češ, že vnaprej vem, da ne dobim nič posebnega, pogledati pa moram vendarle, da ne bo zamere. Pri ogledovanju blaga vedno išče in najde samo napake, presoja že na prvi pogled, ne da bi se mogel točneje prepričati o kakovosti. Glavno mu je, da blago natančno ustreza njegovemu osebnemu okusu. Jasno je, da take lastnosti niso v prid ne enemu ne drugemu. Zelo podobno je mnogokrat v šolskem življenju razmerje mel učencem pri izpraševanju in med učiteljem pri ocenjevanju. Za učenca ni dovolj, da svojo snov obvlada, treba je tudi, da zna svoje znanje pošteno prodati. Slabo prodaja tisti, ki že s svojim plahim nastopom napravlja nepo-voljen vtis. Milo se ozira pri sosedih za pomoč, začenja se opravičevati, ne zna se izraziti, išče besed, tesno se oklepa, kar se je mehanično nagulil, čim pa se mu utrga nit, postaja še bolj nervozen, da ne spravi nobene besede iz sebe, čeprav ni dvoma, da nekaj zna. Taka nerodnost je silna ovira pri napredku. Kako drugačen je tisti, ki svoje morda IZ ITALIJANSKE LIRIKE: Gtovmnni Pascoli: Voznik TI moj vernik, ki mirno čez vrijove prihajal črne, kjer si v temni nočf ped skalo idel in vozil čez mostove, kaj iz sotesk in jarkov je s tožbimi povedal mrzli veter ti, pojoči? TI apaval ei na oglju kot na slami. Čes ceste drug za drugim žvižgajoči nad tabo mrzli vetri so vihrali: a ti st sanjaj o božični noči | in slišal glas domače si piščali. Prevedel Janko Samce. nam je postregla njegova soproga z velikim kosom presnega masla in z ogromno štruco rženega kruha. Oboje smo zalivali z izbornim refoškom. Ker je pa ta ogled »predjame« trajal vse do večera, so bile naše dame. ki so ostale doma, v velikih skrbeh, da nismo padli kam v »jamo«, kajti vrnili smo se komaj pol ure pred začetkom naše predstave in se je občinstvo že začelo zbirati. Pokojni Gecelj, ki je živel tedaj tam v pokoju, je bil tisto popoldne tudi z nami. Ob tej priliki sem mu povedal dogodek od takrat za kulisami pri »Čarostrelcu«. Dragotina Geclja pozneje nisem nikdar več videl. JOSIP PAVSEK, tudi uradnik po poklicu, je prvi pri nas pel Vaška v »Prodani nevesti«. Bil je srednje postave, širok in okroglega lica, kakor ustvarjen za to vlogo. Pel je dosti manjših tenorskih partij, nastopal je pa tudi v drami. Po navadi je nosil precej velike brke. V sezoni in posebno, kadar se je predvajala opera »Prodana nevesta«, si je pa vedno brke obril. To ga je — ker ga je občinstvo poznalo — napravilo posebno komičnega. Bil je tudi prvi tenorist v znanem kvartetu »Ilirija«. skromno znanje samozavestno razkaže, ki sd zna pomagati v vsakem položaju. Četudi ni dobro aJi sploh ni pripravljen, ne vrže puške stran, pogumno gre v neenaki boj, iz katerega se vrne morda ranjen, toda ne-poražen. Dobro pozna svojega izpraševalca, njegove navade in posebnosti, ve, na kaj polaga važnost, spretno se izogiblje nevarnih mest in skuša spraviti bojišče tja, kjer čuti pod seboj trdna tla. O, to so vam naši malčki prebrisani strategi! Učitelj pa je lahko podoben slabemu kup. cu. Kakovost znanja presoja preveč po zunanji obliki, čeprav ve, da resnično znanje ne ustreza vedno temu, kar učenec pri izpitu pokaže, in da je napačno soditi, če se učenec okoli predmeta lovi ali pa četo molči, da »nima niti pojma o stvari«. Lahko kdo dobro razume in ima dovolj točne predstave, to! a svojega notranjega znanja ne mere z besedami izraziti. Tu je namreč potrebna posebna sposobnost in ta izrazna sposobnost ni treba, da se vzporedno razvija, lahko ga prehiteva — blagor takim! — navadno pa bolj ali manj zaostaja. Vse to je pri vsakem učencu osebno drugače, je posledica njegove podedovane narave ln osebnega razvoja. Na vse to bi se naj učitelj oziral. Ce bi se le vedno mogel! Raz. redi so često preveliki, učitelji se menjajo, učno gradivo, ki ga naj z razlaganjem, nalogami in izpraševanjem v neprimerno kratkem učnem času predela, leži kakor ogromno breme nad njim, pri tem je tesno vklenjen v šolski ustroj, da mora vsakega učenca v določeni dobi redno oceniti, da ne govorim o disciplinskih motnjah. Da se vse to povoljno opravi, je treba ne samo velike pedagoške in didaktiške spretnosti; učitelj bi moral, kdor bi hotel biti idealen, imeti nadčloveško popolnost, angelsko potrpežljivost, predvsem pa poseben dar Intuicije, da pronikne vsakemu učencu v notranjost in ugotovi njegove skrite zaklade, za katere morda učenec sam ne ve. Ne pozabimo pa tudi. da je učitelj pri ocenjevanju stalno pol skrbno, četudi ne vedno pravilno kontrolo vsakega razreda, ki ima svoje merilo za ocene. Zato tega nezdravega razmeri® med Iz- Reoatus: Sreča Kaj je sreča? Sreča je zadovoljstvo. Kaj je zadovoljstvo? Zadovoljstvo je tišina željš. Kdaj je človek srečen? Kad3r je zadovoljen s tistim, kar ima sam. Nikdar ne želi, kar imajo drugi, marveč ceni samo svojo lastnino. Ce je tvoje premoženje še tako majhno, je zate več vredno to kor milijarde drugih. Doma med štirimi stenami si sam svoj vladar, si naval-no lastnik vsega, kar te obdaja. To upoštevaj, drugega nič! Ako gledaš palačo, lahko s stališča estetike oceniš njeno zunanjost, toda v duši naj ti bo krtina na travniku. V primeri z vesoljem ni nič drugega, kajti danes je in jutri je ne bo več, kakor tudi ne bo tistega, ki v njej prebiva. V naravi veje veter zate prav tako kakor za druge; sončni žarki te en s ko ogrevajo kakor velikaša; gore se dvigajo, livade se razprostirajo in rože cveto tako zate kakor za tiste, ki so si nakopičili gmotnih dobrin. Skromna hrana daje tvojemu telesu tisto, kar dajejo bogatašu izbrana jedila. Toda okus traja le toliko časa, dokler je grižljaj v ustih, kajti potem vplivata enako pečeni fazan kakor osoljen krompir. OtroSIia ▲siea je slišala prepir med očetom in materjo in pripomnila: »Ali se mora tudi zemlja z zimo skregati, da dobi pomlad novo obleko?« Otroci med seboj Mihec: — Jaz sem se rodil ob desetih desetih dopoldne. Janezek: — jaz sem se pa rodil ob treh po-ooci. Mibee: — Lazeš! Takrat je tvoja mama še spala prašanim učencem in med ocenjujočim učiteljem ne bo nikoli popolnoma konec, pač pa se lahko znatno omili, če prinese učenec že z doma tako duševno vzgojo, ki je prvi pogoj za uspešno šolsko delo. Ze doma ga morajo navaditi, da bo znal natančno opazovati, samostojno misliti, pametno sklepati — seve vse v okviru svoje razvojne stopnje — in da bo znal to, kar ve, tudi primerno izraziti, skratka, da dobi duševno gibčnost in še sto drugih lastnosti, ki mu jih dom lahko da in ki so nujna podlaga za šolski uspeh. In učitelj? Zavedati se mora v polni meri vseh težav, vedno se Izpopolnjevati kot učitelj in kot — človek. Pri izpraševanju bo predvsem iskal to, kar učenec pozitivno zna; ne bo čez potrebo venomer vrtal po votlem zobu. Izginiti bi moral v šoli tisti neprirodni strah pred izpraševanjem, posebno če ubogi grešnik četrt ali pol ure trepeta pred tablo. Idealno bi bilo, da se učenec na izpit veseli ali da si učitelj lz delnih odgovorov ustvari sliko ta učenec sploh ne ve, kedaj je bil vprašan. Tako bi učenec svoje znanje dobro prodajal, učitelj pa pravilneje kupoval. Pri predstavi »Nasa kri«, ki sem jo omenil v začetku, je nastopil v neki komični, kmečki vlogi. Vidim ga še danes, kako ves trepeta pred svojo Marjano. Katera igralka je takrat igrala Marjano, pa ne vem. Spominjam se ga tudi kot Celestina v opereti »Mam'zelle Nitouche«; bila sta s Polakovo kot Denizo odličen in nepozaben par. Slovenska vloga Celestina, ki je bila spisana že pred pol stoletjem in iz katere se je tudi Podgrajski kot prvi slovenski Celestin učil, je slučajno ostala med mojimi vlogami; hranim jo kot spomin. Tudi Podgrajski, čeprav stalen član gledališča, je moral zaradi neurejenih razmer poleg igranja vršiti tudi svoj poklic. Nekako leta 1897. je bil knjigovodja nekega uglednega podjetja v Ljubljani, kjer sem imel priliko, da sem ga spoznal tudi v navadnem življenju. Čeprav za tista mladostna leta že precej starejši od mene, je bil v občevanju odkrit in iskreno dobrodušen kakor so navadno ljudje, ki jih ne drži po koncu samo domišljija in nadutost. Priljubljen kakor pozneje malo-kateri slovenski igralec je — žal — tudi on zapustil slovensko Talijo in odšel kot knjigovodja na Dunaj. V sezoni 1901-02 je nastopil v opereti »Mam'zelle Nitouche« le še kot gost. Pozneje ni več nastopal. Valentin Podgrajski je umrl leta 1939., star 65 let. Na viškem pokopališču sem našel njegovo poslednje bivališče. FRAN PERDAN je bil karakterni igralec in dober pevec, kot človek družaben in značaj en. Rad je imel nas mlajše in se je z nami večkrat sprehajal po Zvezdi. Nastopal je že v stari čitalnici, pa tudi na odru celjskega Narodnega doma. Razvil bi se bil v enega prvih igralcev, če bi ne bilo po sredi gmotno vprašanje. Ostal mi je v posebnem spominu kot čevljar Kneftra v »Lum-paciju vagabundu«; s svojim humorjem in s kupleti o »kometu« je vzbujal salve smeha. Okoli leta 1904. je — kolikor se spominjam — zapustil slovenski oder, na katerega se ni več vrnil. Umrl je leta 1925. v Ljubljani kot lastnik plakaterske-ga podjetja. Opera pred nehaj leti, ko še i odličen igralec, kajti njegov neusahljivi humor, organ in njegova zunanjost so mu bili kakor v ta namen darovani; to bi lahko potrdil vsakdo, kdor ga je poznal. Umrl je leta 1932. kot lastnik trgovine z gramofoni in orkestrom. DRAGOTIN GECELJ (KOCELJ). eden prvih režiserjev, igralcev in prevajalcev predčitalniške dobe v starem gledališču je bil po poklicu uradnik. Kakšno vlogo je imel pri operi »Carostrelec« v novem gledališču, ne vem. pač pa vem, da me je potegnil za ušesa izza kulise, ker sem bil le preveč radoveden za dogodke na odru. Na gostovanju po Notranjskem (Danilova turneja 1903) smo bili tudi v Postumiji. Pokojni Adolf Dobrovolnv. igralec in režiser, po rodu Čeh. je našel tam svojega rojaka, upravitelja jamske elektrarne. Ogledali bi si lahko brezplačno jamo, če bi se bilo za tisto popoldne priglasilo več tuicev, ki bi bili seveda plačali vstopnino. Šlo je samo za električno razsvetljavo. Ker so pa obiskovalci izostali, je izostal tudi naš obisk jame. Da se pa nismo zaman potrudili pred jamo in da smo bili »malo« oškodovani, nas je povabil upravitelj elektrarne na svoj vrt, kjer dzpiti, vsak Moji ljudje 1. Moja žena. Meja žena je za cela tri leta mlajša od mene, zato pričakuje, da to upoštevam in Bem nasproti njej zaradi njene ml .dosti obziren. Ker sem se že pred štirimi leti srečal z Abrahamom, sem star dovolj, da uvidevain upravičenost njene želje, in pameten toliko, da ji ustrezam. Zlasti kadar nisva sama, se moja ljubeznivost stopnjuje, kajti moji ženi je mnogo, če ne vse, na tem. da naju imajo ljudje za najbolj srečno zakonsko dvojico, kar jih tava po tej zanimivi zemeljski obli. Prav iz tega razloga se me drži na izprehodih vedno pod pazduho in v neznansko zadovoljstvo ji je, če srečava omoženo znanko brez njenega moža in to morebiti še ob času, ko njen mož m ne v uradu, ne v trgovini, ne sicer zaposlen, torej brez pravega vzroka odsoten. Seveda slišim potem razlago, zakaj se reva sama kreta po svetu in kdo je vzrok nesoglasja v njenem zakonu. Da je to v sto odstotkih mož, ni zame nikoli presenečenje. Dasi sem nežen in uslužen do svoje žene in zlasti potrpežljiv, kar se da, se vendar primeri, da se mi utrga nit poslušnosti, če le predolgo noče zazvoniti koncu glasnega pouka. Z medklicem »ljubi kanalček, nehaj žvrgoleti« skušam ustaviti besedni tok ali ga vsaj prekiniti za kratek odkašljaj. Seveda s »kanalčkom« ne menim ptička s Kanarskih ctokov, kakor je nanj meril najbrže novejši učbenik slovenskega izrazoslovja, pa tudi ne kakega jarka ali rova, ampak mislim na neko besedo, ki mi je med redkimi ostala v spominu iz neobvezne francoščine v gimnazijskih letih. Ce izvzamem take primere gostolenja — saj so redki — moram resnici na ljubo povedati, da sem s svojo ženo prav zadovoljen. Ne kadi in ne hodi pogesteje v kavarno kakor enkrat na dan; če ni pri prijateljicah na obisku ali v kinu, je vedno doma in gara v gospodinjstvu. Imava sicer gospodinjsko pomočnico, toda naša Ančka samo kuha, pospravlja sobe, hodi na trg in v trgovine, pere, lika in pošije, kar je treba, snaži obleko in čevlje ter skrbi za to, da je vse lepo pospravljeno v omare in shrambe, vse drugo pa opravlja moja žena sama, kar ji povzroča posla in skrbi, da često ne ve, kje se je drži glava. Moje žene poglavitna zahteva v gospodinjstvu je red; zato dan za dnem opozarja Ančko: »Ančka, red, red in še enkrat red! To si zapomnite!« K sreči je naša Ančka debro dekle, ki nikomur nič ne zameri. Zato je še vedno pri nas. Iz takega redoljubja sledi samo ob sebi, da imamo strogo določen čas za obed in večerjo. Kosimo navadno v času od ene do treh, večerjamo pa po sedmi uri. Večerje zato žena nikoli ne zamudi, obed pa le takrat, če jo zadrži kaka prijateljica. Sama bi prav gotovo prišla o pravem času. Hrano imamo meščansko, kakor nagla-ša moja žena, kjer je prilika za to. Nič posebnega in nič preveč, da se ne naleze-mo nevšečne tolšče pod kožo, ki pokaži linijo in pokvari človekov videz. Tudi v tem pogledu j>e moja žena skromna na moč. Ce jo včasih iz profilaktičnih ozirov ■vprašam, kaj bo ta dan z avečerjo, dobim odgovor: »Ti dobiš klobaso z zeljem, medve z Ančko bova pa kar ob kavi.« In potem ima Ančka res samo kavo, jaz pol klobase, žena pa drugo polovico in kavo. Z zrezkom, golažem in podobnim, ki ima naslov moje večerje, se godi prav tako; le kadar imamo vsi trije kavo za večerjo, se moja porcija ne poloviči. Ker smatramo pojave, ki se redno ponavljajo, za pravilo in red, sem se tudi jaz privadil delitvi moje večerje tako, da bi imel celo klobaso ali cel zrezek za izjemo in nered, ki more porušiti slogo, prvi in poglavitni pogoj za srečno zakonsko življenje. In zato se veselim svoje polovice. Vino se pije pri nas samo pri obedu in večerji; samo po eno kupico. Ker jaz alkoholnih pijač ne smem uživati, popije to kupico žena na moje zdravje. Meni je namreč zdravnik, ko sem bil kot visoko, šolec zbolel za pljučnico, prepovedal vsako opojno pijačo. To sem bil nekoč, še v medenih tednih, izbleknil in odtlej skrbi moja skrbna soproga za to, da ne kršim te prepovedi. Zal bi mi bilo te moje blebeta-vesti, da si nisem na drug način preskrbe! prilike za kako kupico. Sem namreč tajnik našega stanovskega društva in ured. nik društvenega glasila »Glas v puščavi«. To ve seveda tudi moja žena in je na ti moji funkciji celo nekoliko ponosna, ne vč pa, da prejemam zanji plačo, ki me zalaga s prepovedanim vinom in z drugo polovico večerje. Seje, važne in neodložljive, me kličejo z doma, včasih za dolge ure in pozno v noč. In ker ima moja žena še to lepo lastnost, da trdno spi, so moje seje brez epiloga, če količkaj previdno ravnam, ko se slačim in se podajam na ležišče. Naslednje jutro je pač treba povedati, o čem smo sejali in kaj smo sklenili in pa, če je kaj drugih novic po mestu. Zaspana moja fantazija deluje sicer počasi, a vendar bujno, zlasti pri no. vicah. »Saj sem vedela, da bo tako, saj ae drugega. Na jedilnem listu življenja se nikdar ne manjka oslovskih možganov. * Za mnogo '.judi le zdravnik ve, da imajo srce. * Marsikdo čaka odmeva, pa še zakričal nf. * Mravlji se ni treba kragulja bati. * Kdor si pravilno opremi ladjo življenja, la ima za vihar priprav'jen rešilni čoln. * Utrgana lilija in zmečkan cilinder nimata vrednosti. * Gospodcva'ni smo, kadar se čutimo gospoda. * So obrazi, ki masko svojega obraza sebi v korist spreminjajo. Na parketu je več burkežev, kakor na teaterskih deskah. Blodnja ugasne, resnica vedno sveti. * So tudi umetniki, ki originale originalno posnemajo. Tudi za sončne pege ljudi rabimo obrnjeno steklo. Ključ k paradižu nosi vsak s seboj. * Klasje ne razume, zakaj je požeto. Pred poroko je marsikdo podoben vulkanu, v zakonu pa ledeniku. * Toliko govorimo o okusu in modi, pa Je moda malokdaj okus. * Zasmeh odkrije bogastvo duha !n revščino čustev. * Sovraštvo in ljubezen sta najmočnejša karikaturista. (Biba) Makhadeva (Buddhistična pravljica.) Svoje dni je v kraljestvu, imenovanem Vide ha, vladal v mestu Mithili Madhadeva, dober in pravičen kralj. Osemdeset in štiri tisoč let se jc igral kot kraljevič, prav toliko let je bil kral jev namestnik in i&toteliko let je samostojno kraljeval. Ko jc imel dolgo dobo za seboj. je nekega dne vele! svojemu brivcu: »Mili brivec, ako zapaziš sive lase na moji glavi, mi tc kar povej!« Po dolgem veku je nekoč brivec opazil med črnimi en sam siv las in rekel: »Kralj, pokazal se ti je siv las!« Na kraljev ukaz — »izpuli mi tedaj ta sivi las in mi ga daj v roke« — ga je izrval z zlatimi kleščicami in ga položil kralju na dlan. Takrat je kralju še preostajalo osemdeset in štiri tisoč let njegovega življenja. Vendar pa. čim je uzrl osiveli las, ga je preganjala predstava, kakor da stoji pred samim Mrtjuradžcm (kraljem smrti) in kakor da vstopa v gorečo hišo iz listja, v kateri so sc sežigala mrtva trupla, in v groznem strahu je pomislil: »Glupi Makhadeva. nisi se drznil opustiti teh stisk in skrbi, dokler se ti ni pojavil siv las!« Ponovno je razmišljal o tem. da se mu je pokazal siv las: zagorel je z notranjim žarom in potne srage sc mu tekle po životu in tesna oblačila so mu postajala neznosna. Pomislil je: »Spodobi se, da bi še danes odšel ter postal pu-ščavnik.« Zato je poklonil brijaču najlepši dvorec. vreden sto tisoč, in mu dejal: »Premili, siv las sc mi je pokazal na temenu! Ostarel sem; preživel sem že vse človeško razkošje, sedaj pa bom iskal božje naslade; čas je, da se odrečem svetu Ti prevzemi mojo kraljevino. jaz pa odidem od ljudi in stanujoč v mangovem gozdu Madhadevovem STedi kraljevskih vrtov bom živel kot spokornik.« Ko je že hrepene! osta v iti f.vet. so prišli k njemu ministri ter vprašali: »Kralj zakaj zapuščaš svet?« Vzevši v roko serasti las. je kralj navedel svejim ministrom tole kitico: »2e na glavi mi pognal jc starosti nevarljiv znanik: smrtni duh ga je poslal. Z vami treba prekiniti stik.« Čim jc to izustil, je nemudoma še istega dne ostavil kraljestvo in se kakor svetnik odpovedal vsemu posvetnemu. Bivajoč baš v oni Makhadevovi šumi. je v osemdesetih in štirih tisočih let dosegel štiri dovršena stanja misli — brah mana-viha ni, to je ljubeznivost, strpnost. vesela misel, odpoved —, izpolnil čas z neprestanim razglabljanjem in je dospel v Brahmov svet. v nebesa. In vrniva sc zopet od tod. jc postal kralj v sami Mithili ter je pod imenom Nimi združil svoj oslabljeni rod; nato pa je vnovič v istem mangovem gaju dosege! ;t:rih popolnih položajev misli daleč od posvetnega hrupa in se spet približal Brah-movemu svetu. N. K. ANEKDOTA Pesnik Delille Nekoč je francoskega pesnika Delillca obiskal človek, o katerem je bilo znanr, da je strašno sladkosnedem Kei je imel Delille tisti dan precej važnega opravka v pisarni. je moral gost počakati nanj v predsobi. kjer je na peči zagledal pečeno ju» bolko. Spet ga je prij"ela stara strast m ni si mogel kaj, da ga r.e bi vzel in hlastno pojedel. Ko sc je Delille vrni. je že opazil, da jabolka ni bilo več. Kar mimogrede je vprašal za sladko vnetega gosta: — Ali ste morda vi pojedli jabolko, ki je bilo na peči ? Gost je molčal. — Ah, to je res sreča, je nato dejal Delille. da niste tega Storil. — ker nem prav ono jabolko zastrupil, zaradi miši, ki so v hiši. Komaj je gost slišal to novico, je začel kakoi brez uma dirjati po sobi ln milo prositi pesnika, naj mu da nekaj mleka. Delille je potem tudi priznal, da jabolko ni bilo zastrupljeno. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Lrtubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.