ANSERi$k/t DomoviM/i
ZULlUl
AMCRICAN IN ŠPIRIT
IN LANOUAGS ONLY
XIVCNIAN ..NO NCWSPAMB
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) AMERIŠKA DOlVl

KRILIŠ, 1983 VOL. LXXXV
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
Poslaništvo ZDA v Bejrutu uničeno
BEJRUT, Li. - Včeraj popoldne ob 1.05 je močna bomba, nastavljena v avtomobilu, uničila prednji del ameriškega veleposlaništva v tem mestu. Reševalci so našli 40 trupel v ruševinah, med žrtvami je 6 Amerikancev, več jih je pa ranjenih in pogrešanih. Libanonski policisti menijo, da je moralo biti v avtomobilu, ki je eksplodiral, do 500 funtov eksploziva.
Odgovornost za atentat je prevzela neka skrajno muslimanska skupina, ki je baje tesno povezana z režimom ajatole Homeinija v Iranu. Teroristi te skupine naj bi bili odgovorni tudi za atentat na francosko veleposlaništvo pred meseci, v katerem je bilo ubitih 11 oseb.
Ameriški veleposlanik v Libanonu Robert Dillon je bil ob trenutku eksplozije v svoji pisarni na 8. nadstropju stavbe. Njegova pisarna je bila docela uničena, veleposlanik sam pa je lažje poškodovan. Potem, ko so ga uašli reševalci, je Dillon prevzel vodstvo nadaljnnjih reševalnih akcij.
Predsednik Ronald Reagan je obsodil atentat na veleposlaništvo, dejal pa, da bo ujegova administracija nadaljevala s svojimi prizadevanji v prid miru v Libanonu in Srednjem vzhodu. Nekateri kongresniki so rekli, da bi bilo najbolje, ako bi ameriški vojaki zapustili Libanon, ker bo brez dvoma prišlo do več takih atentatov v bodoče. Med temi kongresniki je bil npr. sen. Barry Goldvvater >z Arizone.
Večina žrtev atentata je bila libanonskega r°du, med njimi več uslužbencev veleposlaništva.
George Shultz v Mehiki CIUDAD MEHIKO, Meh. - Državni tajnik ZDA George P. Shultz je na uradnem dvodnevnem obisku v Mehiki. V zelo močni ameriški delegaciji sta tudi zakladni tajnik Donald T. Regan in trgovinski tajnik Malcolm Baldrige.
Mehika je v hudih gospodarskih težavah *n se Reaganova administracija boji, da bi nadaljevanje in celo poglobitev ekonomske krize imela za ZDA izredno neugodne Politične posledice. V Washingtonu, D.C. namreč smatrajo, da je Mehika tako v Političnem kot v gospodarskem oziru zelo Pomembna za ameriško varnost.
Dejstvo je tudi, da so ZDA in Mehika globoko sprti glede zunanje politike, predvsem do El Salvadorja in Nikaragve. Mehika namreč podpira sandinistični režim v Nikaragvi in je diplomatsko priznala gverilce v El Salvadorju. Na včerajšnjem sestanku s Shultzom so Mehikanci povedali, da bodo vztrajali pri svojih znanih stališčih.
Mehiška vlada sicer skuša igrati Posredovalno vlogo v zvezi z El Salvadorjem ln Nikaragvi. ZDA podpirajo ta mehiška Prizadevanja ter skupaj z Mehiko trdijo, da 1 morali biti obe zadevi rešeni po mirovni Poti- Shultz se pogovarja z mehiškimi voditelji o možnostih s tem v zvezi.
^rugi predmet pogovorov je želja Predsednika Ronalda Reagana, da bi uradno 0 iskal Mehiko že letos. Mehikanci nimajo n*č proti takšnemu obisku.
Uporniki v Nikaragvi vztrajajo ‘EGUCIGALPA, Hon. - Vojaški omunikeji, ki jih objavljajo ^rotisandinistični uporniki, aktivni v
v	Poudarjajo, da piizadenejo
tr?d\ e izgube sandinističnim silam. Uporniki Sa 'h-’ V nekem spopadu padlo kar 90 n tnistov, v drugem kraju naj bi pa
sestrelili nikaragveško vojaško letalo, ki ga je bil pilotiral nek Kanadčan.
Uradna nikaragveška poročila sicer priznavajo, da so še vedno aktivni uporniki, trdijo pa, da so spopadi in izgube na obeh straneh manjši, kot menijo uporniki. Preteklo soboto je predstavnik nikaragveške vojske izjavil npr., da je od 1. aprila padlo 40 upornikov in 18 sandinističnih vojakov.
Nikaragveška vlada meni, da imajo uporniki zatočišče v Hondurasu in da jih vežbajo ameriški svetovalci. Honduraški predsednik Roberto Suazo Cordova zanika, da bi njegova vlada pomagala upornikom. Predsednik Ronald Reagan je rekel, da ZDA nimajo namena, strmoglaviti sandinistični režim v Nikaragvi, da'pa želijo ustaviti pošiljanje orožja iz Nikaragve gverilcem v El Salvadorju.
Obnovitev kitajsko-vietnamske vojne?
Uradna kitajska poročevalna agencija NCNA je objavila poročilo o topniških spopadih na meji z Vietnamom. NCNA trdi, da so kitajski topničarji obstreljevali vietnamske obmejne položaje v odgovor na vietnamsko streljanje čez mejo. Spopadi med Kitajsko in Vietnamom so najhujši v zadnjih dveh letih. Ako bodo Vietnamci nadaljevali s svojim kršenjem kitajske meje, pravi NCNA, lahko celo pride do obnovitve vojne med obema državama.
Zahodni analitiki menijo, da je Kitajska odgovorna za spopade ob meji, predvsem zaradi ned,avne obsežne in po vsem sodeč vietnamske ofenzive v Kampučiji. Kitajci podpirajo kampučijske gverilce v njihovi borbi zoper vietnamske zasedbene sile in lutkarsko kampučijsko vlado, ki so jo postavili Vietnamci sami.
Glasilo kitajske komunistične partije je v uvodniškem članku poudarilo, da je Kitajska zelo zaskrbljena nad postopanjem Vietnama v Kampučiji.
Zahodni vojaški krogi soglašajo, da kitajska vojska ni sposobna za resnejšo vojskovanje z Vietnamom. Kitajci so sorazmerno slabo oboroženi, Vietnamci pa imajo sodobno sovjetsko orožje in pri tem posebno v letalstvu. V vojni med Kitajsko in Vietnamom 1979. leta, so imeli Kitajci ogromne izgube.
Zopet strogi ukrepi na Poljskem
VARŠAVA, Polj. - V zadnjih dneh so poljske oblasti aretirale več vodilnih osebnosti prepovedanega delavskega gibanja Solidarnosti. Voditelj tega gibanja Lech Walensa je moral ponovno na policijsko zasliševanje, prav tako njegova žena Danuta in njegov šofer. Walensa naj bi bil imel namreč sestanke z drugimi voditelji Solidarnosti, ki še vedno živijo v ilegali, policija pa je hotela izvedeti, kdo in kje se nahajajo osebe, s katerimi se je sestajal Walensa. Zahodnim novinarjem so Walensa, njegova žena in tudi šofer dejali, da niso policistom nič povedali.
Kljub temu, so oblasti priprle najmanj 26 oseb. Preteklo nedeljo so v Varšavi praznovali 40. obletnico varšavske vstaje. Zbralo se je v središču mesta do 1000 pristašev Solidarnosti. Policija je takoj intervenirala in preprečila demonstracijo.
Poljski kardinal Jožef Glcmp jc v Gdansku maševal pred 10,000 Poljaki. V svoji pridigi je pozval režim, naj vendar pristane na obnovitev pogajanj s Solidarnostjo. Spričo sedanjiki pošastnih razmer, je nadaljeval kardinal Glemp, je poljski narod osramoten pred celim svetom.
Iz Clevelanda in okolice
Lep večer—
Preteklo soboto zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. je pevski zbor Korotan priredil večerjo s kratkim, a zelo lepim programom, na katerem so Korotanci zapeli 11 pesmi. Po koncertnem nastopu so Korotanci podelili pevovodju Franku Gorenšku plakato v zahvalo za njegovo dolgoletno delo pri zboru. Bil je res lep večer.
Letni sestanek—
V nedeljo, 24. aprila, popoldne ob 1.30 bo v cerkvi sv. Kristine letni sestanek Zveze oltarnih društev. Ob 1.30 bodo članice molile rožni venec v cerkvi, potem bodo šle v avditorij na sestanek. Članice oltarnih društev iz fara sv. Vida, sv. Lovrenca, sv. Kristine in Marije Vnebovzete vljudno vabljene, da se udeleže tega važnega letnega sestanka.
Seja—
Klub upokojencev za senklersko okrožje ima sejo v četrtek, 21. aprila, popoldne ob 1.30 v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma. Po seji zabava za vse. Novi člani vedno dobrodošli.
Znamka o škofu Baragi—
Včeraj popoldne se je oglasil v naši tiskarni sen. Frank J. Lausche. V krajšem pomenku je rekel, da napredujejo prizdevanja, da bi dobili znamko s podobo škofa-misi-jonarja Friderika Barage. Zelo se zanima za zadevo sen. David Durrenberger (Rep.-Minn.). Zaenkrat ni nič točno znanega, vendar je sen. Lausche prepričan, da izšla znamka v doglednem času.
Poroka—
Prihodnjo soboto se bosta v cerkvi sv. Vida poročila Janez Sršen, pevovodja clevelandskih Fantov na vasi, in gdč. Tončka Ribič. Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova na skupni življenjski poti!
Ob 60. obletnici —
V nedeljo, 24. aprila, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu priredi Društvo Blejsko jezero št. 27 ADZ večerjo s plesom ob 60. obletnici svoje ustanovitve. Večerjo, ki jo bo pripravila ga Smolič, bodo začele deliti ob 5. popoldne. Po večerji bo krajši program, na katerem bo počaščen edini še živeči ustanovni član George Panchur, ki obenem praznuje svoj 90. rojstni dan. Po programu ples, za katerega bo igral Markic-Zagger orkester. Vstopnice so po $10 in jih lahko dobite pri glavnem uradu ADZ na 19424 S. Waterloo Rd. ali če pokjičete tel. št. 531-1900.
Važno—
Oprostitveni zemljiški davek, po katerem so deležni znižanih davkov tisti, ki izpolnijo sledeče pogoje, je sedaj v veljavi: prosilec mora biti vsaj 65 let star v teku tega leta ali stalno onesposobljen za delo; mora biti lastnik in živeti v hiši, za katero prosi, da bi mu znižali davke; njegovi dohodki niso smeli biti višji ob 15,000 dolarjev v letu 1982. Prošnjo morate narediti do 6. junija 1983. Za pojasnila lahko pokličete urad okrajnega a^ditorja Tim McCor-macka m tel. št. 443-7050. Do znižanih davkov ne boste upravičeni, ako ne boste sami vložili prošnje!
Odličen prebitek—
Pred nedavnim je Zveza oltarnih društev priredila kosilo v pomoč slovenskemu verskemu mesečniku «Ave Maria». V današnji Ameriški Domovini objavljamo članek o govoru, ki ga je imel ob tej priliki na akademiji pri Sv. Vidu urednik AM, p. For-tunat. Čistega dobička kosila je bilo $3,572.00. Ta denar bo veliko pomagal frančiškanom, da bodo mogli nadaljevati z izdajanjem Ave Marije. Velika zahvala ZOD in vsem, ki so sodelovali, da je bil uspeh tako dober!
Spominski dar—
Marija Sturm, Berkeley, Kalif, je darovala $25 v sklad Ameriške Domovine v spomin na pok. Marijo Meglič. Iskrena hvala!
Prireditvi Slovenskega folklornega inštituta —
Vstopnice za “Folklore Treasures of the Old World,” nastop, ki ga pripravlja Slovenski folklorni inštitut v Ohijskem gledališču v središču Clevelanda, v soboto, 30. aprila, ob 8. zvečer, ter v nedeljo, 1. maja, ob 3.30 popoldne, so v predprodaji pri gledališki blagajni. Kličite 523-1755 za rezervacije. Poslužite se lahko Master Card ali Visa. Imajo jih tudi pri Tony’s Polka Village na E. 185. cesti.
VREME
Spremenljivo oblačno m sorazmerno hladno za ta letni čas danes. Najvišja temperatura okoli 35 F. Tudi jutri bo deloma oblačno in hladno. Najvišja temperatura okoli 37 F. Oba dni bo možnost naletavanja snega, a ne v večji količini. V četrtek deloma sončno in nekaj topleje. Najvišja temperatura okoli 47 F. Isto vreme tudi v petek.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — CLEVELAND, OH 44103
______AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)________
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 z« pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav; $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only; $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr
Second Class I ostage Paid at Cleveland, Ohjp
POSTMASTER: Send address changes to America^. Home, 6117 St. ^air Ave.. Cleveland. OH 44l03
KRISTUS PRED PILATOM - PASIJON šole pri Sv. Štefanu v Chicagu. Za len NA CVETNO NEDELJO 1983. Na sliki posnetek se zahvaljujemo ge. Ani Gaber! vidite učence in učenke Slovenske sobotne


No. 30, Tuesday, April 19, 1983
Jalova armada “neuvrščenih”
Najvišji predstavniki sto in ene državi so se zbrali sredi letošnjega marca na konferenci neuvrščenih v New Delhi-ju, prestolnici Indije. Po prvotnem načrtu bi se imela konferenca vršiti v Bagdadu v državi Irak, a ta dežela je zapletena v vojno z Iranian in je zatorej sedež zborovanja moral biti preložen. Ker je med izvirnimi sno-vatelji ohlapnega povezovanja držav, med katerimi je največ osamosvojenih bivših kolonij, ki so pričakovale, da bo zanje najbolje, če ribarijo v kalnem izven vsakega političnega ali drugega bloka, tudi naš kruti, pa prebrisani rojak, preminuli diktator Jugoslavije Josip Broz-Tito, bo primerno, če zapišemo c tega gibanja zadnji konferenci besedo ali dve.
Gibanje neuvrščenih so na Titovo pobudo osnovali pred dobrimi 20 leti v Beogradu indijski Nehru, egiptovski Nasser, indonezijski Sukamo in šef Gane Nkrumah. Tito je po prelomu s Stalinom in Moskvo sprevidel, da bo za njegov režim najbolje, če se oklene med Washingtonom in Moskvo nevtralne politike. A bil je popolnoma sam in osamljen, brez slehernega zaveznika ali podpornika. Zato se je ozrl naokrog in našel pri omenjenih šefih držav odprta ušesa, ker so bili sami v podobnem položaju. Ideja organizacije neuvrščenih je naletela na močan odmev po svetu, gibanje je številčno hitro rastlo in Tito je veljal dolga leta za voditelja neuvrščenih, kar mu je prineslo pridevek svetovnega državnika.
Toda gibanje samo, po številu članstva sicer impozantno, je ostalo politično in gospodarsko, da ne rečemo vojaško, neučinkovito, brez moči. Edino mesto za politično uveljavljanje imajo v glavni skupščini Združenih narodov, čije resolucije in sklepi ne vežajo nikogar. To je razlog, da tudi drugje ne pridejo nikamor: same besede, besede, ki jih svet posluša, dela pa po svoje. Članstvo je pač preveč raznoliko, z najrazličnejšimi potrebami in predlogi, vsak zasleduje svoje lastne interese, skupna je v glavnem le zahteva po razdelitvi bogastva industrijskih držav in nenasitljiva želja po orožju. Zato na svojih konferencah ne dosežejo ničesar, kar se je spet pokazalo v New Delhi-ju.
Ko je indijska predsednica vlade Indira Gandhi, ki je konferenco vodila in je sedaj na čelu gibanja neuvrščenih, zaklicala zborovalcem, da razmere zahtevajo “bolj realistično in praktično orientacijo” so se zbudili med njimi domotožni, mitični spomini na čas ustanovitve gibanja; takrat so gledali na “nonalignment”, da pomeni resnično smer političnega jadranja med Vzhodom in Zahodom in da črpa svojo moč iz trdne enotnosti. Sedaj pa se resno bojijo, da razne ločine znotraj gibanja služijo širjenju rivalitete med Ameriko in Sovjeti jo ter povečujejo mednarodna trenja.
Ob vseh visoko donečih besedah o solidarnosti in zaskrbljenosti tretjega sveta za svetovni mir, red in socialno skrb, neuvrščeni niso sposobni vzpostaviti mir s končanjem vojskovanja med dvema lastnima članoma — Irakom in Iranom. Zgolj govorance in deklaracije sicer utegnejo trenutno spustiti paro, toda nobeno spuščanje pare še ni gonilo kake mašine. Kljub resnim poskusom konferenca v New Delhi ni mogla doseči kaj drugega kot to, kar je izrazi] Forbes Burnham iz Gvajane, ko je čestital gibanju na sprejetih deklaracijah, “ki bodo, če bodo polno upoštevane,
(oaije na str. 4)
Poraz in zmagoslavje Velike noči
CHICAGO, 111. - Sivino in mračnost deževnega dne prežene topel sončni žarek, ki s seboj prinese na zemljo poživitev, vedrino, smeh in veselje. Prav tako je letošnja Velika noč kakor svetla luč posvetila v neprijazne dneve naše zgodnje pomladi. Cvetna nedelja je vsako leto v naši fari najlepši uvod v velikonočno praznovanje. Otroci in mladina v narodnih nošah, množica z butaricami in palmami v rokah se v procesiji zvrsti med slovesnim zvonjenjem in petjem v slavnostno razsvetljeno cerkev. V tej procesiji že nekaj let vzbudi veliko pozornost posebna skupina dečkov in deklic v nevsakdanjih oblekah.
Letos je bila ta skupina še številnejša. Štela je 40 učencev tukajšnje slovenske šole (v starosti od 9 - 16 let) pripravljenih za izvedbo pasijona — to je trpljenja Jezusa Kristusa — po evangelistu Luku. Raznovrstnost pisanih oblačil nas je prestavila v Kristusovo dobo, ko je bila Judeja okupirana po Rimljanih. (Letos praznuje Cerkev 1950-letnico Kristusove smrti).
Igralce smo videli v starozaveznih haljah in pokrivalih, v rimsko vojaški opremi, v raševini hlapcev in v temnih in svetlih oblačilih nekdanjih jeruzalemskih žena. Deček v vlogi Kristusa se je ločil od ostalih po svojem belem oblačilu.
Mali igralci so uprizorili pasijon na pamet in v slovenskem jeziku.
Prav vsak je govoril svoje lastno besedilo - krajše ali daljše, katerega je mojstersko porazdelil in pripravil režiser, znani Jože Rus.
Glavno besedilo iz pasijona
Ko je prišla ura, je Jezus sedel k mizi, ker je želel z apostoli jesti velikonočno jagnje.
«To je moje telo, ki se za vas daje. To delajte v moj
spomin. Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se za vas preliva.»
Peter: «Gospod, s teboj sem pripravljen iti v ječo in smrt.»
«Povem ti, Peter, petelin danes ne bo zapel, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.»
Kristus je šel ven ter se napotil na Oljsko goro in spremili so ga njegovi učenci. Njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so tekle na zemljo. Učenci so od žalosti zaspali.
«Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?«
Iz otroških grl je po cerkvi zaplavala pesem: Oljsko goro tiha noč pokriva...
Zgrabili so Kristusa in ga pripeljali v hišo velikega duhovnika. Peter je gledal.
Dekla: «Tudi ta je bil z njim.» Peter: «Ne poznam tega človeka.«
Veliki duhovnik: «Ti si torej božji Sin?« Kristus: «Sem.»
Vstala je vsa množica in ga peljala pred Pilata. Vpili so: «On zapeljuje naš narod, brani se cesarju dajati davek in pravi, da je Kristus, Kralj.«
Pred Herodom je Kristus molčal. Drhal ga je zopet vlekla k Pilatu.
Pilat: «Nisem našel na njem nobene krivde. Glejte, nič smrti vrednega ni storil.«
. Množica pa je rjula: «Križaj ga, križaj ga!«
Kristusu so naložili težki križ in Simon iz Cirene mu je moral pomagati ga nositi. Ob poti so stale žene, ki so jokale in žalovale nad njim.
«Ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki.«
Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Kalvarija, so tam križali njega in razbojnika.
«Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.«
«Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.«
Rimski stotnik je vzkliknil: «Zares, ta človek je bil pravičen!«
Ob zatemnjenem oltarju so otroci zapeli: Daj mi Jezus, d* žalujem...
Jožef iz Arimateje je stopil k Pilatu in ga poprosil za Jezusovo telo. Snel ga je, zavil v tančico in položil v grob, izklesan v skalo, kamor še nihče ni bil položen.
* * *
Otroci so se vrnili izpred oltarja in zasedli svoja mesta v klopeh. Tihota in mir sta vladala v cerkvi. Poslušalci smo se končno vzdramili iz ganotja. Izredna resnost je še sevala z obrazov igralcev. Čutili so, kaj so igrali.
Da, res umrl je pravični. Globoko občutje bodo naši otroci ponesli v svoje življenje. Neizbrisno jim bo ostalo v srcu. Igralci so skrbno in dobrrešili svoje vloge, potrudili so se in dobro snto jih slišali po cerkvi. Kristus -Karl Remec je bil odličen. Premikanje tolikšne skupine na majhnem prostoru je bilo za režiserja zahtevno delo in vendar je bil Kristus stalno v središču. Med predstavo )e celoten otroški zbor zapel dve postni pesmi zelo lepo in ubrano.
K uspehu čestitam0 glavnemu režiserju Jožetu Rusu, pomočniku Andreju Remcu, vodju petja dr. L°' jzetu Arku, materam, ki s° pripravile vsa različna oblačilu in očetom, ki so vozili mladino k več vajam. Res, kolikor Času bomo imeli v Chicagu take sposobne in požrtvovalne ljudi, pa tudi verne - ne bom0 zašli ne v narodno, ne v versko mlačnost.
Seznam igralcev -učencev Slov. šole Arko - Marija, Filip, Erika« Mihec, Alenka Burjek - Mirjam Gaber - Franci, Katica Gorenc - Peter, Ana-Mariju Hvasti - Monika Krivograd - Andrej Magajne - Mihec, Marko. Mojca
Martinčič - Pavle Plut - Linda, Katica (dalje na str. 3)
Poraz in zmagoslavje Velike noči
(nadaljevanje z 2. str.)
Obhajanje 75-letnice “Ave Maria”
Puc - Kristina, Franci, Marko, Veronika
Račič - Robert Remec - Nuška, Karl, Monika
Rigler - Suzana Sever - Mary, Ana-Marija, Tonček, Sonja, Janko Stariha - Ivica, Mirjam Seme - Nina Šušteršič - Joško Vlahovič - Peter, Janko Vukšenič - Toni Žalik - Marko.
Velikonočna
nedelja
Ves Veliki teden je bil čemeren, po vremenu namreč. Želja, da bi bila Velika noč sončna, se ni uresničila. K steči, veselju in dobri volji spada vsekakor tudi sonce. Pri blagoslovu jedil nismo videli dosti otrok. Izpod neba je kar lilo. Po domovih jih starši bržkone niso hoteli v veselju Ptikrajšati in so jim nudili °bilje žegna po stari slovenski navadi. Vstajenje v soboto in slovenska maša na Veliko nedeljo sta nam pri Sv. Stefanu poklonili velikonočno radost v naj večji meri. Globok eerkveni govor, lepota cvetja ‘n oltarjev, polnost luči, ntogočnost petja, velika
udeležba - vse je oznanjalo radostno Veliko noč. V naša srca je lilo božje zmagoslavje, katerega smo iz cerkve ponesli ven v voščila svojim prijateljem in še naprej v svoje lastne domove.
Ana Gaber
Umrl prof. Slodnjak
V nedeljo, 13. marca, je v Ljubljani v starosti 83 let umrl univ. profesor, literarni zgodovinar, pisatelj in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Anton Slodnjak.
Proslavil se je s knjigami Pregled slovenskega slovstva (1934), Zgodovina slovenske literature (1958 v nemščini), Slovensko slovstvo (1968) ter Obrazi in dela slovenskega slovstva (1975).
Bil je specialist o Prešernu, uredil je izbrano delo Frana Levstika in številne druge izdaje (Erjavec, Milčinski, Vraz).
Kot pisatelj je ustvaril znamenito trilogijo z romani o Prešernu (Neiztrohnjeno srce), Levstiku (Pogine naj pes) in Cankarju (Tujec).
V soboto, 9. aprila, je bil ob pol osmih zvečer program ob 75-letnici verskega mesečnika “Ave Maria”. Urednik p. Fortunat Zorman OFM je v svojem govoru kratko orisal misli in namene, ki jih je mesečnik imel v razdobju 75 let.
Ustanovitelj lista je bil p. Kazimir Zakrajšek OFM, ki je kot slovenski misijonar obiskoval Slovence v vzhodnih državah ZDA. Slovenci so ga pogostokrat prosili, naj ustanovi slovenski mesečnik, ki bo nudil vernim Slovencem oporo proti hudim napadom na vero, katoliško Cerkev in na slovensko duhovščino.
Ti napadi so bili v nekaterih slovenskih naselbinah tako močni, da so bili slovenski verniki ob nedeljah zjutraj, ko so šli v cerkev, napadeni in so morali poslušati sramotenje Cerkve, duhovščine in prezirljivo zaničevanje svoje vernosti. Zato je nastala ponekod navada, da so člani Svetega Imena ali pa člani krajevnih društev KSKJ začeli pred mašo v procesiji prihajat v Cerkev, navadno z banderom društva, da so izpovedali svoje versko prepričanje.
Zato opazimo v prvem desetletju v “Ave Maria” spise, ki so odgovarjali na napade na vero in Cerkev. Okoli leta 1917 začne mesečnik oblikovati svoje bralce, ki jih je bilo vedno več kot naročnikov. To oblikovanje in utrjevanje verskega znanja ter navajanja na pobožnosti je vedno bolj dobivalo	slovenske
značilnosti. Pod vplivom p. Hugona Brena OFM in msgr. Johna Zaplotnika so bralci “Ave Maria” spoznavali delovanje slovenskih misijonarjev v ZDA.
Začelo se je tudi gibanje za Baragovo beatifikacijo. Tu je dobro omeniti, da so imeli slovenski duhovniki v prejšnjem stoletju velik ugled med katoliškimi zgodovinarji zaradi načina svojega misijonskega in dušnopastirskega delovanja. Te značilnosti na kratko opišemo: Odvisni niso bili od političnih oblasti v Avstriji, odkoder so prišli. Misijonarjem iz drugih evropskih držav očitajo zgodovinarji, da so bili pod vplivom kolonialnih velesil, ki so hotele Indijancem in priseljencem vsiliti evropsko civilizacijo.
Slovenski misijonarji, ki so prihajali v to deželo, so bili v domovini tesno povezani s slovenskim vernim ljudstvom, od katerega se je janzenistična duhovščina, ki je bila v prejšnjem stoletju v večini, oddaljila. Zato so ti duhovniki imeli razumevanje ne le do Indijancev, marveč tudi do priseljencev raznih narodnosti.
V Indijancu so videli Indijanca in mu niso ubijali njegove duhovnosti, marveč so ji dali krščanski in katoliški značaj. To je vplivalo na zavest, da imamo ameriški Slovenci svoje slovensko izročilo (tradicijo).
kar je bilo posebno opazno pri pripravah in programu prvega ameriškega vseslovenskega shoda 1929 v Lemontu. Ta je izdelal zelo obširen program za ameriške Slovence. V ta program je bilo tudi vključeno za tedanje čase potrebno skrbstvo za zdravstveno stanje v slovenskih naselbinah ali preprosto rečeno slovenskih župnijah.
Po omenjenem shodu je mesečnik razvijal svoje delovanje ob delu za Baragovo beatifikacijo. Ob tem delu se je poglobilo poznanje slovensko ameriške tradicije, kar je pripomoglo do raznih zaključkov, na katere se danes lahko opiramo tudi pri verski vzgoji ne le slovenske mladine, marveč tudi mladine na splošno. Glavni izmed teh pogojev je potreba ukoreninjenosti v narodnosti v narodno izročilo, za nas Slovence v slovensko izročilo. Pod tem razumemo razne običaje in navade, ki spremljajo slovensko družino in slovensko župnijo skozi letne čase in cerkveno leto. Te navade imajo globok pomen, ker so nastale iz vernosti slovenskega človeka, ki je moral iti v posameznih dobah zgodovine skozi težke preizkušnje brez kakršnegakoli vodstva, včasih tudi brez slovenske
duhovščine, ko je bilo v območju Slovenije le nekaj verskih središč, v katera so romali naši predniki.
Kar je slovenska vernost v dolgih stoletjih zgradila, je prešlo v “dušo” slovenskega naroda. Na tem so gradili slovenski misiojonarji svoje delovanje, na ta temelj je postavil svoje veliko delo Anton Martin Slomšek in tako postal oče Slovenske Cerkve. Zato je zvestoba narodu znamenje in izraz, da hočemo in moramo biti najprej dobri ljudje, da bomo lahko tudi dobri kristjani in katoličani.
Skušnja je pokazala, da se Slovenci, ki se na tujem odtujijo svojemu narodu, tudi oddaljijo od Cerkve in verskega življenja. Tu je razlog, da “Ave Maria” gradi versko oblikovanje na osnovi ameriško slovenske tradicije. Amerika več ni “topilni lonec”, v katerem iz različnih narodnosti nastaja nov narod. Vsak član družbe je sposoben doprinašati svoj delež k skupni blaginji, dokler ostane zvest temu, iz česar je gradil in oblikoval svojo osebnost.
V mešani družbi se ne smemo zgubiti; ostati moramo zvesti duhovnosti in vernosti, ki smo jo prejeli od svojih prednikov, da jo naprej gojimo in opla-(dalje na str. 4)
Odprla si srce mi
Udaril si me, Dobri, že otroka; odvzel si mi ljubezen mladih dni: očeta strlo je v najboljših letih,
2a njih zaprla mati je oči. . .
Ro so otroci z brega v breg skakali,
Podili se čez travnike — v pomlad, na mojem srcu kamni so ležali: lo kdo te mara, kdo ima te rad. . . ?
Tako sem bil otrok brez sonca, sreče —
Še jokati mi je bilo težko,
'n mislil sem, da ni poti iz ječe, da večno bo tak žalostno nebo.
^ je ljubezen žene pozlatila Prav vse, kar je bilo prašno od saj,
Sai ti si, stara mati, me ljubila,
°dprla si srce mi na stežaj. . .
beseda vsaka je bila kot pesem 'z skrinje vzeta — kot za praznik dar.
Ne tvoj pogled — vsa božja luč pripeta, naPoj, medica, bil je tvoj smehljaj. . .
M. Jakopič
NOCOJ ZVONI. . .
Nocoj o sami sreči zvoni. . . rnorda nasmeje se deklica mi,
*d jo objamem kot zlati klas —
Plavico srca, tisti cvetoči obraz. . .
Nlorda vsadila je rožo za me, r°2o, ki ima zlate tipalke — roke, so mi segle v dušo — v oči:
Rot domovina, kot zemljica ti. . .
Žemlja slovenska: Stvarnika dlan, ti moj zadnji domek, pristan,
Rjer počivati bo vedno lepo — nai sije sonce, naj joče nebo. . .?
Marjan Jakopič
V nepozaben spomin
našemu ljubljenemu možu in atu
MARIJANU JAKOPIČU
ki ga je Bog poklical k sebi 20. aprila 1978.
Peto leto je minilo, ko utihnil je Tvoj glas, cvetje le krasi gomilo, bolečin ni zbrisal čas. Naše misli in spomini obiskujejo Tvoj grob, pa molitev nas tolaži, da si rešen vseh tegob.
Hvaležni smo Bogu za vsako uro Marijanovega življenja. Trdno upamo, da se nekoč spet snidemo. Dotlej pa bo živel v naših srcih najlepši spomin nanj.
Tvoji:
Joži z Bernardko in Gregorjem
Izmil mi dušo boš kot prašno lice, s poljubom zbrisal z lic solza boš sled.
Kot prost bom sleherne sveta krivice, za večnosti satovje zrel bom med. (M. Jakopič)
Wickliffe, O., 19. aprila 1983.
Bomo preživeli?
BUENOS AIRES, Ar.— Proti koncu lanskega leta je v zbirki “Znanstvena knjižnica”, ki jo izdaja Mohorjeva družba iz Celja, izšla zajetna knjiga s pomenljivim naslovom "Bomo preživeli?”. V tej knjigi, pravzaprav zborniku, 16 slovenskih javnih in kulturnih delavcev obravnava problem obstanka človeštva na našem planetu.
Nadškof dr. Alojzij Šuštar je napisal sestavek “Moč poštenja v medčloveških odnosih”. Bojan Stih je v svojem sestavku obdelal temo “Slovenski narod tu in sedaj”, dr. Matjaž Kmecl, prejšnji predsednik “Jezikovnega razsodišča” in od 7. maja 1982 član Izvršnega sveta SRS, sekretar za kulturo, pa je napisal članek “Preživetje jezika”.
Književnik Bojan Štih v svojem članku zelo ostro piše proti stapljanju narodov oziroma podrejanju malih narodov velikim. Pravi, da skoraj ni razlike med naukom o sovjetskem narodu in med naukom o nadnarodnem jugoslovanstvu, kajti oba nauka sta nasilje nad zgodovino in nad narodi.
Obhajanje 75-letnice “Aye Maria”
(nadaljevanje s 3. str.)
jamo z darovi, ki smo jih prejeli po svojih starših od Stvarnika. “Ave Maria” seznanja svoje bralce z načinom delovanja slovenskih misijonarjev v tej deželi, kar nas vodi do spoznanja, da ameriško slovenska tradicija ne obstoji samo v določenih navadah in običajih, ki jih skušamo ohranjati, marveč predvsem v duhu in vernosti, ki je vplivala na razvoj navad in običajev.
P. Fortunat OFM
Dr. Matjaž Kmecl v svojem sestavku kliče povprečnega Slovenca k poboljša-nju in s primeri kaže, kaj vse je v Sloveniji glede jezika narobe. Takole pravi med drugim:
Kaj naj misli povprečen Slovenec, ko se iz dneva v dan srečuje s samimi spodbudami lastni narodni inferiornosti (= manjvrednosti?) Ko mu otroke v šoli učijo učitelji, ki ne znajo dobro slovensko, in to pogosto nikogar niti pretirano ne moti, češ važno je znanje, ne učni jezik (v najboljšem primeru sledi sko-miganje z rameni — učiteljske plače so nizke, boljše nekaj kakor nič, boljše neslovensko kot nič); ko avto najema pri delovni organizaciji Integral Golfturist Rent a car, ko kupuje v Maximarketu in Supermarketu, ko se mu žena ureja s “šminko lady’s leapstek” in s kremo “sun mix”, za kosilo je “Thorny majonezo”, pri hiši pa uporabljalo tudi “yardley black label’, ki jim ge ponuja “marketing Krka” ali kakšen drug marketing; ko naroči pijačo pri delovni organizaciji Bizeljsko SCZD Slovin v Brežicah, dobi račun v hrvaščini z odtisnjeno glavo SOUR (Sastavljena organizacija udruženog dela) Slovin, podobno se mu zgodi v zdravilišču; ko se gre podpret, je mimogrede v “buffetu” ali celo “buffeju”; in kasant na vratih ne zna slovenščine, tudi na pošti in še posebej na vojnem odseku je pogosto ne znajo, z vojašnic se mu na cesto oglašajo veliki in lepi napisi TUD JEG NEČEMO SVOJEC NE DAMO; njegovi najvišji delegati v zveznih organih se še kljub najmo-d e r n e j e organiziranemu prevajalskemu aparatu niso navadili na misel, da bi govorili slovensko — raje tolčejo sramotno polomljeno jugoslovanščino; novi-
Jalova armada “neuvrščenih”
(nadaljevanje z 2. str.)
še dalje odstranjevale konflikte”. Ali iz te izjave ne odseva popolna nemoč? Kar je izrazil z vzklikom: “Slabotni smo”, tudi Oliver Tambo, voditelj Afriškega nacionalnega kongresa, ki se bojuje zoper apartheid vse prej kot z uspehom.
Taki petelini kot je Nikaragva, ki jo svet v zadnjem času posebno dobro pozna zaradi škadaloznega zadržanja njenega režima ob priliki papeževega obiska, so s podporo Kube hoteli pokazati svojo bojevitost s predlogom, naj se izglasuje resolucija za pričetek štrajka zoper banke industrijskega sveta, ki da so krive revščine tretjega sveta. Pa je prevladala pamet in so zgubili, ker tudi neuvrščeni narodi vedo, da pogoje za posojila določa tisti, ki denar posoja, ne pa tisti, ki v obupnem položaju išče posojila.
Josipa Broza-Tita, soustanovitelja gibanja neuvrščenih, na tej konferenci ni bilo več. Udeležil se je bil še prejšnje 1. 1979 v Havani na Kubi, kjer je še osebno branil svojo idejo o nevtralnosti, a ga je Fidel Castro tedaj ugnal v kozji rog, češ, da je Sovjetska zveza “naraven” zaveznik tretjega sveta. Razočaran in premagan se je jugoslovanski diktator že bolan vrnil domov in naslednje leto umri. Zdi se, da bi svojega političnega otroka tudi v New Delhi ne bil vesel. Je namreč močno rahitičen in nima izgledov za razvoi v moško moč.
L. P.
nar ji potem te reči slabo poslovenjene prenašajo v slovensko časopisje; približno polovica slovenskih časnikarjev odlično obvlada slovenščino, žal pa druga polovica sploh ne — in prvi zelo radi po cehovsko ščitijo druge; še kar učinkovito lektorsko službo ima poleg radia urejenih le nekaj časopisov (Delo, Naši razgledi, Pavliha in še kakšen), med najšibkejšimi in najbolj nemarnimi v tej zvrsti je najvplivnejši — televizija. Itd. Itd.
Jezikovno vprašanje je potemtakem politično vprašanje. Prav po takšni presoji je bila ustanovljena pri RK SZDL Slovenije posebna sekcija za vprašanja slovenščine v javnosti; ta deluje s številnimi področnimi skupinami in z jezikovnim razsodiščem.
Nekaj navidezne, včasih tudi resnične pripravljenosti za popravljanje jezikovne nemarnosti se je v javnosti pokazalo samo spočetka, recimo v zvezi z delom jezikovnega razsodišča, zelo kmalu pa je bilo vse pozabljeno.
Ko je jezikovno razsodišče nastopilo zoper javno oziroma uradno rabo naziva SOZD Slovin, prevedenega v srbohrvaščino (SOUR Slovin), in zoper srbohrvaško poslovanje s slovenskim kupcem, pa zoper to, da ugledna slovenska fakulteta v vabilih za svoj simpozij prevede v srbohrvaščino in angleščino celo samo sebe (in imajo potem ljubljanski poštarji težave, ko prihaja pošta na ljubljanski angleški naslov), pa zoper srbohrvaške obrazce na slovenskih železnicah (medtem ko hočejo imeti celo cene drugačne kakor drugod po Jugoslaviji) — ni razsodišče od omenjenih delovnih organizacij prejelo nikakršnega pojasnila, pač pa je neki slovenjegorški Slovenec pod psevdonimom Tone Vidic pisal razsodišču sramotilen “protest” zoper “hajkanje srbohrvaščine”, češ da se bomo Jugoslovani na koncu koncev še potolkli med sabo kot Indijanci (Indijance so kajpada potolkli drugi, to je znano), neki delavec iz bratskih krajev Jugoslavije, živi in dela v Ljubljani, pa je protestiral zoper preganjanje takšnega “jezikovnega zbliževanja”, ko pa imamo v Jugoslaviji že tako in tako veliko težav z medsebojnim razumevanjem.
Omenimo Levstika; pred več kot sto leti je natanko dognal: maloštevilen narod mora biti ves strnjen vase in hkrati ves odprt navzven. Ce tega ne zmore, ga utegnejo kmalu povoziti — bodisi zaradi samorazpršitve — bodisi zaradi zaostajanja.
Eno in drugo oziroma eno z drugim je za Slovence življenjsko pomembno.
(Svobodna Slovenija)
Seja slovenskih škofov
Slovenski škofje so se 1. marca letos zbrali k seji v prenovoljenih prostorih mariborskega škofijskega doma. Pogovorili so se najprej o obisku v Vatikanu, ki naj bi bil v tednu po 13. marcu. Največ pa so razpravljali o praznovanju jubilejnega svetega leta odrešenja.
NA ROBU
Molitev
Neki Irec je hodil vsak dan v svojo župno cerkev. Župnik ga je začel opazovati. Čez nekaj dni ga je ustavil in rekel: “Ali hodiš v cerkev samo sedet? Nikoli te še nisem videl z rožnim vencem ali mašno knjižico!”
“Gospod župnik, jaz ne potrebujem niti rožnega venca niti mašne knjižice! Jaz sedim v cerkvi, gledam Jezusa v oltarju in on mene in se z njim pogovarjam.”
Pravijo, da je tako pogovarjanje z Bogom boljše, kakor mehanično ponavljanje ustaljenih molitev.
Slovenski humor
“Brez šale, Polde, sijajno izgledaš!”
“Da, da, to naredi naša lepa Dalmacija . . .”
“Si bil tam na dopustu?”
“Jaz ne, pač pa moja žena!”
*
“Sklenil sem, da se bom preselil v Avstralijo,” je rekel Janez.
“V Avstralijo? Zakaj pa tja?” je vprašal Jože.
“Tam imajo vse, kar potrebujem. Pivo za mene, pesek za otroke, sončenje v bikinih za ženo in . . . morske pse za taščo.”
Novi grobovi
Tony A. Babic
V soboto, 16. aprila, zvečer je v Euclid General bolnišnici nenadno umrl 67 let stari Tony
A.	Babic, rojen v Clevelandu, mož Mary, roj. Cukyne, oče Jeanine Sintič, Jeffreyja, Jacquelyn Kramer, Anthonyja in MaryAnn Engelking, 13-krat stari oče, do svoje upokojitve
1. 1979 solastnik Vitco. Nuclear Products Co. ter predsednik North Coast Ambulance Co., ki ga lastuje sin Jeffrey, član HBZ št. 99, Katoliških boršt-narjev in Kolumbovih vitezov št. 733, zelo aktiven v hrvaški naselbini. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, zjutraj ob 8.45, v cerkev sv. Viljema ob 9.30, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 9. zvečer.
Dorothy E. Hrastar
Umrla je Dorothy E. Hrastar, hčer Johna (pok.) in Mary, roj. Borsse, Hrastar, sestra Victorja, Mary, Amelie Gad, Josephine Sutherland ter že pok. Johna, Karla, Julie in Ann, 15-krat teta. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. dopoldne ob 11., od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Frank Planinšek
V	soboto, 16. aprila, zjutraj je v Marymount bolnišnici P° dolgi bolezni preminul 67 le1 stari Frank Planinšek, rojen v Nevburgu, zaposlen do svoje upokojitve pri Warner Swasey Co., član Društva Bled št. 20 ADZ in Kluba slovenskih upokojencev v Nevburgu-Tukaj zapušča teto Sophia Planinšek in strica Martina Planinšek. Pogreb je bil 'z Louis Ferfolia pogrebnega zavoda na Maple Hts. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri dopoldne.
Angela Sever
V	Četrtek, 14. aprila, je v Westbay Manor negovališČU v Westlaku umrla 90 let stara Angela Sever, rojena Tomc v Kamniku, Slovenija, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, vdova po 1. 1946 umrlem možu Ed' wardu, mati Edwarda n1*’ (pok.), Angele Gesdorf, 0\&e in Sylvie Elliott, 4-krat stara mati, 7-krat prastara mati. sestra že pok. Antona. Franceta in Tereze (vsi v Kant' niku), zaposlena kot šivilja Prl Richman Bros. Co. mnog3 leta, vse do svoje upokojitve I-1956, članica Društva št. SNPJ. Pogreb je bil Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti včeraj, v ponedeljek, v cerkev MarU Vnebovzete ob 10. dopoldne* od tam na Kalvarijo.
GRDINA POGREBNA ZAVODA
531-6300	17010 Lake Shore Blvd.
431-2088	1053 E. 62nd St.
GRDINA TRGOVINA S POHIŠTVOM
531-1235	I53Q] Waterloo Bd-
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
ZMAGOSLAVJE VELIKE NOČI
Praznovanje letošnje Velike n°či je bilo v znamenju večjega zmagoslavja. Ze veliki |eden, že spominjanje trpl-jsnja našega Gospoda, je Pritegnilo več ljudi kot prejšn-Ja leta. Nadvse lepo pa je bila obiskana Velika noč. Zgleda, je več ljudi doživelo več ^rrtagoslavja nad starim človekom. Od smrti Vstali pač zavzema nazaj svoje mesto, ki oru tudi na svetu pripada. Vse Jo Je opazil nadškof-kardinal v Jorontu: o tem so mu poročali ZuPniki in škofje drugih on-tarijskih škofij. Ali so to znaki Verskega preporoda, ali je Sajno trenutna reakcija na težke dni, ko je toliko brezposelnosti v deželi.
Tudi pri Slovencih je bil 0Pazati isti preokret. Duši P^tirji so bili izredno delavn v a so mogli ustreči čim večjei številu vernikov pri pripravi 2 cliko noč. Pri Mari omagaj je bila udeležba tak Pri duhovni obnovi sko; Veliki teden, kot pri obredih i asti na Veliko noč preči ^ja kot druga leta. Misijone C J Franc Sodja CM je im« obilo dela tako v spovednic °t na prižnici in pred oltai leih. Podobno delo misijonai Je pri Brezmadežni tidodelno svetinjo oprav •8- Ivan Plazar CM. C.j °ne Zrnec CM je pa mis °Haril med Slovenci v Mor
veri!1, V Winnipeg je nes< Ponočno pripravo č.g anez Kopač CM. Tudi i Seamiltona so poročali, kak Je povečala udeležb Opencev zlasti pri nedeljski! nr. .ah; Oni to poživite 'Pisujejo dejstvu, da imaj cpJi.0 cerlcev- Se le pozna, da j
hiša’ki v njej stanuj
“p °’ ie ° Sebi dejal, da j jfri°. ’ desnica in Življenje” ni &h S° k*** ljudje bolj potreb nan' 3 nek^° lcaze smer, oz ^tJa resnico in daje življenj
nadsSnemČasuje t^ontsk!
Share i ?fJa 'zvedla nabirk< Sp_ Ll‘e, da more vždrževat
katoliški Pot- ? elnost in podpirat SaS"e v	«etu. Cii
na t<.^solet0s zvišali za 20^1 Pon?5’625,000:00- Pri Marij ljUba ®aj j® nabirka z ob 4- Prines13 $11,516. Pr zbrat- "“hirunju bo treba š<
mactek54’?4’-00- Pri Brez
Pa je	včudodelno svetinje
$16	zupljanov darovale
80sdoh° °0' Ker	e
dose?^ krizi- ne bo lahke ciija VlS°k0 Postavljenegt
Cudode|1rniji Brezmad
svoiT .SVetinj° so
V "Poljski pastorali
Starod S° ZastoPai °stne stopnje žup
Skupino od 16. do 25. leta bodo zastopali; Janez Flegar, Frank Ulčar, Mojca Končan in Nevenka Stajan. Skupina od 25. do 40. leta je izvolila; Staneta Ferkul, Janeza Slana, Marka Žižek, Marijo Babič, Miriam Ferkul in Mimi Ulčar. Iz skupine od 40. do 55. leta so bili izvoljeni; Stane Medved, Peter Novak, John Tratnik, Stanka Adamič, Marija Kavčič, Tončka Stajan. Zrelo starost pa v ŽPS predstavljajo; Blaž Potočnik, Ludvik Stajan, Marija Juha, Francka Turk. Bog daj vso srečo pri delu za skupnost!
Por.
Iz življenje Lurške Matere božje v Winnipegu
Mesec februar je bil dokaj razgiban. Na svečnico ali kot danes imenujemo ta praznik; Jezusovo darovanje smo pri večerni sv. maši razmišljali o dogodku, ko sta Jožef in Marija storila po običaju postave ter opravila daritev. Blagoslov sveč ta dan bi naj bil spomin na darovanje. Sveča je simbol Kristusa, ki se daruje za nas. Svetloba sveče pa je simbol božje milosti, ki jo more uničiti vsak vetrič. Zato moramo biti pozorni in pazljivi, da bomo ohranjali luč božje milosti v našem vsakdanjem življenju.
Tudi god sv. Blaža je privabil ljudi v cerkev k sv. maši. Blaž, škof in mučenec, je priča Kristusa in zgled trdne vere. S svojim življenjem in učenjem je verne branil pred nevarnostmi zmot in krivover-ja. Legenda pove, da je bil zdravnik in da so že v času njegovega mučeništva in po smrti mnogi bili deležni čudežnega ozdravljenja. Postal je zavetnik ali priprošn-jik proti boleznim grla. Zegen, ki smo ga prejeli, je bila prošnja k Bogu, naj nas varuje in ohranja zdrve na duši in telesu.
God Lurške Matere božje ima za našo skupnost poseben pomen, saj je naša cerkev posvečena njej na čast. Na ta veliki dan naše župnije smo počastili nebeško Mater in se ji priporočili za pomoč in varstvo, da bi bili dobri in resnični božji otroci. Marija, ki je vir milosti, bo tudi nam pomagala, če jo bomo prosili, naj posreduje za nas in seveda, če si bomo prizadevali živeti, kot nas uči njen Sin Jezus, naš Odrešenik.
Februar je tudi mesec norčij, ki najde svoje opravičilo dan pred začetkom posta — to je pust. Pravijo, da je že tradicija, da se v soboto pred pustom organizira pustna zabava, ko maškare pridejo na
svoj račun in vzbujajo smeh in dobro voljo.
Z ozirom na letošnjo pustno zabavo bi lahko človek pomislil, da smo se naveličali tradicije, ker se dvorana nikakor ni mogla napolnit, čeprav so bile letos maškare številnejše kot lani. Nekdo je hudomušno pripomnil; «Ljud-je se spreobračajo. Postni čas so pričeli že pred uradnim začetkom, zato se ne zmenijo za pusta».
Pepelnica pa nas je pozvala k resnosti verskega in krščanskega življenja. Naša vera je zakoreninjena v Kristusovem trpljenju, smrti in vstajenju. V postnem času bi morali poživiti vero, da bomo mogli s Kristusom vstati k bolj polnemu krščanskemu življenju. Obred pepeljenja nas spomni, da je naše življenje na zemlji le nekaj prehodnega, da je to priprava na novo resničnost. Zato je bil poziv in opomin; «Spreobrni se in veruj evangeliju» — opomin k zvestejši hoji za Kristusom.
B.B.
Kulturni mozaik v besedi, pesmi in plesu
Zamislil si ga je Vilko Čekuta in tudi vodil. Trajal je poldrugo uro. Pesmi in recitacije so bile vzete predvsem iz slovenskih pisateljev in pesnikov. Kulturni mozaik je hotel prikazati mladost in življenje ter ljubezen in smrt. Najmočnejša je bila recitacija iz Cankarjevih Podob in sanj z naslovom Konec, ko se pisatelju prikaže smrt inter j a od njega odgovor, komu je živel. Slišali smo tudi angleški prevod glavnega dela te pretresljive črtice.
Pevski zbor Škrjanček, ki ga vodi Drago Ložar, je prvič nastopil v javnosti z nekaj pesmimi. Blaž Potočnik je odpel solo Zupančičevo v priredbi F. Gerbiča Pojdem na prejo in Kernjakovo Mojcej le vzemi m‘ne. Nastopil je tudi kvartet mladenk, ki jih vodi Francka Žejn, ter plesna skupina Nagelj, ki jo že več let uspešno vodi Ciril Soršak.
Kulturni mozaik je bil dobro izbran in prikazan, motilo pa je nekoliko, nastopajoče še bolj kot gledalce, da v dvorani ni bilo prave tišine. G. Čekuta je namreč izbral prav nedeljo, 6. marca, ko smo imeli v dvorani kosilo. Nekateri so čakali v dvorani že od 11. ure dalje, kulturna prireditev se je pa začela šele ob 12.30 popoldne. V dvorani jih je ostalo po kosilu nad 200, med njimi je bilo precej otrok, ki jih nastopajoči na odru niso zanimali, ker je bil ves spored namenjen odraslim. Ker je kulturnih prireditev v slovenski skupnosti v Torontu vedno manj, smo lahko vsake veseli, tako smo bili tudi te.
B.B.
Besedo v slovo Mimici od Sv. Križa
Vedel sem, da si na poti, ki te je približala vstopu v večnost. Vendar sem mislil, da trenutek prestopa s tega sveta v onostranstvo še ni tako blizu. Zadnjikrat sva govorila v začetku marca. Prostodušno si mi povedala, kako je s teboj in si nisem mislil, da boš še v istem mesecu doživela tisto, kar vsakega rojenega na ta svet čaka. Iz razgovora s teboj lahko sklepam, da tebi smrt ni doletela, pač pa si ti smrt dočakala: doživela si jo kot močna žena, kar si vedno bila. Žal mi je, da mi ni bilo dano, da bi te pospremil na zadnji poti.
Mimica, ti veš, na kako lepem koščku slovenske zemlje si bila doma. Tvoj domači kraj je na krasni razgledni točki, od koder se vidi mnogo sveta in od koder se zdi, da so nebesa tako blizu. Pri Svetem Križu se je reklo. Tako ti je bilo že ob rojstvu položeno v naravo troje; daljave sveta, križ, bližina nebes.
Dolga so bila tvoja življenjska pota po svetu; pot v izgnanstvo, pot v leseno mesto, pot čez veliko lužo, pota po Ameriki in Kanadi tja doli v Argentino. Na teh potih ti je bilo naloženo nemalo križev: za vse vesta samo ti in Bog. Pa kljub vsem križem, je bila tvoja usmerjenost in je bil tvoj pogled na vseh razdaljah sveta naravnan na nebesa. Nikdar nisi iz svoje notranjosti zgubila ljubezni do kraja rojstva, do rodne zemlje, nikdar nisi spreminjala smeri potovanja: šla si vedno proti nebesom. Zvijačnih potov nisi poznala.
Upam, da prečiščena pod križi, danes že uživaš to, v kar si verovala in upala in za kar si se na svetu borila: da tvoj pogled iz večnosti že objema rojstni kraj Sv. Križ, da ti duša že prosi za tiste, ki si jih pustila v tej solzni dolini, da bodo, ko pride čas, prišli za teboj. Pomagaj nam dobo-jevati boj! Privoščimo ti srečo in plačilo pri Bogu!
Domačin
Čestitke in zahvala pevcem!
TORONTO, Ont. - Večeri cvetnih sobot v Torontu so postali že kar tradicionalni za nas kanadske Slovence. Naši «Fantje na vasi» pod vodstvom skrbnega, vztrajnega in požrtvovalnega pevovodja g. Ignaca Križmana, so nas že petič po vrsti presenetili in razveselili s pestrim programom in s svojimi lepimi glasovi. Z domačo melodijo so nas v kratkem času popeljali širom slovenske zemlje. Vrstile so se pesmi, ki nam opevajo naravo in ljubezen. Pesem smeha, žalosti in solza. Pesem, ki nas pozdravi s prihodom na svet, nas spremlja skozi različno življenjsko dobo — prav do preranega groba, kot zadnji pozdrav.
Koliko truda in dobre volje je vloženega pred vsakim takim nastopom. Težko vsakdanje delo v oddaljenih podjetjih in tovarnah, družina in delo doma, dolge razdalje v poznih večernih urah k rednim pevskim vajam — je res pravi napor za pevce, ki niso več tako mladi. Vendar vsi ti pevci ne klonejo. Njihov trud in delo nista brez uspehov. Ne iščejo slave in ne dobička. Svoje veselje in uspehe zelo radi delijo z nami in to je nji-
hovo največje plačilo in zadoščenje.
Kljub slabemu vremenu in mrzlemu večeru, smo letos 26. marca še z večjo vnemo prihiteli iz bljižnih in oddaljenih krajev Kanade, da smo tako pokazali ljubezen in spoštovanje do našega slovenskega naroda, do našega petja in, seveda, do naših pevcev — slavljencev. Dvorano «Brez-madežne» v Novem Torontu smo napolnili do zadnjega kotička. Žene pevcev pa so že v naprej preskrbele za poznejši prigrizek, ki se je po končanem koncertu nadaljeval ob prijetnem kramljanju in veselih zvokih. Naj omenim, da je potek koncertih v lepih stavkih povezovala naša dobro znana ga. Stanka Adamič. Lepa hvala tudi njej!
Za peto obletnico svoje ustanovitve, so torontski «Fantje» letos zopet povabili med se mladi rod «Fantje na vasi» iz Clevelanda, da tako skupno proslavijo oba jubileja. S svojimi grli, s svojim humorjem in njihovimi prijetnimi obrazi, nas tej mladeniči znova in znova razveselijo. Kot naši torontski pevci, tako (dalje na str. t>)
POTUJETE V RIM? DOBRODOŠLI!
HOTEL BLED
00185 ROMA (ITALY) Tel. (06) 777.102
II. Kal. - Sobe s kopalnico, radio aparalom, klimatizacijo. Centralna lega - Parkirišče -Restavracija Slovensko osebje
Čestitke in zahvala pevcem!
(nadaljevanje s 5. str.)
Misli ob Prešernovih proslavah
so tudi clevelandski «Fantje na vasi» pod vodstvom mladega in nadarjenega pevovodja Janeza Sršena praznovali peto obletnico svojega obstoja. Ko so eden za drugim prihajali na oder, je bilo takoj opaziti, da nekateri od njih manjkajo. Žal, da so bili zaradi različnih vzrokov odsotni. Tako nam je razložil član tega zbora Janez Tominc. Občudovanja vredni so ti mladi gospodje tem bolj, ker so vsr rojeni in vzgojeni na tujih tleh. Kljub temu tako lepo obvladajo materin jezik — našo slovensko govorico. Marsikateri od nas naj bi jih vzel za vzgled. Ponosni smo na nje. Radi jih imamo vsi, zato želimo, naj bi se naše vezi z njimi nikdar ne pretrgale!
Za svoj jubilej so clevelandski «Fantje» izdali svojo prvo LP ploščo pod naslovom «Mi smo mi». Vsi jim iskreno čestitamo!
Auto* Personal Home Improvement
Central HlaoD^

Predragi pevci iz Clevelanda in Toronta, dragi nam rojaki! Iskrena vam hvala za tako lepo petje in prisrčen večer! Želimo vam še nadaljnjega uspeha povsod, kjerkoli boste še gostovali. Bog daj, da ta peta obletnica obeh zborov ni bila edina in ne zadnja. Smo majhen narod, to z voljo in vztrajnostjo veliko dosežemo. To ste dokazali tudi vi. Želeti je, da bi vas poskušali posnemati tudi drugi, mlajša generacija. Mladi, ne dopustite, da bi se vaši skriti talenti zakopali! Še je čas, nadaljujte to, kar srce ljubi, kar nam je sploh podedovanega še ostalo. Poskušajte razveselite tiste, ki ljubijo domačo pesem, ki pa jim iz kakršnega koli razloga to ni dano. Kajti brez lepe glasbe in lepega petja bi bil svet in življenje okoli nas prazen in mrzel. Zato si želimo več in več domačega.
Še enkrat — Bog vam vsem povrni in ohrani še dolgo med nami v prijateljskih stikih!
Darinka M. Cerar
£5ujtssHaus
FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village
7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 GENEVA
Skozi vso človeško zgodovino so nekateri izsiljevali, da so jih množice proslavljale in se jim klanjale. Običajno so to bili veliki, pogosto okrutni vojskovodje, nato najrazličnejši oblastniki in bogataši, kasneje celo pustolovci, v današnjih časih pa so to poleg vladajočih politikov in bogatašev še filmski zvezniki, znani pevci lahke glasbe in vrhunski športniki. V bodoče bodo morda še astronavti, če že niso.
Skozi vso zgodovino pa se vije tudi dolga vrsta velikih književnikov, likovnikov, glasbenikov, znanstvenikov in človekoljubov, ki so živeli in ustvarjali pretežno odmaknjeni, v samoti in revščini, popolnoma ob robu sodobnikov.
Cas pa je razkril dejansko in pravo veličino teh ljudi. Marsikdo je že in bo še šel v pozabo, do prave veljave pa so in še bodo prišli tisti, ki so v resnici nekaj pomenili.
Veliki ljudje so tisti, ki so žrtvovali osebno življenje za skupno blaginjo, ki so dali svoj doprinos za narod in človeštvo, ki so se izkazali z dejanji ljubezni do bližnjega, zlasti potrebnega. To so velikani duha.
Kot rečeno, mnogi danes drugače merijo veličino ljudi. Zaradi materialističnega pogleda na svet mnogi presojajo veličino človeka z ozirom na njegove zunanje uspehe in gmotne dosežke. Na žalost prav mladina velikokrat tako
PrijatePs
Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.
(FXI
Branko Heric Realty
Serving Cleveland East & Eastern Suburbs
531-9508
Dedicated to serving you with integrity and hard work. Broker: Branko Pišorn
Salesperson wanted for our E. 185 St. office
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Call
344'LOAN
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
•	Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
•	Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani.
•	Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulantna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
nepravilno ravna, kajti preveč jo prevzema okolje s svojim napačnim odnosom do splošno duhovnega in kulturnega dela ter do plemenitosti duha in srčne omike. Z drugimi besedami pravimo, da so bile vrednote razvrednotene, oziroma da živimo v času prevrednotenja vrednot.
Kot vsi narodi na svetu, imamo tudi Slovenci svoje velike može in žene. Za naš narodni obstoj in razvoj so bili zlasti pomembni književniki od Trubarja mimo Prešerna. Levstika in Cankarja do Preglja in sodobnih pesnikov in pisateljev. Kakor je doslej veter razgnal pleve, da je ostalo le zrno, tako bo tudi z današnjimi nevrednimi književniki opravila zgodovina.
Poleg književnikov pa so za naš narodni vsestranski razvoj zelo pomembni tudi drugi ustvarjalci, narodni in kulturni voditelji ter znanstveniki. Vsi ti so ustvarili slovensko kulturo, ki je slovenski narod ohranila na enakopravni ravni z ostalimi evropskimi narodi. Pri tem ne smemo pozabiti tudi številnih, sicer preprostih ljudi, zlasti požrtvovalnih, z globoko srčno kulturo prepojenih slovenskih mater, iz katerih so naši veliki ljudje izšli. Tudi taki preprosti ljudje so prav gotovo častno opravili svoje zemeljsko poslanstvo.
Pomembne ljudi proslavljamo z raznimi prireditvami, recitacijami, s pesmijo in z glasbenimi nastopi. Počastimo jih tudi s tem, da jim postavljamo spomenike, da skrbimo za njihove grobove, da po njih poimenujemo ulice, trge, šole, ustanove itd. Nadalje je nadvse pomembno, da izdajamo njihove življenjepise. Na Slovenskem izhaja že več desetletij Slovenski biografski leksikon, pri Goriški Mohorjevi družbi pa v zadnjem desetletju Slovenski primorski biografski leksikon. Zelo lepa in kvalitetna je tudi zbirka Znameniti Slovenci, ki izhaja v Ljubljani. Nadvse pomembne so nadalje izdaje izbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev.
T.K. General Contractors
We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing and driveway jobs.
TONY KRISTAVNIK, Owner 831-6430
(X)
Se in še bi lahko naštevali. Seveda imajo pri tem seznanjanju vlogo tudi šola, sredstva množičnega obveščanja ter kulturna in prosvetna društva.
M.B. (Kat. glas)
MALI OGLASI
EUCLID BUNGALOW, Move-in condition. Must sell. Make offer. BRICK 6 SUITER and 1 store, on St. Clair & E. 64 St. area. Excellent condition. Great investment. $60,000. Cameo Realty 261-3900 Ask for Anton Matic 531-6787
(FX)
LAKESHORE, E. 152 ST., RIDPATH
2 bdrms. Everything new-$325 per month. Security deposit and lease. Call 888-7029.
(30-33)
ROJAKI POZOR
Izvršujem vsa zidarska in tesarska dela, kopalnice, kuhinje, porče, dimnike itd. Ogled brezplačen.
944-1470	486-5546
(FX)
ROOMS FOR RENT
4 rooms upstairs. E. 68 St-near St. Clair Ave.
888-5250
(30-31)
WANTED
Wanted retired person t0 share rent and utilities. 72nd and St. Clair area. 1-428-5061
(30-31)
For Sale by Owner 358 Balmoral Dr. Richmond Hts., O.
4 bdrm colonial. 2’A baths-Lge. corner lot with shad6 trees. Family room fireplace. Central air. Built"'0 vacuum. Hardwood floorS' Finished basement. MafV extras. Mint cond’ 531-6822.
(29-32)
FOR SALE
Euclid brick bungalow. Mif1 condition. Walk to Steal'
Christine's. Upper 50's.1 871-4926.
(29-30)
FOR RENT
5 room apt. St. Clair area-Call 391-2291 after 9 p hi-(28-361
FOR SALE
10 room single. 1 car garaS6’ 1 block from St. Vitus. Pr'n
cipals only. 431-2536.	.
(28-311
ZAK-ZAKRAJSEK pogrebni zavod
6016 St. Clair Ave.
New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112
___John Fortuna, licenciran pogrebnik 6
^?IIIIIIIIIIUiU»lliiiiliminiu»iiimiiinn»i»miiniimmmiiiiiniimf.t»iT«nm»
Imenik raznih društev
(continued from last week)
ST. MART’S PARISH P.T.C. ON HOLMES AVE.
Spiritual Dir.: Fr. Vic Tome Honorary Pres. Sr. Margaret Whitaker
Pres. — Mrs. Richard E. Uszko Vice-Pes. — Mrs. Louis Jesek Rec. Sec’y. — Mrs. Donald Reichardt
Treas. Mrs. James Dedich Corr. Sec Mrs. Matthew Hozjan
Spir. Chm. Mrs. Anton Nemec Auditor Mrs. Joseph Kocin Membership Diana Aperesi School Affairs — Mrs. Frances
^upon
Sunshine Mrs. Bruce Wolfe . '-^feteria — Mrs. Steve Densa, Mre. George Muzina Refreshment — Mrs. Peter
Hoffman
Safety — Mrs. Jane Smolič Hosnita'ity— Mrs. Anton Mazi Historian — Mrs. George Olesko
Health, Mrs. Ivan Tome Radio and TV — Mrs. Alex
Kozlowski
Baraga court no. isit
Catholic Order of Foresters
Spiritual Director — Rev. Joseph P. Boznar Mag1*6* ^anger — Rudolph A.
j, Chief Ranger — Charles
Past Chief Ranger — John J. “Ocevar
.Recording Secretary — Al-"RWse A. Germ financial Secretary— Anthony • Urbas, 1226 Norwood Road — 881-1Q3],
Treasurer •— Frank J. Kolenc
Trustees _
Albert Marolt. Frank Hren.
J. Hočevar
, * outh Director — Angelo M. v<>gng
Visitor of Sick — Joseph C. Saver
Program Director — Albert R. Uiaanbetro
"Senior Conductor — Joseph C. •Saver
jj^^uor Conductor — Frank
Senior Sentinel — Elmer L. “®nne
Junior Sentinel — Edward M. Hruatel
p^1(i Renresentative, Frank J. Pr‘mteli, 845-4440
held third Friday of hr1 uionth, Social Room, St Auditorium at 8:00 p.m.
8Tp.^ARY’S COURT # 164t atHolic ORDER OF
foresters
Director Rev. Victor
Chief
Marie Shaver, President Rudolph Kozan, Vice-Pres Alma Lazar, Treasurer Jean Križman, Rec. Sec’y. Rudolph M. Susel, Corr. Sec’y. Trustees:
Vida Kalin Cecelia Wolf John Cech Walter Lampe Albin Lipoid Ronald Zele Richard Tomsic Ray Perme Albert Pestotnik Sutton J. Girod Alternates:
Frank Cesen, Jr.
Honorary Trustees:
Frank Cesen, Sr.
Mary Kobal Frank Kosich James Kozel Frederick E. Križman Agnes Pace Vida Shiffrer Michael Telich
Statutory Agent, Parliamentarian
Paul J. Hribar, L.P.A.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik — Anton Oblak. 1197 E. 61 St, Cleve., OH 44103 Podpredsedniki so vs: predseo-niki krajevnih društev Tajnik — Lojze Bajc, 963 F. 179 St., Cleve., OH 44119.
Blagajnik — Ciril Prezelj, R.Ii. #7 Guelph, Ont. N1H - 6J4 CANADA
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pomaga mu ga. — Marija Meglič
Pregledniki — Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent — prot Janez Sever, Cleveland, O.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119 telefon 481-3155
OUR LADY OF FATIMA LODGE NO. 255 KSKJ
Spiritual Advisor: Rev. John Kumse
President Edward J. Furlich
Vice-pres.: Sally Jo Furlich
Sec.-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely, Cleve., OH 44119 Tele.: 481-5004.
Recording Sec. Connie Schulz
Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz.
Meetings are held the second Wednesday of the month at the secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m.
All Slovenian doctors in greater Cleveland areas to examine prospective members.
To^tUal
»ice-CK^8^’ Alan SPR31"
Rast	Ranger, Mike Grdina
le^ Ranger, Hank Skrabez „	Sec. Joseph Sterle
^15 g ^'a'^Seeretary, John Spilai
j
Sankaj -Yir?inia Treipal, Roy
681-2119
V0l|.. aaurer, Dorothy Urankar Trw ,rector> Louis Jesek S»nkr^: VirFinia Tre(po1
n Frank Mlinar J. p_.r Representative — Frank j MeetbYatel — Tel. 845-4440
in kel<1 every third Sun -Mary’s Study Club Room.
choral group
Presidenteni*n Women’s Union Vice'Preswd Llbrarian - Pauline Krall
> Secret- T ' Joe Trunk Čakovec'ToaSUrer ' Ant°inette S'^k OK216 E" 328 St-
r3-1546	0h'° ^4094, phone
T Editors' K°kal ®rCek " Stella Kostick and Ann
rehearaajaTo,n He0ler P, 30 P m ave’V Monday evening at UClib. Ohio IOV- SocietV Home.
8L°'tS? home F0R
THE aged CleiefanHNe,f Rd-
e,and, Ohio 44119
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2
Honorary President: Cecilia Subel
Honorary Vice-Pres. — Frances Legat
President — Alberta Zakraj se) 1st Vice-pres.: Rose Žnidaršič 2nd Vice-pres.: Ann Filipič Secretary: Margaret Kaus 1118 E. 68 St.. Cleve., OH 4410? Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec’y.: Mary Zakrajšek Auditors: Josephine Turkman, and Frances Tavzel SunShineClufo: Josephine Turkman, Antoinette Simcdc. • Publicity: Mary Zakrajšek Refreshment Com: Frances Tavzel, Margaret Meyers
Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home Annex.
PLANINA SINGING SOCIETY
President — Al Glavic Vice President — Frank Urbančič
Financial Sec.—Emma Urbančič 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125 — Tel. 581-1677. Corresp. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednik — Stane Frisian Podipred. — Frank Grk Tajnica — Emma Grk Blagajnik — Joseph Feora, 444 E. 152 St., 531-7131 Zapisnikar — Ivan Kosmač Nadzorniki — Jože Puhel j, Luka Mejak, Mario Grbec Kuharica — Emma Grk Natakarice — Mary Petrač, Mrs. Pristan.
Hišni odbor: Stane Grk, Ivan Grbec, Jože Lipec
BELOKRANJSKI KLUB
Presednik Matija Golobič; podpredsednik John 'Hutar; tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, OH 44143 telefo 261-0386, blagajnik Matija Hutar, zapisnikar Milan Dovič; nadzorni odbor:	Janez Dejak.
Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, Kuharice Marija Ivec in Milena Dovič.
Samostojna društva
C.W.V. LADIES AUXILIARY St Vitus Post 1655
President — Rose Poprik 1st Vice-Pres.: Kathy Merrill 2nd Vice Pres.: Marcie Mills 3rd Vice Pres.: Laura Shanter; Secretary: Antoinette Kender Treasurer: Jo Manette Nousak Historian: Diane Potočnik Ritual Officer: Bonnie Mills Welfare Officer: Irene Toth Social Secretary: Jo Mohorčič 3 year Trustee: Theresa Novsal;
2 year Trustee: Jo Nousak 1 year Trustee: Helen Snyder Our meetings are held the so-
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDl
Predsednik: Frank Česen mi.
1.	Podpreds.: John Kaušek
2.	Podpreds.: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat
24101 G.’enbrook Blvd., Euclid. OH 44117, Tel.: 531-3134 Blagajničarka: Emma česen Zapisnikarica: Jennie Fatur Sunshine Lady Mary Zifko
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHER’S CLUB
Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar
Principal — Sister Mary Martha, S.N.D.	1
President: Mrs. Betty Svekric 1st Vice President — Mrs.
Mary Lou Buehner 2nd Vice President — Mrs.
Lillian Krzywicki Recording Secretary — Mrs.
Roseanne Piorkowski Corresponding Secretary —
Mrs. Patricia Talani
Treasurer — Mrs. Janet Borso FEDERATION OF Publicity Chairman — Mrs.
Margo Repka
Meetings are held on the first Wednesday of every month excluding July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
oond Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
AMERICAN SLOVENE CLUB
President: Eleanor Ceme Pavey Vice.-Pres.: Agnes Koporc Secretary: Helen Levstick Corres. Sec’y.: Vicki Svete Treasurer: Jane Royce, 24801 Lake Shore Blvd., Apt. 316, Cleveland OH 44123 -731-3522 Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Home for the Aged:
Carolyn Budan Hospitality: Fran Hrovat Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Madeline Debevec i Minka Champa, Gene Drobnič. Nettie Mihelich, Dorothy Urban cich
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio.
AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS
President — John Taucher 1st V. Pres. — Frank Cesen Secretary — Fay Fabec
SLOVENIAN-AMERICAN HERITAGE FOUNDATION President — Dr. Vladimir J. Bus Vice-Pres. Bishop A. Edward Pevec Secretary — Thomas G: Lobe Scheneley Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 383-0666.
Treasurer — James E. Logar Executive Committee — Dr. Karl B. Bonutti, Hon. August J. Pryatel, Anne Opeka, Edmund J. Turk, Dr. Rudolph M. Susel.
Executive Director — Frederick E. Križman, 20771 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123 (216) 531-7881.
ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS
Officers: 1982-1983
Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. — Louis Jartz Auditors: Tonv Mrak, Tony Bolden, Frank Fabec
Meetings every fchreee months at alternate Slovenian Homes, at 1 o’clock, March, June, Sept, and December.
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO
Pres. — Vincent Lauter V. Pres. — Joseph Yankovich 2nd V. Pres. — Mrs. Theresa Sanoff
Sec’y.-Treas. — Mrs. Jennie B Nagel, 245 — 24th N.W., Barberton, Ohio 44203
Recording Sec’y. — Mrs. Albina Gradisher
Commander: Steven P. Piorkowski
1st V.C.: Daniel Reiger 2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C. — Charles Merrill, Ji Adjutant — Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mot<
____	760 E. 212 St., Euclid, OH 44111L
Poročevalki: Slov. — Jennie Tel,: 531-4556-H, 431-6062-W. Fatur; Eng. — Eleanor Pavey Judge Advocate: Robert Mills, Nadzorni odbor: Mary Kobal, Senior
Chaplain: Rev. Joseph Boznar Auditors —• Mrs. France Smrdel.
Mae Fabec, Josephine Trunk.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu, v Slov. Domu na Re-oher Ave. ob eni uri popoldne.
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE
Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Louie Legan
c .	v	D , Tajnica in blag. Mrs. Sophie
Seje se vrše po dogovoru Bah- Magaynai 315 E. 284 w^lo.
na se vsak dan od 12. opoldan do wiok^ Ohio ^94 ^ 943-0645. 12. ponoči izven v .nedeljah v	^
zimskern času. članarina $5.00 na nad2arnice:	Christine Bolden,
Mary Gornik, Mary Marinko, zastopnik za Federacijo; Joseph Ferra, Tony Boldin, Mae Fabec, Frank Fabec, in Sophie Magaynn. Namestnik G us Petelinkar.
Seje in sprejemanje novih član vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
leto. Sprejema vsak dan.
se nove člane
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik, Rudi Pintar Podpredsednica, Malči Kolenko Tajnica, Slavica Turjanski Blagajničarka, Kristina Srok Gospodar, Ivan Goričan Pomočnik, Mike Kavaš Odborniki:
Rozika Jaklič, Agnes Vidervol, Stefan Rezonija, Tonica Simičak, Kazimir Kozinski, August Sepetavec, Jože Kolenko
Nadzorni Odbor:
Angela Ratajc, Angela Fujs, Stefan Maje, Martin Walentschak Razsodišče:
Marija Goršek, Lojze Ferlinc, Pepca Feguš, Angela Radej
Kuhinja:
Voditeljica, Elza Zgoznik Seje po dogovoru.
SLOVENIAN SPORTS KLUB P.O. Box 43086, Cleve OH 44143
Predsednik: Ed Skutoitz Podpredsednik: Michael Dolinar
Tajnik: Tomaž Veider, 29320 White Rd., Willoughby Hills., O. 44092
Blagajnik: Leo Vovk Načelnik Odbora — Andrew Celestina
Odborniki:	Scott Mlakar.
Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Officer of Day: Frank Godic Medical: Martin Strauss
1	Year Trustee: Joseph Baškovič
2	Year Trustee: John A. Mila-kovich
3	Year Trustee: John Kirk, Jr.
Auxiliary Liaison: George
Paprik
Meetings are held every third Tuesday each month in our fine clubroom, located at 6101 Glass
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our Faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in naad, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
Mrs. Argeline Misich, Mrs. Josephine Plainer Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Angeline Polk Mrs. Frances Smrdel Mrs. Frances Zagar Mrs. Jennie B. Nagel’
Sub — Josephine Plainer Meetings every first Thursday of the month, at 1 p.m. in the vene Center, 70 — 14th St. N.W.
SLOVENIAN WOMEN’S UNION BRANCH 50
President — Ann J. Terček Vice-President — Dorothyann Winter
Secretary-Treasurer — Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Drive, Cleveland, Ohio 44143, Tele.: 442-0647
Auditors — Marie Dolinar Frances Marold
Sentinel — Jean Tomsic Reporter — Vera Šebenik Meetings held every 3rd Tuesday of the month except July, A ugust and December, 7:30 p.m. at Euclid Public Library, 631 E. 222nd St Guests welcome.
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS OFFICERS:
President — Walter C. Lampe Vice-Pres.: Frank Bittenc Sec.-Treas.:	Steve Shimits.
18050 Lakeshore Blvd., Apt. 107. Euclid, OH 44117 Tel: 531-2281 Rec.-Sec.: Helen Vukčevič Aud. Comm. Lou Jartz, Ann Rrištoff, Mollie-Raaib.
Planning Comm.: Alice Bozic,
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Lavrisha,
J®.7.6 E" 176 st- 44119- načelnik Ann~Kristoff, Walter C. Lampe, Milan Rihtar vaditeljski zbor. steve Shimits, Celia Wolf
Maryann Celestina, Josie Volč-	vr^ i h?*1?	MeU' Sl0v- and ^l^h PubUcity —
jak, Marko Vovk, Martha Dra-	^ « Celia Wolf> Ann Kristoff, Louis
«ar, Marko Znida^dcTsten kSz	° S	°? 6~ Tisovec
Pravni svetovalec: Tom Lobe JP-j ZVe^Wf v ^^vadnici pri Sv Federation of Slov. Pensioners
viau"	Delegates:	Walter Lampe, Joe
Imenik raznih društev
ANDREJ KOBAL;
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue Euclid, Ohio 44119 President - Max Kobal Vice Pres. — George Carson Secretary — Ray Bradač Treasurer — William Frank Recording Sec. — Rudy Lokar Chairman Audit Comm. - John Bozich
Audit Comm. - William Jansa Audit Comm. — John Hrovat Audit Comm. — Elmer Nachtigal Chairman House Comm. —
Joseph Petrie
House Comm. — Edward Koren House Comm. — Ed Novak Membership — Mae Fabec, Josephine Trunk Sgt.-at-Arms — John Hrovat Honorary Pres.— Joseph Trebeč
Honorary Vice-Pres.— Edward Leskovec
Honorary Sec'y. — Stanley Pockar Honorary Recording Sec'y. —
Mary Kobal
AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA President - Erna Kotgla Vice-Pres. — Fran Vraničar Secretary - Mamie Willis Treasuer — Paula Beavers Finan. Sec. — Eli Zatorsky Corres. Sec. — Molly Bogus, 1 546 71 St., Miami Beach, FL 44141. Board of Trustees: Dick Flynn, Frank Kotula, Paul Tucker.
Sgt.-at-arms — Bill Zupanc Sunshine Committee: Mamie Willis (Miami), Cyril Grilc (Ft. Lauderdale).
Meetings are the 1 st Sunday of the month at 301 N.E. 1st St., Pompano Beach, Fla.
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH - MAPLE HTS.
' Pres. — John Taucher, tel. 663-6957
Vice.-Pres. — Mary Zivny Secretary — Andrew Rezin — 15701 Rockside Rd., Maple His., OH 44137, Tel.: 662-9064.
Treasurer — Josephine Rezin, 662-9064
Rec. Sec’y. — Donna Stubljer Auditors	T/nui?
Frank Urbančič, Anton Stinaetz Monthly meetings are held or the fourth Wednesday of each month at 1 p.m. alternating the Slov. Nat’l. Homes—E. 80th and Maple Hts.
A.M.L.A. WEST PARK SINGERS
President — Marie Pivik Vice-President — Helen Kon-koy
Recording Sec’y. — Theresa Krisiby,
Treasurer — Joe Pultz Auditors: Marge Persutti, Ann Zalatel.
Director — Marie Pivik
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS Circle 2 SNPJ
President: Joe Tomsick Vice-Pres.: John Klancher Secretary: Andrea Spendal Recording Sec.: Jeanette Hiti Treasurer: Nancy Sankovič Historian: Jeff Loiko Music Director: Cecilia Dolgan, 1771 Braeburn Pk. Dr., Euclid, OH 44117.
Asst. Circle Dir.: Agnes Turk Meetings: Each Thursday, at 7:30 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave.
S.N.P.J. FARM — LADIES AUXILIARY
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7‘30 p.m.)
President — Eleanor Pavey, 11 25 E. 174 St., Cleveland, OH 44119, Tel. 531-4445
Vice-Pres. — Jennie Trennel Secretary — Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd„ Euclid, OH 44119, Tele. 692-1793 Treasurer — Anne Millavec Committee Chairpersons:
Activity Coordinator — Eleanore Rud-man, Frances Mauric Garden — Pauline Skrabec Historian — Anne Zele Liaison Officer — Jean Križman Membership — Anne Millavec Publicity — Madeline Debevec Ways and Means — Jennie Trennel Welfare — Jo Prince 50/50 Fund Raisers: Emma Millavec, losephine Prince
SLOVENIAN SPORTS KLUB P.O. Box 43086, Cleve., OH 44143 Predsednik: Ed Skubitz Podpredsednik: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik Odbora — Andrew Celestina
Odborniki: Scott Mlakar, Maryann Celestina, Josie Volčjak, Marko Vovk, Martha Dragar, Marko Žnidaršič, Stan Knez.
Pravni svetovalec: Tom Lobe
CIRCLE NO. f PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA
President — Cecelia Wolf Vice-Pres.— Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec.-Sec. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Neizmerne pomožne akcije z milijardnimi prispevki zaveznikom in mogoče še več prejšnjim sovražnikom pričajo o tem zanimanju v Washingtonu. Izdatke je kril davkoplačevalec, ki se ni resno zoperstavljal. Nepristranski opazovalec bi skoro lahko posplošil, da je v povojnih letih blagostanja zavladal v Združenih državah nekak misijonsko dobrodelni duh — pomagati, kjer je bila pomoč potrebna.
Istočasno se je porodil odpor proti nasilstvu v vzhodni Evropi. Ne samo za vlado, ki je pod Rooseveltovim predsednikovanjem zaupno sklepala ppgodbe s Stalinom, tudi za ljudstvo na splošno je prihajalo dan za dnem večje razočaranje.
Pogodbe o demokratičnem uvajanju mirnega stanja so ostale na papirju. Namesto samoodločevanja, kakšno obliko vlade si želi, je narod za narodom padal pod diktaturo nove vrste. Nad vzhodno Evropo se je razmahnil kolonializem, proti kateremu se je Amerika načelno borila.
S politiko, da se to stanje odpravi v Aziji in Afriki, je riskirala prijateljske odnošaje
and Vida Zak
Sunshine Comm.: Mary Durn, Mary Z Anglijo, Francijo in drugimi Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver and deželami.
Alma Lazar
Social and Educ. — Julia Ipavec, Vida Kalin, Mary Dolšak, Ann Kristoff, Ruth Jerala
Cookbooks — Alma Lazar, Meetings — first Thursday of the month.
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD
Zdaj pa se je gospodarstvo podobne vrste pod gesli proletarskega inter-nacionalizma, razprostrlo prav do osrčja srednje Evrope. Nobeden prizadetih narodov si takega razvoja ni želel, vsak je podlegel nasilju.
Amerika je ta nepričakovani povojni razvoj bolj živo občutila kot katera koli svobodna država zapadne Evrope. Sestavljajo jo prisel-
President — Vlasta Radisek V. Preš.: Frank Korošec Treasurer — Bill Janša
Sec’y. and Rec. Sec’y. —Molly .	. .	, ^	.	......
Raab, 32 Lincoln Dr., Cleve., O. Jencl ln med temi milijoni iz 44110	prizadetih držav vzhodne
Auditors: Jean Križman, John Evrope. Ti so v Ameriki
Chairman, Membership - Predstavljali najbolj izrazit
Eleanore Rudman 2081 E. 224 odpor proti povojnemu pod-
St, Euclid, OH 44117, Tel 531- jarmljenju domovin, od koder
89?7/ .	„ „	^ so bili prišli.
Chairman of Heritage and	K .
Stichery and Design — Doris Pismo Vincenta Cainkarja, Sadar	predsednika Slovenske
SadarliCity newsletter; Doris narodne podporne jednote,
Special Events: Justine Skok katero sem prejel ob povratku The Art Guild will meet on v Ameriko novembra 1946,
AMayG0aU^h »Te. “P*"0 ‘ZraŽa	"<=
185 St., at 7:30 p.m.
CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA
President — Cecelia Wolf Vice-Pres. —- Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josiff Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec. Sec’y. —• Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab and Julia Ipavec Sunshine Comm: Mary Durn, Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl. Marie Shaver and Alma Lazar
Social and Educ. — Ida Cesnik,
samo za večino naših rojakov, temveč za Poljake, Čehe, Madžare in druge. Med njimi mi je opisal skupne in posamezne protestne shode izseljeniških organizacij:
Vsa taka zborovanja in resolucije z zahtevami, da bi narodi sami dobili
President — Mary Dolšak Vice-Pres.: Eleanore Godec
FiA Sec’y--—C Vida^Zak! 1865 Josephine Tomšič Mary Dolšak. S^no^žr., Euclid OH 44,,:. An^Krj««. Ru>h J«. .
Tol.: 481-6247.	,
Auditors: Betty Rotar, Anr 531-5627.
Kristoff, Rosemary Toth	Meetings -
Thursday
Alma Lazar Every
M.P.Z. CIRCLE 3
President — Paul Conzelman Vice-Pres.—Judy Morel Recording Sec. —» Judy Con /.elman	*
Treasurer — Millie Bradae Auditors — Janet Grabner,
Edna Kleinhenz
Circle Director—Amy Trenton jen niti enemu niti drugemu
Blabiik “ ^	delu Senega štaba.
Music Director— Eric Ozanich Marsikaj se je zaradi Accompanist — Alice Cech zamotanosti položaja moralo Rehersals are held everv Thm* spregledati. Pri glavnem štabu
pravico s svobodnim glasovanjem izvoliti vlado, kakršno si želijo, so zaman. Vse prepozno. Kdo bi bil med vojno, ko je Roosevelt safh s svojim wishful thinking veroval “zavezniku” Stalinu, da bo prišla tolika prevara! . . . Bojim se za naš ubogi narod doma. Nikdar še ni bil v 'resnici svoboden, ne pod Avstrijo, pod katero smo bili slovenski Štajerci zaničevani, ne pod predvojno Jugoslavijo, ki ni imela kruha in zaslužka za preprosto ^jjudstvo. Zdaj pa, kot mi povedo mnogi ubežniki, divja tiranija, brez upanja na boljše čase . . . Bojim se, da je domovina pahnjena v hujšo nesrečo kot kdaj poprej.
Proteste med izseljenci in njih vplivu na vladne kroge v Washingtonu navajam, ker so te vrste dogodki ustvarjali okolje, v katerem sem živel in deloval pri zvezni vladi, in to v kritičnem departmanu (ministrstvu) Narodne obrambe skozi polna tri leta (1947-1949).
Preleviti se v civilista ni v mojem primeru predstavljalo nobenih bistvenih sprememb. V službi pri O.S.S. nisem vedno nosil uniforme in na potovanjih iz Bolgarije sem se navadno preoblekel. Vojnih povelj sem se moral držati, toda ne kot navadni oficirji. Mojega dnevnega programa in kretanja ni narekovala komanda, kot je to pravilo za častnike, ki poveljujejo rednemu moštvu.
Imel sem pod seboj oficirje in vojake, a to slučajno in začasno. Poslovnih ur ni narekoval običajen dnevni red. Zase in za podrejene sem jih določil sam, kajti služba je bila posebne, često nepred-vidne vrste. Tudi potovanja sem razen med časom poslovanja v Pentagonu določal sam; a višji nad menoj so jih odobrili. Pri O.S.S. sem sam dal natiskati povelja za svoja uradna potovanja po ameriških naselbinah zaradi informacij in dobivanja novincev za službo.
Iz Kaira sem tako rekoč brez povelja letel na Turško v zadevi aretacije dveh Hitlerjevih špijonov. Iz Bolgarije pa sem si, kot sem opisal, privoščil dolga potovanja brez uradnega dovoljenja od generala. Vojna služba torej ni pomenila v mojem primeru isto kot skoro za vsakega drugega oficirja. Zato . povratek v civilno življenje ni predstavljal pomembnih sprememb.
Za potovanje iz Bolgarije v Washington sem porabil skoro dva meseca. Navadnemu oficirju bi se kaj takega štelo kot prestopek, kazniv po vojnem pravilu AWOL (absent without official leave -odsoten brez uradnega dovoljenja). To pravilo v mojem primeru ni veljalo, ker sem bil posebne vrste agent, ne povsem pridel-
G-2 v Pentagonu brigadir za osebje vseeno ni bil vedno pri' jazen, kadar me je sprejel. Kod sem potoval in kje sem se zadržaval, so se vrstila vprašanja. Iz štaba so brzojavno izpraševali komande v Sofiji in Rimu, da izvejo, kje sem, in ukažejo takojšen povratek v Pentagon, z letalom (priority)-Iz nobenega odgovora brigadir ni mogel izvedeti, kje sem in kateri dan se javim.
Imeli so zame določeno novo službo: vrniti bi se imel v Atene in tam prevzeti odgovornost za našo obveščevalno službo, naperjeno proti gverilskim iz’ bruhom v Epiru, Trakiji ^ grških makedonskih okrajih-Vsa poročila so kazala, da je podžiganje k revoluciji prihajalo s severa. Gverilci so imel' zavetišče na oni strani jugoslovanske in bolgarske meje in od tam vpadali v Grčijo. Od tam so jih zalagali z orožjem in tam se je v bistvu vodila revolucija.
Jaz naj bi torej organiziral tajno službo čisto vojneg3 značaja z ustanovitvijo postojank za obveščanje na gr^' strani ter pošiljanje agentskih skupin na isti način kot med vojno iz Kaira in Barija v južno Jugoslavijo in na bolgarsko stran. Grške redne čete in pomožne zavezniške edinice bi na ta način dobivale informacije, potrebne za uspešen odpor in preprečenje-da bi se revolucija razširila P° vsej Grčiji.
V	štabu G-2 je bilo že iz' dano povelje za moj takojšeh odhod, z odstavkom, da se u®1 v Atenah v kratkem lahk° pridruži družina. Povelje t®*6 je osupnilo. Daši v armad1 načelno poslušen, sem se zoperstavil. Povelje ^ nikakor ni moglo ugaja11’ čeprav je istočasno določali’ da se mi z ozirom na bodoč0 odgovornost podeli j polkovnika s povišano plaČ°’ ! ugodnimi dokladami 1 ' razkošnimi udobnostmi 23 nastanitev družine.
V	Atenah sem bil večkrat me niso nič privlačevale; ra sem si ogledal njih klastč^ razvaline, a da bi se ta . nastanil za daljši čas, moreb*^ I za dve le'ti, kot se je pri odgovornostih navad0 pričakovalo, se mi je zdelo 0° vratno. In ne glede na »vol politično prepričanje se nis° | prav nič ogreval za špijo°s službo proti severnim sosedo
Službe na Balkanu mi je dovolj, a najbolj meje skr*®0 zaradi družine. Vedel sem> bi Nada na vso moč upravičeno ugovarjala. Fa je bilo treba vpisati v o51®0^] šolo, katere ameriški odde|j, tedaj na Grškem še niso i0®6 v Puščati družino don®3^ Washingtonu tudi nisem h0 , (se nadaljuje)