-*¦   255   ne-
Ako ti ni všeč — pa ne poslašaj!
Ruska narodna pravljica. Priobčil C, Logar.
E^jjjfjl \t nekem cesarstvu, v neki državi je živel kmet, ki je imel tri I IstHi ¦ s'nove> ^va pametna, a tretji je bil neumen. Nekoč jih oče ^dKlfflL^^^—^^^ pošlje zemljo orat. In glej, bratje orjejo, orjejo prav ^HJjf***^^^Bfl^H do večera in vidijo, da jim bo freba na polju noČiti; HL?*93S^^^^KffH zato si hočejo skuhati kašo, ali kje naj dobč ognja? |&J^HH|^^Be Najstarejši brat se popne na drevo, gleda sem, gleda ¦^B^g&^-^^p^ tja in opazi na levi strani ogenj; spleza na zemljo in "^"^" odide po ogenj. Gre, gre — ob poti stoji kočica na kokošjih nogah,  na   pasjih šapah,   a v koči  sedi   starček.   »Zdravo,  dedekl«
—  »Zdravo,   sosedl«   —   »Daj   mi   ognjal«   —   »Povej   mi pripovedkol« — »Ne znam nobene!«   — »Povej mi pravljico!«  —   »Ne smem.«  — »No, ako je tako,  daj mi ledja sem!«   —   Odreže mu z ledij jermen,   potrese  ranjeno mesto z pepelom in ga spusti domov brez ognja. Vrne se k bratom in reče, da ga ni mogel najti.
»Kakšna šleva si ti! Moram iti jaz!« reče srednji brat. Gre, in pripeti se mu isto kot prvemu.
»No, ti Šema, pa pojdi ti!« — Gre tretji brat, ki je veljal za neumnega; evo — koče na kokošjih nožicah, pasjih šapali, a v liiši — siv starček. »Zdravo, dedf« — »Zdravo, sosedf« — »Daj mi ognjal« — »Povej mi pri-povest!« — »Jaz bi jo že povedai, ati ti bi me prekinil.« —- »Ne bom, ne, ker imam rad, da mi kdo pravi povesti.« — »E, pa dobro, zmeniva se torej: kdor bo drugega   motil — mu odreže ta jermen z ledij . . .«   —   »Dobro!«
—  Neumni začne:
»Bili smo, ded, trije bratje; gremo nekoč kosit travo, a ko pridemo tja, vidimo, da nima nobeden kose; pozabili smo jih doma. Kaj sedaj? S čim naj bi kosili ? Takoj se spomnimo, pa udri kositi z dogami; mahamo, mahamo, da namahamo za tri vozove. Ko se vračamo domov, čujemo, vozeČ se mimo šume, krik in lajanie. Kaj se je zgodilo? Medved se s čmrljem pretepa. Čmrlj kliče: »Meni pomagajtel« Medved kliče: »Meni pomagajtel« Kaj bi storili, komu bi pomagali ? Če pomagamo čmrlju, nam uide. Zato pomagamo medvedu, ubijemo čmrlja, iztisnemo iz njega sedem kadi voska, a medu smo dobili okrog pet stotov. Iz tega voska si napravim kobilico, in tri leta sem jezdil na nji.
Nekoč odjaham na livado, ne da bi slutil kaj hudega. Obrnem se in vidim — da mi manjka pol konja; na prednjem delu sedim jaz, a zadnji del skače po liradi. Bežim za njim, bežim, dokler ga s težavo ne ulovim, brzo sešijem obe polovici z Hpovino in jezdil sem na njem še tri leta. Nekoč sem moral slučajno jahati kraj jezera; na tem jezeru si je spletla divja raca gnezdo. Jaz odsekam takoj tri polena:   Prvo  lipovo,   drugo od lipe,   a tretje
->*    256   bL-
od Iipovine; vržem prvo, a ne dosežem, vržem drugo, padlo je predaleč, a s tretjim zadenem naravnost v raco. Raca se dvigne, a jaz, ded, izvlečem gnezdo in napolnim ladjico popolnoma z jajci — vse leto bi jih ne mogel pojestif Zljubilo se mi je piti; stopim v jezero do grla, ali nimam, s čimer bi zajel vode, in glej — snamem lobanjo z glave in se napijem iz nje, Ozrem se — a konj mi je daleč pobegnil; pohitim za njim in pozabim na lobanjo. Med tem, ko lovim konja, mi gre lobanja po vodi; prileti raca, znese vanjo jajca in izleže mlade. Jaz pograbim gnezdo, postavim lobanjo nase, ptice pa spečem in pojem.
Potem jezdim po gozdu; kmet rnJati na hrastu grah. Grahova slama pada na zemljo, a grah ostaja na vejah. Popnem se, da berem grah, sedem na drevo, ne da bi slutil kaj hudega. A hrast raste vedno viŠje in višje, dokler ne zraste prav do neba. Popnem se v nebesa, da vidim in razgledam, kako se kaj tam godi. Ali naš cerkovnik me je zavidal: nenadoma poseka hrast in ga zvleče domov k sebi. A kaj sedaj ? Hvala Bogu, krave so tam po ceni: tele velja muŠico, a za komarja ti dado vola. In glej, nalovim ti polno torbo muh, nakupim telet, začnem jih klati, z njih kožo dreti in vezati jermene. Pripnem jermen za kraj neba in se začnem spuščati navzdol; spuščam se, spuščam — pogledam — jertnena je konec, a do zemlje še daleč: skočim li( se ubijem. Na mojo srečo je kmet sejal oves: jaz pa ti lovim, grabim pleve in pletem vrv. A ta vrv se mi pretrga, jaz padem, skoro da se nisem ubil — in padem na drugi svet. Tam vidim vse pokojnike, vidim tudi, kako moj oče na tvojem dedu vodo vozi . . .«
»Kaj praviš, budalo! Meniš li, da ti verujem ?« ga prekine starček. Neumni pa takoj navali nanj, mu izreže z ledij jermen, vzame ognja in se vrne k bratom: »Evo vam, kuhajte kašo!«