Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo loto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnoin tiskanji se cona primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo jo v Someniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/a6. uri popoludne.
Štev. OS.
v Ljubljani, v četrtek 26. marca 1891.
T^etnili XIX,
la v o rs k i in Holiemvart.
Dne 21. t. m. se je grof Taaffe pogajal z vodjami raznih desniških strank, te dni pa je povabil na Dunaj tudi načelnika poljskega kluba, viteza Javorskega. To pogajanje s Poljaki je jako važno, ker Poljaki bodo odločili večino.
Ko je propala staročeška stranka, veselili so se levičarji v nadi, da se jim pridružijo Poljaki, ker Staročehi so bili nekaka moralna vez, ki je vezala Poljake s prejšnjo desnico. Bilo se je torej v sedanjih razmerah bati, da levičarji privabijo Poljake ua svojo stran, in to tembolj, ker Poljaki neso bili v vseh vprašanjih zanesljivi.
Kakor pa sedaj stvari stoj^, je ta nevarnost odstranjena. Poljaki so se pokazali zanesljivejše, nego smo pričakovali. Sicer ne vemo podrobnosti razgovora, a gotovo je, da Poljaki ne pojdejo z levico, kakor sklepamo izizjav poljskih listov. Posebno važno je, kar piše »Dziennik Poljski", ki je bržčas dobil navodila od Javorskega samega. List se sklicuje na Javorskega volilni govor v Zloczovem, v katerem se je poljski vodja izrekel proti zvezi z levičarji. Če se hoče levica zvezati s Poljaki, sama dobro ve, na kateri podlagi bi to bilo mogoče. Političen položaj je tak, da Poljakom ni treba beračiti za prijateljstvo nobene stranke. Poljski glasovi se bodo poštevali v vsakem slučaju. Ko bi se Poljaki sedaj pridružili levici, razrušili bi marsikaj, kar se je zgradilo zadnja leta, iu za dolgo časa bi zgubili svobodno delovanje. To so bile glavne misli viteza Javorskega govora in gotovo je enako govoril tudi grofu Taaffeju.
Dalje je znano, da se Javorski strinja s Hohen-vvartovimi avtonomistiškimi načeli, in zato Poljaki brez tehtnih vzrokov ne bodo zapustili dosedaujih zaveznikov. Grof Hoheuvvart je pripomogel, da je Galicija dobila svojega ministra, ki je bil imenovan po dogovoru s Poljaki. Tudi je grof Hohenwart v kratkem času svojega ministerskega službovanja mnogo storil za Poljake. Nova večina z levico bila bi mogoča le
na podlagi avtonomistiškega programa, a v tem slučaju morali bi levičarji zatajiti svojo preteklost, zavreči svoja načela, česar pa ne moremo pričakovati.
Jednako piše »Cias", ki naglaša, da Poljaki s Hohenwartovim klubom lahko sestavijo nad 150 članov broječo stranko, ki bi bila močno protitežje nasproti levici.
»Tribuna" piše, da se Poljaki ne združijo z levico, ako jim ta ne zagotovi večje avtonomije Galicije. Sploh pa bi bila pogajanja z levico neumestna, dokler se ue izjasni položaj. Tudi bi morala levica obljubiti zmeruo in pravično postopanje nasproti ostalim avstrijskim Slovanom.
Iz vseh teh glasov se d& posneti, da Poljaki ne mislijo zapustiti dosedanjih zaveznikov in bodo tudi v prihodnji državnozborski dobi hodili z Hohen-wartovim klubom.
Pravda Einspieler-Foresti.
Iz Celovca, 15. marca.
(Dalje.)
Einspieler prosi, naj se prebere zapisnik o tem, kako je Gašper Trupe začetek tepeža popisal,
Dr. Porzer podpre ta predlog, sodišče privoli, in zapisnik se prebere, iz katerega je razvidno, da je Janez Maier tepež začel.
Prebere se izjava dr. P I a t z e r j a , ki pravi, da se je Janez Maier jokal in župniku rekel: »Tega ste Vi krivi, ker ščujete, namesto da bi ljubezen oznanovali." Tudi pravi, da mrtvaški zvouček Podkloštrom ni v navadi. Nadalje pose, da je župnik kmalo prišel umirajočemu delit poslednje sv. olje.
Podobno se glasi izjava trgovca Jožefa K o m p o š a.
Predsednik naznani, da zagovornik želi, naj se prebere neki članek iz „Freie Stimmen", ki tudi Einspielerja obsoja v tej zadevi.
Dr. Porzer: »Temu se moram upreti, ker to ne spada k stvari iu bi pravdo le na politično polje zavleklo."
Dr. A b u j a : »Želim in potrebno je, da se članek prebere v dokaz, da so tudi drugi dogodke tako sodili, kakor Foresti, da je tedaj on v veri živel, da piše golo resnico." Zagovornik se nadalje sklicuje na deželni zbor, kjer so Einspielerja obsodili kot »hujskača".
Dr. Porzer: »Porotniki imajo že sami dovolj razsodnosti in ue potrebujejo, da bi jim pri tem pomagali deželni poslanci."
J o žef D o b e r n i k, vrednik „Freie Stimmen", pravi, da je tudi on priobčil par člankov o tej zadevi, pa ne ve, ali je imel Foresti ravno tiste ali druge poročevalce.
Dr. Abuja: »Tudi Vi ste pisali podobne članke zoper Emspielerja, pa on je molčal in Vas ui tožil."
Einspieler: »Ni res, da sem molčal. Poslal sem listu popravek »Die Wahrheit".
Predseduik naznaui, da je sodišče po želji zagovornika sklenilo, da se preberejo govori poslancev Plavca, Ublna, Oraša in dr. A b u j e v deželnem zboru, kjer so mahali po Einspielerju, — ker sodišče noče zagovorniku krajšati pripomočkov za brambo, čeravno deželni poslanci niso merodajni za razsodbo te pravde.
Dr. Porzer: »Zaradi tega sklepa si pri-držiih pravico, da prosim na višem mestu, naj se cela pravda ovrže."
(Zdaj se preberejo ti govori. Pa kar je poslanec Einspieler na te govore odgovoril, in kar se je pozneje po časnikih kot neresnično popravilo, to se ni bralo.)
Preberejo se izjave provizorja Fr. K o 1 a r i č a in župnika V. K r a u t a , da sta g. Einspielerja včasih uadomestovala, ter župnika S. Stockla v
LISTEK
Jezuitje in šolstvo.
Spisal J C (Dalje.)
Drugače so uuieli stvar jezuitje. Zavedajoči se visokega svojega poklica, izrejevati starišem pokornih sinov, cerkvi udanih mož, državi zvestih pod-ložnikov, so pazili na izročeno jim mladino, kakor na svoje oko.
Kaka sredstva 60 rabili v dosego tega svojega namena? Odvračali so, kolikor se dd, najprvo vse, kar bi utegnilo slabo vplivati na telesno in duševno zdravje njih gojencev. Skrbno so zato nadzorovali stanovanja svojih gojencev, skrbeli, da so bili v pravem redu, ter jih jemali iz rdk ljudem, ua katere se niso mogli zanesti.
Po njihovi vredbi je poučeval vsak razred ali vsaj po nižjih oddelkih le jeden učitelj. To je bilo zato dobro, ker je ta lahko spoznal dobre ali slabe lastnosti svojih učencev, lahko potem slabe zatiral, dobre krepil. Kar je pa posebno važno, je to, da so skušali iz gojencev pred vsem napraviti dobre kristijane. Vedoč, da je prazna vsa učenost brez
prave, žive vere, in brez srčne ljubezni do Boga, ukazal je sv. Ignacij, da mora šola najprej utrd ti učence v pravi resnični pobožnosti in kreposti. V VI. poglavji 4. oddelka svojih konstitucij pravi: »Da bodo učenci dobro napredovali v znanostih, prizadevajo naj si pred vsem, ohraniti si dušo čisto in pravi namen pri učenju. V znanju naj ne iščejo druzega, kakor časti božje in zveličanja duš." Po drugi strani je pa zopet prepovedal vse, kar odvrača duha od učenja, naj so že kake nedovoljene pobožnosti, ali druga opravila.
Toda ten načel se drži več ali manj vsaka konfesijonalna šolal Res, a v praksi se ne izvršujejo. Jezuitje pa so bili tudi v tem mojstri. Zato vidimo, da se celo dobre katoliške cerkve no morejo kosati z jezuitskimi. Iu to je največja prednost jezuitskih šol, krasni vzgledi in jednakost v nazorih, katero vidijo učenci ua svojih učiteljih. Kakor povsod, velja v šoli najbolj še pregovor: »Besede mičejo, vzgledi pa vlečejo". Kaj pomaga učencem velevati v cerkev, če pa učitelja nikoli ne vidijo ondi? Komaj čakajo trenotka, ko tudi mih ne bode nikdo silil v cerkev. Zamilu je, učiti gojence skromnosti in ponižnosti, če jim pa učitelj s svojim življenjem daje nasproten nauk.
Kdo bode ubogal učitelja, govorečega o požrtvovalnosti, o stanovitnosti v boju za prava načela,
če vidi, kako je učitelju vendar največ do tega, da si ohrani svoj ljubi kruhek, da zato, če je treba, tudi svojo barvo skrije, ker se boji priti v nemilost pri gospodi gori ua Dunaji.
Iu tega mu že človek ue more hudo zameriti. Večinoma so današnji pedagogi očetje včasih ne male družine. Česa ue stori oče, da bi svoje drage otel nesreče? Teh in še drugih vezij bili so jezuitje popolnoma prosti. Prosti redovniki, ki so se odpovedali svetu, odpovedali premoženju, odpovedali vsem svetnim častem, bili so popolnoma svobodni, ter posvetili lahko vse svoje dušne in telesne moči redu, katerega so si izvolili.
Možje, ki toliko žrtvujejo, da bi dosegli svoj vzor, krščansko popolnost, pač lahko navdušujejo potem za krepostna in junaška dejanja. Življenje njihovo je učilo bolj kot besede. Ni čuda, da so ljubili in spoštovali gojenci take učitelje; ljubili so jezuite kot učitelje cel6 taki, ki niso bili nikakor naklonjeni njih redu, u. pr. Voltaire, ki je igro svojo »Meropo" poklonil ljubljeuemu učitelju P. Poree ju.
Ljubezen pa, ki veže učenca na učitelja, je oui skrivni pripomoček, s katerim se delajo značaji; nauki iu disciplinarni zakoni sami, naj so še tako dobri, ga še ne narede. Kadar meni kdo, da ga ne vežejo več, je pa tudi poštenost proč; zato postaue
Št. Lenartu, da je res enkrat krstil otroka iz pod-klošterske fare, ker župnika Eiaspielerja ni bilo doma.
Deželni poslanec Oraš izjavlja, da je zvedel, da je bil Einspieler na shodu v Klečali.
Deželna vlada izjavlja, da ne pri katerih shodih je bil Einspieler.
Priča Fr. T r e i b e r , mestni kapelan, povd, da je župnika Einspielerja dvakrat nadomestoval. Zaradi krstov se ne vč spominjati, ali se morajo napovedati.
Marija Schrott (Einspielerjeva priča), babica, potrdi, da se krsti napovedujejo. Ce se je tedaj en otrok v Št. Lenartu krstil, gotovo krst ni bil župniku Einspielerju naznanjen, sicer bi bil ta že doma ostal. Sicer pa je bil otrok zdrav in bi bil lahko par dnij čakal na krst, pa kumici (botrinji) se je mudilo, zato ga je v Št. Lenart nesla.
Marija Schultes (Einspielerjeva priča), babica, potrdi, da se morajo krsti napovedati.
Ker so med tem časom zoper župnika Einspielerja še neko »zanemarjenje" iztaknili, ki se je pa zgodilo še le pozneje, ko je bil Forestijev Članek že davno pisan, predlaga dr. A b u j a, naj se še ta reč na rešeto spravi.
Dr. Porzer pritrdi, da se bo vsaj pokazalo, da stvar ni taka, kakor.so jo popisali nasprotniki. Rekli so namreč, da je neki posestnik brez izpovedi in sv. popotnice umrl, ker ga je župnik Einspieler zamudil. Po izjavi prič je pa reč drugačna.
Gottfried Messner, kmetski sin iz Pod-kloštra pove, da 2. oktobra župnika Einspielerja ni bilo doma, da je pa drugi dan takoj prišel njegovega očeta v sv. olje devat, izpovedati pa se ni več mogel. Pa tudi prej ta dan bi se ne bil mogel izpovedati, ker je bil že ob zavest.
Reza Messner, vdova za umrlim, pravi, da je bil župnik Eraut iz £rnce Podkloštrom in da je bil volje, bolnika v sv. olje djati, ako bi bilo treba. Čakali so pa rajši na domačega župnika.
Hus (Einspielerjeva priča), cerkovnik Podkloštrom, izpovč slovensko, da je prišla Reza Messner k cerkovuici prosit, naj pride delati pomagat, ker je mož na smrt bolan. Cerkovnica je rekla, naj ga d& prevideti s sv. zakramenti, ker so gosp. Eraut tukaj. Reza Messner je pa rekla, da hoče rajši še en dan čakati.
Zdaj so bile vse priče zaslišane in sodišče se je umaknilo, da sostavi vprašanja na porotnike. Vseh vprašanj je bilo trinajst. Potem poprime za besedo zastopnik tožnika.
Dr. Porzer: »Tukaj se vedno govori o političnem umoru in uboju, in vendar še ni znano, kdo je Šojerja usmrtil, ali se je to zgodilo z namenom, ali v brambi, ali po naključbi. Sodnijska preiskava ni mogla nič na dan spraviti, in tisti, ki je bil obdolžen, bil je od porotnikov oproščen. Zalosno je res, če rodbinski oče v cvetu svojega življenja tako silnostno konec stori in zapusti nepreskrbljeno družino. Pa ravno tako žalostno je, če se tak slučaj zlorabi za politično agitacijo in se čast jemlje poštenemu
i možu, ki je pri tem čisto nedolžen. Ravno ob času volitev je tako orožje nevarno, lahko bi nastali grozni neredi. Nekje se je enkrat zgodilo, da so hudobni jeziki raztrosili vest, da so zdravniki vodnjake zastrupili. Neumni ljudje so to verjeli in padli po zdravnikih, svojih dobrotnikih, in teklo je mnogo nedolžne krvi. Foresti v svojem članku na koncu sam pripozna, da ima njegova pisarija le političen namen: poživlja namreč volilce velikovškega okraja, da zdaj Einspielerja ne smejo voliti, ko se čujejo o njem take reči 1 In v tak namen moral je poštenega moža kot morilca naslikati in ljudem kot strašilen izgled pred oči postaviti 1 Gospod Einspieler je bil pa vendar izvoljen, to je dokaz, da ljudstvo tem lažem ni verjelo. Toda Einspieler ni bil s tem zadovoljen, da so mu volilci ohranili svoje zaupanje; on je hotel svojo čast rešiti in neomadeževano ohraniti pred celim svetom, zato je bil primoran, vložiti tožbo proti uredniku Forestiju. Žalibog se je posrečilo za-tožencu in njegovemu zagovorniku, celi pravdi utisniti politični pečat, in moje svarilo je bilo zastonj 1	(Konec sledi.)
Politični pregled
V Ljubljani, 26. marca.
Novi državni »bor. V novem državnem zboru bode 51 odvetnikov in notarjev, 12 zdravnikov in lekarničarjev, 8 tehnikov, 29 uradnikov, 20 duhovnikov, 147 zemljiških posestnikov, 30 obrtnikov in trgovcev, 9 časnikarjev in pisateljev, 40 učiteljev in profesorjev in 6 zasebnikov.
Dopolnilne volitve »a državni »bor. Dopolnilna volitev za državni zbor v Kraljevci na Češkem bode dnč 7. aprila. Izvoljen bode gotovo Mladočeh, ker se Staročehi ne udeležb volitve. Pričakovati je tudi, da se druge dopolnilne volitve izvršb še pred shodom državnega zbora, tako da bode zbor popoln, ko se snide.
Kdo bode predsednik državnemu »boru? Kakor kaže, bode letos že borba pri volitvi predsednika državnega zbora. Levičarji bi radi, da bi bil predsednik državnemu zboru Ohlumecky, v kar ! pa seveda desnica ne bode privolila. Predsedništvo
je jako važno mesto, kajti predsednik lahko precej j i vpliva na odločbe zbora. Ne le, da more govorni- i | kom odtegniti besedo, temveč on tudi odločuje, za ' katere predloge treba dvetretjinske večine. Proti nje- 1 govi odločitvi ni ugovora.
Imenovanje članov gospodske »bor-nice. V kratkem bode imenovanih več novih članov gospodske zbornice; mej drugimi imenovanih bode tudi več generalov. Poklicani bodo v gospodsko zbornico bajž baron Kuhn pl. Kuhnenfeld, baron Oatty in grof Degenfeld-Scbonburg. O prvem je pričakovati, da se pridruži levici; o političnem prepričanju poslednjih dveh pa nam ni ničesar znanega.
Nemški nacijotialci se hočejo združiti z nemško narodnimi protisemiti in Steinwenderjevo skupino. O tem se že vrš^ posvetovanja. V novi državni zbor bodo bajž vstopili že z imenom „nemška narodna stranka". Ce se okrepi ta stranka, bode to pač v največjo škodo zjedinjeni levici. Marsikak levičar bode pristopil nemško-narodni stranki, če bode videl, da zjedinjena levica nikakor ni priljubljena pri prebivalstvu.
marsikateri na gimnaziju redni dijak na vseučilišču velik rogovilež.
Le ako spoštujejo učenci učitelja svojega, ravnali se bodo res iz prepričanja po njegovih naukih, ne le dokler so pod njegovo oblastjo, temveč tudi v poznejšem življenju.
Kako pozni mladina svoje odgojnike, priča nam sledeči dogodek:
P. Abel, jezuit, profesor v Kalksburgu blizu Dunaja, pripoveduje, da ga je nedavno obiskal visok vojašk dostojanstvenik kot svojega nekdanjega učitelja. Na vprašanje patrovo, je li bil tudi že pri drugih svojih učiteljih, pravi: „Ne, k njim ne grem." — »Zakaj ne?" vpraša Abel, „saj ste bili pri njih štiri leta, pri meni pa samo dve?" — .Zato ne maram k njim, ker so me le ,dresirali', Vi pa ste me ,vzgajali'."
Še jednega prekoristnega vzgojnega pripomočka ne smem pozabiti, katerega so iznašli in upeljali za dobro navdušeni očetje-jezuitje. To so »Marijanske kongregacije". Njih namen je, ohraniti in utrditi mladeniče v krščanskem življenji, ravno v najnevarnejših letih življenja, ter jih voditi do popolnosti. Zato imajo posebna pravila in dolžnosti, n. pr. razne skupne molitve, prejemanje sv. zakramentov itd. Prve so ustanovili v Rimu, Neapolu in Genovi. Leta 1584
jih je potrdil papež Gregor XIII., in sedaj so se razširile naglo po vseh šolah. Kmalu pa so jih jeli širiti tudi zunaj šolskih soban mladeniči, ki so se, zapustivši zavode, posvetili raznim stanovom, a vendar želeli ostati v zvezi s predragimi učitelji in sošolci. Tako so nastale one velike prijateljske zveze, vežoče vzhod z zapadom, velikanska pobratimija v besede najlepšem pomenu, raztezajoča se od Pariza pa do Goe, od Rima pa do zadnjega kotička zemlje. Ljudje najrazličnejših stanov, od kralja pa do prostega meščana, od vojskovodje pa do navadnega učitelja, bili so udje družbe, katero je vodil reven — jezuit.
Možje, kakor so: Tasso, Lambertini (pozneje Benedikt XIV.), Frančišek Salezijan, Fenelon, Bos-suet, Ferdinand II. Avstrijski, Alfonz Ligvorijan, same zvezde na katoliškem nebu, šteli so si v čast, da so udje te slavne družbe.
Pa naj moderna šola pokaže kaj takega! »Pregnali so jezuite," — tako toži učeni abbe Emtry, svetovalec Napoleouov, — »zavrgli njih učno metodo, toda kaj so nam dali namesto njih ? Kaj je sad vseh teh naštetih novih učnih sistemov? Je li mladina boljše poučena? Živi li tedaj nravnejše? Oh, domišljava nevednost in skrajna spačenost pro-vzročata, da si želd vsi pošteni ljudje nekdanjih učiteljev in njih metode nazaj.	(Dalje slcidi.)
Reforma uprave na Ogrskem. Posvetovanja v odseku za reformo uprave na Ogrskem vršila so se jako gladko. Generalna debata je že končana in po Veliki noči se začne specijalna. Opozicija v odseku ne dela velikih einostij, pač pa hoče z vso odločnostjo nastopiti v plenumu.
Viaunje driaTe.
Avstrija iti Chile. V našem listu bili smo omenili, da je chilenska vlada iztirala avstrijskega honorarnega konzula, ker je bil zapleten v tamošnjo vstajo. Danes je nam povedati, da dotični konzul ni Avstrijec, temveč rojen Hamburžan, ki je pa več let bil v južni Ameriki agent raznih nemških društev, V Valpareisu se je oženil in ima po ženi mnogo sorodnikov mei Ohilčani, kateri so pa vsi potegnili z vstajniki. Kot avstrijski konzul bil je podrejen avstrijskemu poslaniku v Riu de Janeiro. Ker pisma iz Valpareisa v Riu de Janeiro potrebujejo štirnajst dni, je pač naravno, da take razmere neso bile ugodne službi in da konzul tudi ni mogel pravočasno dobivati potrebnih instrukcij. Zaradi tega bilo bi pa pač v interesu Avstrijcev, katerih je jako mnogo v zapadmh krajih južne Amerike, da se v tamošnjih republikah osnujejo mesto sedanjih honorarnih efektivni kouzulati, katere bi vodili avstrijski podložniki, kateri bi ne imeli svojih zasebnih zvez v deželi.
Ruska vlada se rada briga za verske zadeve svojih nepravoslavnih podiožnikov. Tako so katoliki in protestautje že imeli marsikaj neprijetnega prestati od ruske vlade. Jedino mohamedaoci so bili dosedaj bolj prosti, ali pri generalnem gubernator-stru na Kavkazu se je že nastavil poseben uradnik, ki bode imel nadzorovati mohamedansko duhovščino. Imenovani sta tudi dve komisiji, ki imata izdelati načrt za reorganizacijo mohamedanske duhovščine na Kavkazu. Kaj je povod, da se je ruska vlada jela zanimati za mohamedanske verske razmere, ne v4mo; vsekako bodo pa njene naredbs vzbudile nevoljo mej kavkaškim prebivalstvom, kajti mohamedanci so jako občutljivi v verskih zadevah.
Kaznovan perzijski diplomat. Perzi jski uradni list je objavil nedavno, da se perzijskemu poslaniku v Londonu Malcomu banu odvzamejo vsi naslo\i in časti. Poslanik je pa sedaj v angleškem listu priobčil protest naravnost proti šahu, v katerem preti, da bode objavil uradne akte, da svet izve, da on ni druzega zakrivil, nego da se je vedno prizadeval, da bi se v Perziji odpravila sedanja vladna zistema, po kateri se večkrat ob glavo devljejo najvernejši podložniki.
Prvi maj. Francoski delavci v Švici sklenili so, da ne praznujejo dn6 1. maja, temveč imajo vse politične shode prvo nedeljo v maju.
Izvirni dopisi.
Iz Tržiča, 23. marca. »Fajmošter so v cajten-gah*, je šlo od ust do ust in vendar ni vedel nihče povedati, zakaj in kako? Po dolgem trudu sem dobil vendar v roke liberalnega dnevnika štev. 58. t. I,, kjer je med domačimi stvarmi brati nastopno: »Iz Tržiča irca včerajšnji klerikalni dnevnik dolg dopis, v katerem na vse mogoče načine skuša oprati svojo stranko. A vse je zaman. Izvedeli smo namreč prav dobro, kaj se je v Tržiči godilo. Začetkoma so bili Nemci in nemškutarji proti kandidatu pl. Gl. A gospod župnik znal jih je pridobiti na svojo stran, sklenivši ž njimi kompromis: Ako Vi volite našega kandidata, potem bodemo tudi mi pri bodočih občinskih volitvah za Vas glasovali. Tako je pripovedoval gospod iz Tržiča tu v Ljubljani in mi smo pooblaščeni resnici na čast povedati tudi imena do-tičnih gospodov prič."
Glede dopisa mora vsakdo pripoznati, da je stvaren, in da je dopisnik stvar tako popisal, kakor se je resnično vršila. Stranke ni treba prati, ker ni prav nič umazana.
Župnika kompromis je pa pravcata postna raca. Mari naj bi jo bil »gospod iz Tržiča" oskubil kar v Tržiči, recimo v gostilni: »pri kljunu", mesto da jo je v Ljubljauo nesel.
' Začetkoma niso bili Nemci in nemškutarji ne proti in ne za g. pl. Gl., hoteli so se volitve zdržati vsled izjave nemškega vodilnega odbora v Ljubljani. Zakaj so slednjič volili g. pl. Globočnika, vd »Narod" gotovo bolje od nas, ker je bliže kulisam, za katerimi se včasih tajno kaj godi.
Kompromis je vržen župniku v obraz kot pri-tisek za bodoče srenjske volitve, ker so bile zadnje zaradi nekaterih pomanjkljivosti ovržene ter se imajo v kratkem vnovič izvršiti. Pa ta pritisek je ne-osnovau iu za zuačajne^a in odgovornega moža naravnost prenizkoten. Vedite gospoda, da župnik tržiški do danes še nikomur ni prodal ali obljubil svojega glasu za bodoče srenjske volitve. Ce pa stranka, katera je zaradi tega v prvem volilnem razredu prišla v manjšino, ker plača tisoče
davka, sama ob sebi računi na previdnost župnikovo, je to za župnika le častno, ravnal pa bo po svoji vesti.
Tudi ni v Tržiču nobena tajnost, koga se sploh ne želi v srenjski odbor; proti narodnim zastopnikom sploh pa tudi nemška gospoda ni, to so povedali očitno 11. januvarija.
Želeti je torpj. da se do volitev res doseže pošten kompromis, da se potem izvolijo v srenjski odbor najboljše moči obeh strank, možje, katerim bo blagor srenje pri srcu ter bodo delali z besedo in djanjem za njen prospeh.
Iz Rima, 21. marca. Poročali ste nedavno v uvodnem članku »Slovenca", da je življenje pokojnega Windthorsta znamenito ne samo za nemški narod, da je značaj njegov kakor svetlo obrušeni biser, ki bi se dobro podal v venec sloveči!) mož vsakega naroda. To se je tudi danes pokazalo pri slovesni službi božji, ki se je vršila s posebno svečanostjo v cerkvi S. Marija deli' Anima za pokoj njegove duše. Naj vam jo v kratkem obrišem.
Takoj ko se je izvedelo v Rimu, da je Gospod k sebi poklical svojega zvestega služabnika in vrlega bojevnika za pravice katolikov v Nemčiji, bilo je tudi sklenjeno, da se za mir in pokoj ranjcega opravi slovesna črna maša. Tudi v Vatikan se je ta novica zanesla. Tedaj pa so sveti Oče, hoteČ posebno počastiti slavnega pokojnika, zaukazali, naj pri tej mrtvaški svečanosti sodeluje slavnoznana »capella Sixtina" in naj se eksekvij udeleži vsa »Anticamera" Njih Svetosti.
Danes ob polenajstih bila je tedaj res sicer ne premajhna cerkvica »deli' Anima" prenapolnjena najodličnejšega občinstva raznih narodnosti. Izmed kardinalov prisotni so bili eminencije: Rampolla, Ledochovski in Melchers. Zaduštiico pa je daroval ob obilni asistenciji bogoslovcev iz »Germanika" in domačih kapelanov nadškof Felice de Neckere. Razen zastopnikov sv. Očeta zbralo se je k tej spominski cerkveni slovesnosti mnogo nadškofov, škofov in prelatov, potem mnogo udov diplomatskega zbora pri Vatikanu, izmed katerih omenjam nemškega poslanca Schlozerja in avstro-ogrskega atašeja barona Ambra. Koliko druzih dostojanstvenikov raznih narodnosti je še prisostovalo, tega ozek okvir tega dopisa ne more sprejeti.
Ob polenajstih sprejela je domača duhovščina svojega pokrovitelja kardinala Alojzija Masella. Ko je potem došel eminencija na posebej odločeni prostor, začela se je črna maša, pri kateri so sik-stinski pevci s posebno natančnostjo izvrševali Iitur-gično petje pod svojim vodjem Oapoccijem. Po dovršeni službi božji pristopi na posebno odmenjeni prostor eminencija kardinal Melchers ter v daljšem govoru razvije podobo pokojnika, čegar spomin tu v cerkvi slavimo ter prosimo za pokoj njegovi duši. Omenjal je Windthostove neupogljive značajnosti. njegovega neumornega delovanja, zmožnosti in lepih lastnosti, pred vsem pa njegove žive vere. Značilno je, kako je pričel svoj govor. Ako si dovoljujem — začel je — izpregovoriti nekaj besed v spomin moža, za čegar dušo smo ravnokar darovali najsvetejšo daritev, imam poseben vzrok za to, ker sem morda med vsemi tu navzočimi edini, ki je osebno mnogo občeval s pokojnikom.
Kardinal Melchers ni govornik v navadnem pomenu besede; za to mu manjka glasu, pa tudi ne išče izbranih besed in se ne briga za tako imenovane retoriške podobe. Ali kdor je videl danes to sloko, slabotno postavo njegovo, kdor si je predočil njegovo dolgo, neutrujeno škofovsko delovanje, kdor se je spomnil le nekoliko na to, kar je moral trpeti svoje dni vsled neupogljive zavzetosti za svoj poklic in za blagor svojih ovčic, bil je ginjen pri sicer priprostih besedah njegovega današnjega govora. Ni čuda, da je mila beseda nekdanjega tako slovečega nadškofa kolonjskega napravila viden ginljiv vtis na poslušalce.
Po govoru bilo je odslovilo pri »tumbi", katero je izvršil pokrovitelj hospica „deH' Anima" kardinal Alojzij Masella.
Današnja zadušnica je pokazala sijajno, kako v6 čislati katoliški svet one može, ki so v blagor naše dobre stvari posvetili vse svoje najboljše moči. Naj omenim tudi še, da so rimski, Vatikanu prijazni časniki prinesli takoj ob smrti Windthorstovi tehtno pisane nekrologe, v katerih ga slikajo kot zaslu-ženca ne samo za svoj narod, marveč za celi katoliški svet. Sveti Oče so mu podelili malo dni pred boleznijo Gregorijev red, česar pa pokojnik ni več izvedel.
Daj Bog vsakemu narodu mdž, kateri nevstra-šeno in neupogljivo navzlic vsem zaprekam zagovarjajo nevtrudno njegove verske jn narodne pravice!
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Dud 24. marca.
Občinski svetovalce gospod Fran Ravnikar je poročal o proračunu za 1. 1891 naslednje:
Slavni mestni zastop! Finančni odsek je vse mu izročene budgetne predlogo za leto 1891 glede mestnega zaklada in njega podzakladov pregledal in poroča sledeče:
A.	Mestnega ubožnega zaklada potrebščina se je po triletnem poprečnem opazovanji sicer zvišala, zlasti pri hiralskih troških, ki vedno naraščajo, na 26.954 gld., pokritje se je pa še zdatneje zvikšalo, posebno pri kaznih in pri povrnitvi hiralskih troš-kov, skupaj na 16.840 gld., tako da je primanjkljej, ki se mora pokriti iz mestne zaklade, zvišal se od lanskih 9000 gld. na 8314 gld. Izdalo se je leta 1889 celo samo 6712 gld.
B.	Ustanovni zaklad ima proračunjene potrebščine 7695 gld., ne izdatno več od lanskega leta, in pokritja 8024 gld., torej prebitka 325 gld., ki se plodonosno nalaga.
G. Mestni bolniški zaklad izkaže potrebščine 11.333 gld., pokritja 11.901 gld. in prebitka 568 gld., skoraj nepremenjeno od lani.
D. Mestni zaklad.
I.	Uprava v obče izkaže svoje potrebščine ali po faktičnem stanji sisteme osobja in mirovnin, ali glede premenljivih troškov po triletnem poprečnem računu, in se je dotična postanka zvišala za okroglo 2000 gld., posebno pri redarstvu in mirovnicah ter
znese........... 66.550 gld.
pokritja je nastavljenega..... 2.565 „
torej nedostatka........ 63.985 gld.
II.	Uprava mestnega premoženja zračuna se ali po obstoječem predpisu v knjigah ali po triletnih poprečnih številkah. Pridalo se je le pri podnaslovu ,,vzdrževanje mestnih poslopij" 800 gld. za napravo telefona v magistratnem poslopji, da se s tem olajša in omogoči hitreji vzajemni promet med v treh hišah raztresenimi uradi in uradniki. Sploh se je pa cela potrebščina zvišala za okroglo 2800 gld., na kar so posebno znatno vplivale od lani skoraj
! za 4000 gld. znižane pasivne obresti. V pokritju se je morala znižati mestna vžitnina zaradi neugodneje ' nove pogodbe, a zvišale so se posebne mestne pri-klade od 44.000 gld. na 50.000 gld. na podlagi vspeha leta 1890. Primerjaje tedaj skupno potrebščino naslova II. v znesku .... 38.049 gld.
s pokritjem......... 179.965 ,,
se zračuna prebitek s.....151.916 gld.
III.	Pri naslovu ,,ceste, ulice, trgi in sprehajališča" so se vse postanke zračunavale po triletnem poprečnem opazovanji. Dostavilo se je 250 gld. za razsvetljavo mesta v oblačnih nočeh; dalje za napravo novo iznajdenega valjarja za stiskanje maka-damiziranih cest in za istotako novo iznajdeni stroj, ki gredoč in hitro opravlja odstranjenje snega iu blata, znesek 1500 gld.
Dalje se za odkidauje snega za 2000 gld. več, nego do sedaj, tedaj 6000 gld., ustavi, ker se je za toliko zvišala pri tem naslotu potrebščina, ki sedaj znese 43.270 gld., pokritje se je zvišalo pji cestariui od nastavljenih 24- na 26.000 gld. na podlagi ugodnih dotičnih dubodkov iu znese 26.259 gle., torej nedostatek 17.011 gld.
IV.	Pri naslovu »znanstvo in blagotvori.e zadeve" je potrebščina nekoliko manjša od lani zaradi ustavljene manjše svote pri ubožnem zakladu in znese 15.522 gld.
Pokritje je tudi manjše, nego lani, zaradi sla bejšega dohodka pri ogledovanji mrličev iu znese 700 gld., tedaj nedostatka 14.822 gld.
V.	Pri »šolstvo, znanost in umetalnost" se je potrebščina zv.kšala po faktičnem stanji, ki se ne dd premeniti; dodalo se je pa dramatičnemu društvu poleg vsakoletne podpore 300 gld. še daljnega vad-nega prispevka 200 gld., torej skupaj 500 gld., kar se glasom dotične prcšuje opravičuje s tem, da po preselitvi dramatičnih predstav v novo gledališče bo pač treba mnogo novih, posebno garderobnih naprav.
Da dalje tudi nekaj storimo za tujce, ki obiskujejo Ljubljano, privoli se 60 gld. prispevka k izda-vauju knjižice BFremdeufilhrer durch Laibach", in sicer pri naslovu »Razni doneski".
Pokritje ostalo je nepremenjeno. Bilanca vara
kaže potrebščine....... 20.134 gld.
pokritja.......... 5.655 „
iu nedostatka........ 14.479 gld.
VI. Vojaška nastanovitev je s svojim budgetom nekoliko za kakih 700 gld. ugodnejša od lani in
ima potrebščine........ 6.349 gld.
pokritja.......... 6 926 »
in prebitka......... 577 gid.
__(Dalje Blodi.)
Dnevne novice.
(Državnozborska volitev.) Dopolnilna volitev državnega poslanca za mesto Ljubljano in trgovsko in obrtnijsko zbornico na mesto umrlega dr. Josipa Poklukarja se bode vršila dn6 7. aprila.
(Starčki,) katerim so danes prtvzvišeni gospod kuezoškof umivali noge, so uasleduji: Gašper Jančar star 83 let, Janez Tonija 80, Janez Sukovec 80, Anton Fajdiga 78, Matej Vrhovec 77, Frančišek Vrhovšek 77, Jakob Pevšek 74, Anton Pance 73, Jurij Vrbinec 69, Andrej Sever 69, Janez Kopač 69, Matej Slabič 66 let; vsi vkupe so stari 895 let.
(Gospod Anton Foerster inI.), našega slavnega slovenskega skladatelja sin, bil je v zadnji dobi lipskerau občinstvu predmet ne male pozornosti. Dokončal je namreč naš rojak svoje pianistiške študije ter pri tej priložnosti nastopil v koncertu. Kritiki ocenili so ga kot dovršenega umetnika, češ, da ni bilo dosle slišati izvrstnejšega predavanja pri preskušnjah lipskega konservatorija. Izmed mnogih oc$u hočemo jih nekaj svojim bralcem podati. „Leipz:ger Tageblatt" piše: Triumfator pri tem koncertu bil je gosp. Ant. Foerster iz Ljubljane, ki je sviral „Anton Rubinsteiua d moli koncert za klavir". Odobravanja ni hotelo biti kouca po znameniti interpretaciji tega veledela, koje ni zahtevalo boljšega. Popolno ovladanje vsakeršnih težav skazalo ga je mojstra na njegovem inštrumentu. Pojemauje in reprodukcija vsebine umotvora svedočili so o umetniški izredno nadarjenem muziku, ki z jasnim umom študira, ki je dosegel svoj visoki cilj. „Neue Zeit-schrift filr Musik" pa pravi : Korono večera priboril si je gosp. Anton Foerster iz Ljubljane z interpretacijo Rubinsteinovega d-moll koncerta. Pri dovršeni virtuozuosli bile so mu največje težkoče malenkosti. Roki njegovi bili ste vedno polni osrao-in desetto-nov,h akordov, a metali ste jih v divjem tempu z luhkočo kakor titani svoie skale, ko so naskočiti hoteli nebesa. I (»Rimski Katolik") je ua tukajšnji gimnaziji in v Alojzijevišči prepovedan. — Tako poroča v razprtem tisku »Slov. Narod" v št. 66. dne 23. t. m., kar pa ni res. Kolikor smo poizvedeli iz zanesljivega vira, stavil je pač neki profesor ta predlog v učiteljski skupščini, ki pa ni obveljal, ker so ga podpirali le nekateri profesorji. — Drugi so po veliki večini odklonili ta nasvet, kajti — kedaj bi bili že iz tebtnejših vzrokov morali prepovedati »Zvon" 1 Le nevarno pozornost bi bili po taki prepovedi zanj vzbudili; tudi bi jim nikdo ne verjel, da so to storili iz očetovske skrbi za nedolžnost in pravovernost svoje šolske mladine, ne pa iz drugačnih sploh 1 znanih nagibov. Sicer pa učenci zlasti iz nižjih razredov omenjenega lista ne morejo umšti, torej ga tudi, kakor se jo uam povedalo, v dijaški knjižnici nimajo, pač pa ga imajo v učiteljski, iu prav svetovati bi bilo, da bi tisti nekateri profesorji »Rimskega Katolika" ne le brali, temveč študirali na svojo in njihovih učencev duhovno korist. — Po vsem tem naj vsak sam sodi, koliko je vreden ! »Narodov" pristavek: »Kdor je Mahuičevo glasilo čital, pritrdil bode, da je popolnoma umestna ta prepoved, ki je ob jednem najboljša kritika vseh onih adres, ki so se iz raznih krajev pošiljale laži-proroku v Gorico."
(»Mira") šesta številka je bila zaplenjena zaradi uvodnega članka »Tri ure slovenščine — pa kako", katerega smo mi objavili v ponedeljek. Vredništvo »Mirovo" je takoj priredilo drugo izdajo.
(»Glasbena Matica") je rainolo soboto v redutni dvorani priredila šolski koncert, pri katerem so nastopili vajenci »Glasbene Matice". Društvo sme popolnoma zadovoljno, da, ponosno biti na lepi vspeh. Prva točka je bila Mozartova ouvertura iz opere »Uuos iz Ser»]la". Pod vodstvom g. Gerbiča je domači orkester vajencev sviral to točko z ognjem in točnostjo, da so bili poslušalci kar kneuadeni. Smetanovo skladbo za glasovir »Veltava" sta jako spretno igrala čveteroročno gospica J. Meden in g. VI. Ravnikar. V Nedvedovem moškem zboru »Dijaška" je
pdl tenor v samospevu g. Pavšek; solist in okoli trideset glasov broječi zbor sta zaslužila burno pohvalo. Solo iz Thomasove opere „Miguou" je pela gospica P. Verhunc s pravim čutom v občno zado-voljnost občinstva. Prav dobro sta igrala g. Pertl in gospica Ana Lukman Vivaldijevo sonato. Bubin-steinovo „Rusalko" je ženski zbor pdl čisto iu nežno, samospev pa gospica Verhunčeva. Mendelssohnov uvodni zbor iz oratorija „Athalija" je pel mešan zbor s spremljevanjem orkestra iu glasovirja, samo speve so pele gospice P. Verhunc, Alb. Sark in M. Moos. Občinstvo je po tej točki posebno živahno izražalo svojo zadovoljnost. „Glasbena Matica" pač zasluži vsestransko podporo.
(Ogenj.) Iz Kamnika se poroča: Dud 20. t. m. je nastal ogenj v kolarnici posestnika Antona Miša v Gorjušah. Zgoreli so tudi skedenj, hlev in sosedna hiša z vsemi gospodarskimi poslopji, veliko žita iu osem prešičev. Anton Miš ima škode 300 gld., soseda Marija Miš, ki je bila za 1000 gld. zavarovana, pa 4000 gld. Gasilno društvo iz Doba je prihitelo na pomoč in zabranilo večjo nesrečo. Zažgala sta dva otroka.
(Občinska volitev na Igu.) Poroča se nam z Iga: Kakor ste že poročali, bile so pri nas minolo leto dvakrat občinske volitve vsled raznih pritožb. Visoka c. kr. deželna vlada je zadnjo volitev meseca marca potrdila s pristavkom, da se le enega odbornika volitev ponovi. Ta volitev je bila dnč 16. t. m.; ker ni bilo pritožbe, vršila se je dne 23. t. m. volitev občinskega starejšinstva. Za župana je izvoljen gospod Jernej Toni z Iga, za svetovalce pa gg.: Martin Novak, Pr. Kraljič, Jože Boh in Al. Mi na t ti, vsi z Iga. Da se pomirijo duhovi v naši občini, nočem vsega obešati na veliki zvon, le to omenim, da so bila poročila v ,,Slov. Narodu" o tej zadevi večinoma neresnična in pristranska.
(Alfonz Štastny), ki je sedaj znan kot vodja kmetiške zveze na Češkem in Mladočehom dela velike skrbi, je že od leta 1870 znan kot ateist in komunist. Ko bi češka duhovščina bila živahnejša, iz-podkopala bi vpliv temu človeku. „Humoristick6 Listy" v Pragi so prineli nekoč njegovo podobo s podpisom: „Alf. Stastny — strašilo vernikov." — Popolnoma pa je pobil njegov materijalizem dr. Anton Lenz, takrat profesor v Budjejevicah, sedaj prošt v Višegradu v Pragi.
(Čez zimo v gozdu.) „Laib. Ztg." se poroča iz Kamnika, da je minolo jesen planšar Burja na gori mošeniški zgubil več ovac. Letos dne 26. febr. pa so delavci na Mošeniku zapazili dve ovci, ki sta v tako ostri zimi, kakor je bila letošnja, prezimili na planini. Ovci kateri so izročili lastniku, sta sicer jako shujšali, a se zopet opomogli.
(Moč resnice.) S Koroškega se nam piše: Naše slovensko ljudstvo je jako pobito, ker je naš spoštovani vodja čast. g. Gregor Einspieler propal v pravdi proti Porestiju. A to mu ne bode škodilo, temveč še pomnožilo njegov ugled; ljudstvo mu bode še bolj udano.
Dunaj, 25. marca. „Wiener Zeitung" objavlja cesarski sklop, s katerim se je potrdil načrt zakona o deželnem kulturnem svetu, katerega je sklenil češki deželni zbor. „Wiener Zeitung" objavlja cesarsko naredbo, s katero se dovoljuje poraba posamičnih državnih kreditov, ki so bili dovoljeni le do konca marca, do konca aprila glede na to, da se še le drugi mesec snide državni zbor.
Dunaj, 26. marca. Cesar je danes zjutraj po navadi umival noge, navzoči so bili nadvojvode Karol Ludovik, Ferdinand, Friderik, Evgen, Viljem.
Opatija, 25. marca. Nadvojvoda Karol Ludovik odpotoval je včeraj s kurirnim vlakom na Dunaj.
Belgrad. 26. marca. Tukajšnji trgovci so izročili skupščini in regentstvu peticijo, da se ustavi nameravani državni konsumni davek, ker bi škodoval trgovskim koristim in preveč obtežil davkoplačevalce. Trgovski krogi se boj6, da bi konsumni davek mogel provzročiti občni moratorij. Tuji zastopniki so tudi proti temu davku, češ, da je proti pogodbam.
Bremen, 25. marca. Preko Londona prihaja privatna brzojavka z dne 23. t. m. iz Iquique, da so kongresne čete vzele Anto-fogasto.
Grasse, 26. marca. Pripeljala se je angleška kraljica, mesto v zastavah.
Sušaka. - Knoll trgoveo, z Gornje-Avstrijskega. — Volo, župnik v pok., Olšenika.
Pri bavarskem dvoru: Horwat, blagajničarici«, iz Ljubljano. — Smodej iz Radovljice. — Novak, usnjar, iz Trojan. — Frane Rtithel iz Kočevja.
Pri Juinem kolodvoru: Scheret, uradnikova soproga, s Koroškega. — Gnobner, trgoveo, z Dunaja.
luirli so:
22.	marca. Marija Malavašič, gostija, 76 let, Špitalske ulico 9, marasmus.
V bolnišnici:
19.	marca. Marija Potokar, gostija, 78 let, marasmus.
20.	marca. Uršula Kisner, gostija, 62 lot, emphysema pulm. — Marija Mancin, gostija, 53 let, vsled raka v črevih.
21.	marca. Jakob Bezlaj, delavec, 26 let, pyopneumonia. — Ana Osolnik. gostija, 77 let, marasmus.
23.	marca. Viktor Kovač, čevljarjev sin, 11 mesecev, Poljanska cesta 25, ecclampsie. — Maks Hočevar, krčmarjev sin, P/j meseca, Rožne ulice 13, hripa.
Vremensko sporočilo.
□ rt O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	4)
opazovanja		zr&komera t mm	toplomer« po Celziju			•iS s a*
24	7. u. zjut. 2. u. po£. 9. u. zveu.	732-4 7330 7341	00 10 —08	si. vzh si. svzh. n	oblačno n 11	140 sneg
25	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zvee.	736	7 737	4 738'4	—2-2 3-8 0-6	si. vzh. n M	jasno n	6-30 sneg
Piccoli-jeva tinktura za želodec Ig
acar
nur	.	v	__
HKšT je rahlo delujočo,	vspešno učinkujoče, prebavne
organe vrejujoče	zdravilno sredstvo. — Cena "SSK &£- steklenici 10 kr. (300—491
Dunaj, 25. marca. Mej Javorskim na jedni strani in Chlumeckim in Plenerjem na drugi strani bila so danes v prisotnosti grofa Taaffeja in ministra Zaloškega posvetovanja o političnem položaju in se je kon-statovalo, da so pripravljeni v bodočem parlamentarnem zasedanju pogajati se o parlamentarnih poslih.
Tujci.
23. marca.
Pri] Mtilidu: Pfefferkorn, trgovec, iz Trutnova. — Sehlem, potovalec, iz Brna. — Kleinfellner, trgovec, iz Linca. — Krenn, zasebnik, iz Kočevja. — Weber, potovalec; Kerber, Mayer, Slawick in Henle, trgovci, z Dunaja,
Pri Slonu: Kundman, inžener; Tauber; Klerr, Bohm, trgovca; Engelberg, potovalec, z Dunaja. — Fantini, tgovec z lesom, iz Vidma. — Lieber in Stiegel iz Brna. — Schwabe iz Postojine. — Wallner, polkovni zdravnik, iz Brucka ob Muri. — Hartman, trgovec, iz Gradca. — Globočnik, c. kr. bilježnik, iz Vel. Lašič. — Flaucher, imejiteljica gostilne, in gdč. Ana Haselbeck, zasebnica, iz Monakovega. — Zerkovfitz iz Vel. Kaniže. — Jeglič iz Logatca. — Kukac, blagajnik, iz
brednja temperatura obeh dni 10°, in 0 7°, oziroma za 4'7° in 4'4° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 26. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	92	gld	40 ki.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16* „	92	„	40" „
5 % avstr. zlata renta, davka prosta . .	111	„	30	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	95	„
Akoije avstr.-ogerske banke............987	„	—	„
Kreditne akcije ..................310	„	95	„
London.............115	„	20	,
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond.........9	„	12	„
Cesarski cekini...........5	„	42	„
Nemške marke ..................56	„	35	„
Stanje avstro-ogerske banke
dnč 23. marca 1891.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld.
Kovinski zaklad „ Listnica	„
Lombard	„
Davka prosta bančna rezerva	gld.
397,142.000 (— 3,593.000) 245,011.000 (— 527.000) 133,656.000 (— 5,072.000) 20,469.000 (— 391.000)
58,653.000 (+ 5,628.000)
Vozni red državne železnice.
« w s«
iS
e s*
u
9
t o
S,
S §
O
CG
t/3 03
n
a> !> o
a
a
l/l o
■a
o o
C/l
•m l/l Pl
rJ &
>1/1
Postaje	št. 1714	št. 1716	št. 1712			Postaje	št. 1711		št. 1715	št. 1713	
Ljubljana j. k. .	645	1142	4-25			Beljak j. k. . .	11-03|		11-51	4-38	
Ljubljana R. k. .	649	11-46	4-30								
Vižmarje . . .	7--	11-55	4-41			Trbiž ....	3-47		115	603	
Medvode . . .	712	12- 7	4-53			Rateče-Bela Peč .	4-04		1-33	6-20	
Loka ....	726	12-21	507			Kranjska gora .	418		1-47	6-35	
Kranj ....	7-42	12-38	5-24			Dovje ....	4-43		2-17	702	
Sv. Jošt (ostaj.) .	7-47	1243	5-29			Jesenice . . .	5-03		2-39	7-24	
Podnart . . .	802	12-58	5-44			Javornik . . .	5-09		2-46	7-31	
Otoče (ostaj.) . .	8-09	1- 5	5-50			Žerovnica (ostaj.)	518		2-55	7-40	
Radovljica (ostaj.)	8-22	1-19	6 03			Lesce ....	5-32		310	7-58	
Lesce .... Žerovnica (ostaj.)	8-30	1-28	612			Radovljica . . .	5-38		3-17	805	
	8-41	1-39	6-23			Otoče (ostaj.) . .	5-50		3-30	818	
Javornik . . .	8-50	1-48	6-32			Podnart . . .	5-58		3-39	8-27	
Jesenice . . .	9.-	1-59	6-42			Sv. Jošt (ostaj.) .	610		3-51	8-39	
Dovje ....	9 20	218	701			Kranj ....	6-18		3-58	8-47	
Kranjska gora	9 46	2-45	7-26			Loka ....	6-34		4-14	904	
Rateče-Bela Peč .	10'-	3 —	7-40			Medvode . . .	6-48		4-27	918	
Trbiž ....	10.16	316	7-65			Vižmarje . . .	7-01		4-40	9-3U	
						Ljubljana R. k. .	710		4-49	9-41	
Beljak j. k. . .	11-50	4-37	8-53|			Ljubljana j. k. .	7-13		4-52	9-45	
Nočni čas je zaznamovan s 6 00 zvečer do 559| zjutraj.
navpičnimi črtami za minutnimi številkami in traja od
m
Sargova glicerinova zobna crema.
Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
Kalodont.
Od zdriivstvenoga uradu potrjeno. Prav prilično na popotovanji. Dišeče okrepoevalno.
Neškodljivo celo za najne&nejše zobe.
V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini.
Dobiva se v lekarnah in parfumcrijah itd. Komad 35 kr.	(24)
XX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX*1
Vozni red železnice Ljubljana-Kamnik.
Yeljaveu od dnč otvorjenja vožnje.
Naznačeni čas na desno od postajnih imen Sita naj se od zdolej navzgor.
8oo 8io 645 3"
700 710 ll«
0. 2153
2. 3.
zjutraj 7 25
7-12 801 811
8811
835 850
0. 2155
2. 3.
opoludno 1200 1217
12 30 124!) 104 110 125
810 955 4 25 115
0. 2157
2. 3,
zvečer 625 642 701 714 72!) 735 750
iz	Trsta, St. Andreja......v
»	Trsta j. k..........»
»	Ljubljane j. k.........
»	Trbiža..........>
713 101«
Postajo
0. 2152
2. 3.
iz Ljubljane drž. k......v
Y Černuč p........
Trzina.........
Domžal........
Jarš-Menglfiii......
Homca p.........^
v Kamnik.........iz
zjutraj 635 619 600 5M 537 526 510
31«
0. 2154
2. 3.
dopol. 1125 H09 1050 1042 1027 101« 1000
9£« 930 452
765
0. 2156
2. 3.
popold. 415 359 340 332 317 30G 250
Nočne dObe (od 6"2 zvečer do 5 50 zjutraj označene so s podčrtanimi minutnimi Številkami. — p. pomeni postajališče.