13. JulUa 1921 Posamezna številka 20 stotlnk letnik XLVI Izhaja - izvzema ponedeljek - »fr** - Uredništvo: »lic s*. Frančiška AstSkega Ste*. 20. L nadstropje. - Dopisi naj se po&ljajo uredništvu. - Nefrankirana plima ae ne h*ejemajo, rokopisi se ne vračajo. -Izdajatelj In odgovorni nrednik Štefan Oodina. - Lastnik konsordj UsU Edinosti - Tisk tiskarne Edinost - Naročnina znaša na mesec L 7.—. pol eta L 32— in cen leto L 60.-. — Telefon uredništva in nprare štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo šlrokosti ene kolone (72 /»•»). — Ojlasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 sto osmrtnice, zahvale, poslani :e in vabila p d L 1.—, oglasi dena.nlb zavodov mm po L 2. —' Mali oglasi po 2) stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglas naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 alostna obletnica 13. julij 1920. - 13. julij 1921 njem trgovskih dogovorov in da je sodeloval tudi pri sklepanju trgovske pogodbe med Ita-Ujo in Srbijo L 1906. Ker se sedaj nahajajo §e vse države v prehodnem povojnem stanju« se morejo skleniti le začasne pogodbe. Kar se tiče naših pogajanj, bodo trajale več dni, ker se morajo čakati nova Tržaški Jugosloveni obhajamo danes žalostno obletnico. . Ravno danes, 13. julija, je leto dni, odkar je nahujskana in podivjana mno« žica v divjem besu naskočila in požgala naš »Narodni dom«. 13. julija 1920. je bil naj nesrečne j ši dan v zgodovini tr* žaških Jugoslovenov, toda 13. julija 1920. so si tudi vtisnili naši italijanski sodržavljani večen žig sramote na čelo. Nihče ni pričakoval, da bi bil kultu* ren narod zmožen takega zločina. Toda česar nismo pričakovali mi, so oni že vnaprej vedeli. Napadalci so v svojem besnilu pozabili za hip, da so ljudje. Ni jih ustrašila niti grozna misel, da po* stanejo lahko vsak hip od demonstrant tov morilci najhujše vrste. Groza' nas obhaja, ko se spomnimo onega dne, in gnus vstaja v naši dusi, ko gledamo v duhu vse one nečloveške prizore. Kakor tolpa ameriških Indijan cev nosno zagnali piun ...... —--------- — — ivtuvv* --——------ , . , , ,t dom. Počile so prve bombe, toda vrata ^ kulturnih društev, ne da bi oblasti so stala, počile so druge, tretje... in zgenile niti z mezincem; mi, » smo množica je vdrla skozi odprtine s pe» upali, da bo s smrtjo Avstrije vstalo za klenskim krikom v hišo, oborožena z nas bolj svobodno kulturno življenje, _____1____2 ___in _I______~ t,— M US » cirniimi fttTOCI. Ker HU i o ftlrrivala. onega dne SO navodila in zbrali pttreben material. Toda na poti, po'važno je, da smo že dobro začeli. Medtem ni-naredili samo prvi KoraK n* __• ' ____... _ naredili samo prvi--------------_ . kateri hodijo še dandanes. Začelo se je sistematično zatiranje našega ljudstva m njegovega imetja. Najprej v mestu, potem v okolici, končno po dezeh ljdu, šiti hočejo vsako sled našega kulturne* ga življenja. Naša kulturna društva mo* rajo sklicevati svoje sestanke skrivaj, po brlogih, kakor divje, preganjane zyc> ri, danes tukaj, jutri tam; vse nase ziv* ljenje je odvisno od milosti fasistov, ki imajo za seboj vse državne organe; naš jezik je potisnjen iz javnega življe* nja; naša družba je razgnana, nase ljud* stvo, naši otroci zasramovani, nase km* turno življenje potisnjeno za stoletje nazaj: obsojeni smo v kulturni državi na kulturno smrti.. • Najprej so nas potlačili v mestu. Tr* žaški Jugosloveni nimamo kot italijanski državljani pravice do kulturnega skozi razbita okna in vrata, v pritličju, svoje skromno gledališče, si ne smemo v podstrešju, na vseh straneh. Tedaj pa ve£ privoščiti niti najbolj nedolžne kuL* sta se prikazali na oknu v drugem nad* turne prireditve v tesnih, skromnih pro* sropju dve osebi, mož in žena: dve ne* štorih, ne da bi pri tem tvegali svoje dolžni žrtvi. Prepadeni ste bili na smrt življenje in itmetje; mi, ki smo se bili in groza jima je na široko odprla pre- gospodarski že dobro razvili, vidimo, strašeni oči in jima preobrazila smrtno* £ako naše gospodarstvo propada, ker bleda obraza. Pokleknili sta in iztegnili smo stisnjeni v obroč, ki nam brani vsa? roke, proseč usmili en i a. Kamen bi se ju ko gibanje...: v enem samem letu smo bil usmilil, toda ljudje se ju n:so. Pe* bili potisnjeni za 50 let nazaj! In ne klenski krik ie zaoril na trgu, kakor te daj. ko so Judje kričali: »Križai ga! Križa i ga!« In križali so ju: Ubogi žrtvi sta skočili v globino iz drugega inad« stropja na trg ... _ Še ni bilo zadosti! — Plamen je bil ze objel streho na hiši, ko se prikažejo na strehi možie, ženske in otroci, ki so samo mi, tržaški Jugosloveni, temveč vse naše ljudstvo. Ko gledamo danes golo in ožgano zi* dovje našega nekdanjega kulturnega središča, nam uhajajo misli na našo tu* žno Istro, na njene požgane vasi, na njeno zatirano in preganjano mučeniško ---..........* ..... . - a ljudstvo. Tudi Istra bo hleti praznovala obupno tekali sem m tja, bezec pred ^^ obletnico.„ Zakaj mi smo narod smrt i o — v plamenu. Zbežali so bili iz ^ praznuje tvtdiy m ge najbolj, dneve • •________ X. Xa]nclS lralrAT svojih stanovanj v smrtnem strahu in begali po hiši, gori, doli, na desno, na levo — nikjer rešitve. Požar se je med* tem širil vedno bolj, vrata na hodnikih so že pokala, gost dim se je že valil proti njim in jih dušil. Pribežali so na streho. In tedaj se je zgodilo nekaj groznega. Med divjim krikom množice je pokleknila četa vojakov pred vojaš* * * . ___* » C A i-« 4-1 n Acrpp svoje največje nesreče in žalosti, kakor je dejal Lloyd George med vojno. Do« kler bodo stali pusti zidovi našega po« žganega Doma na Oberdanovem trgu, dokler bo cvilila mrzla kraška burja skozi njegova ožgana okna, dokler bo izpiralo deževje te gole kraške stene in dokler bo tukaj še en Jugosloven, — dotlej bo 13. julija 1920. praznik, ki bo • . t __■____ lin J.llrtct aicS in začela streljati proti tem nesreč ; ^mnjal največjo nesrečo in žalost nikom, ki so se obupno vrnili nazaj v £ ^ Jugosloveni. — — — — dim in plamen. Množica pa je khcala m J s se sme i al au ...»Križaj ga! Križaj ga!« Rešili so se, ker je neki naš človek tve* gal svoje življenje in jim odprl v zad* njem hipu stranska vrata, in zbežali, >1 ju vani in zasramovani, sirote: zgorelo jim je vse, kar so imeli, rešili so komaj ie golo življenje ... Nahujskana mno* žica pa je divjala dalje. Vsak plamen, ki je švignil skozi- okno, je bil pozdrav* Letos slavimo prvo obletnico. Ne s sovraštvom v srcu, ki kliče maščevanje, temveč z ogorčenjem, ki kliče pravico. Vkljub groznim krivicam, ki so se nam godile in se nam še gode, nismo še iz* gubili zaupanja v poštenost in pravic* nost italijanskega naroda, s katerim smo sedaj v isti državi, s katerim nam je usojeno deliti srečo in nesrečo. Ne mo* ----------. . iremo verjeti, da bi italijanski narod ne ljen z radostnim vzklikom, vsaka okni, { ^ ^ da smo ^^ ki je padla na trg s ploskanjem rok ^ življenja%ego smo ga imeli 'n m jim bilo zadosti da je ostalo od dosJlejf ne m£iemo verjeti, da ne bo uvi. ponosne zgradbe le golo zidovje ni jim d ^ nečastno je za narod 40 mi, bilo zadosti da so uničili nekoliko ne, - d ge ^ na peš5ico ^je, dolžnih druzm, ni jim bilo^ zaaost^ aa ^nega ljudstva, ki ga je hotel imeti v so sežgali, razbili in razdejali skoraj vse jugoslovensko imetje v Trstu in si orna« stili roke z nedolžno krvjo; po tem niso imeli niti toliko ponosa, da vzamejo sramoto na se: vrgH so odgo svojih mejah in katero se je vkljub v:; liki žrtvi vendar vdalo v vsiljeno mu usodo, če se spravi na to peščico ljud* stva samo za to, ker ho&e to ljudstvo živeti v okviru države svoje kulturno romest na nas. Mi smo izzvali one zlo e> p i5ani smo, da ni daleč cine, mi smo metali bombe na mirno j J ^ italijanski narod uvidel, da se , ki je pnsla ... moht pred »Na*j > ^temom, kakor se izvaja množico, rodni dom« mi smo pripravljali proti proti" nam Juooslovenom v Italiji, le njim.oborožen upor m smo v ta namen ^ sovraštva in mržnje, napolnili »Narodni dom« z bombami in granatami, s puškami iti strojnicami od vrha do tal... In celi vlaki municije so prihajali one dni z onstran meje za nas, za naša zarotniška društva, ki so hranila v > N arodnem domu« bombe in bodala in s ;;:e kralja Petra in... Franca Jože* fa..., in se sestajala k zarotniškim po* menk-m. — Leto dni je od tedaj, toda naš gnus nad toliko podlostjo se še ni po:e!..ker ni imel časa. Dogodki 13. julija so bili samo prva točka programa stranke sedanjega faši* ki se, s talimi sistemi vsajena, ne Do dala tako z lahka iztrebiti. Če pa bi zla usoda hotela, da se moti* mo, tedaj nam ne bo ostalo drugo, nego da promatramo naše razvaline s tistimi občutki, kakor smo jih imeli, ko so £0* rele... Tudi v tem slučaju naš up ne bo padel, kakor ni še padlo zidovje našega »Narodnega doma«, ker mi smo narod, ki podajamo od ust do ust, od rodu do rodu, do daljnjih kolen spomin na svo* jo nesrečo in krivice, ki se nam gode: stovskega " poslanca v rimski zbornici naša zgodovina je dokazala, da jih zna* Giunte. Onega dne so bili sneli masko, 1 mo pretrpeti m preživeti._ Jugoslavija Rojstni dan Nj. V. kralja Petra LJUBLJANA, 12. Danes se praznuje sirom države Srbov, Hrvatov in Slov en* cev 77. rojstni dan Njegovega Veličan* stva kralja Petra I. Karadjordjeviča kot državni praznik. V cerkvah vseh vero* izpovedanj se vrši svečana služba božja z običajnimi obredi, z zahvalno pesmijo in kraljevo himno. V šolah se pouk ne vrši. V državnih in drugih javnih obra* tih počiva vsako delo. Tudi drugi obrati in trgovine so danes zaprte. Povsod pla* pola j o državne in narodne zastave. V Ljubljani se je po končani cerkveni slavnosti vršila vojaška parada, po pa* radi pa v prostorih predsedništva dežel* ne vlade svečana poklonitev, katere so se udeležile koleg oblastvenih zasotpni* kov tudi številne korporacije in društva. I talijansko-jngoftloTenska trgovinska pogajanja. BELGRAD, 11. Trgovska pogajanja med ita-jansko in jugoslovensko delegacijo se nadaljujejo živahno. Doslej je bilo predloženo konferenci strokovnjakov besedilo dogovora o ribarenju. Sedaj se vrše pogajanja o dogovoru glede plovbe. Predsednik italijanske delegacije kom. Luciolli je podal časnikarjem nekatere izjave o teh pogajanjih. Poluuradna «Pravda* objavlja te izjave. Predvsem je kom. Lucioli poudarjal potrebo iskrenega prijateljstva med obema sosednima narodoma. Spominjal je, da se že trideset let bavi s sklepa- smo imeli opraviti z velikimi tež kočam i, ker je sporazum v interesu obeh strank. Zakasnitev pri povrnitvi italijanske delegacije po prvem odhodu iz Belgrada je imela svoj vzrok edino le v stavki italijanskih železničarjev na Primorskem. Vldjub temu smo imeli doslej že 16 sej. Ni točna vest — je nadaljeval kom. Lucioli — da sta sklenitev trgovske pogodbe in izpraznitev ozemlja, ki jo predvideva rapallska pogodba, v zvezi in ena od druge odvisni. Naše delo nima nič opraviti s politiko. Trgovska pogajanja so trajala nekoliko mesecev vedno in med vsemi državami. Ta pogajanja niso tudi v nobeni zvezi s pogajanji glede skupnega izkoriščanja baroške in reške luke, katera vodi sen. QuartierL» Kom. Lucioli je izjavil, da se pogajanja vedno vrše in da upa, da bodo kmalu dokončana. Grof Manzoui odpotoval v Rim. BELGRAD, 12. Ker se predvideva začetek novih pogajanj z novo italijansko vlado glede rešitve reškega vprašanja, je odpotoval italijanski poslanik grof Manzoni v Rim, da se predstavi novi vladi in se posvetuje z njo glede svojega nadalnjega delovanja. Minister Raineri ▼ Gorici. Gorica, 12. Včeraj je prišel v Gorico minister za osvobojene pokrajine posL Raineri. Minister je obiskal soško dolino. Po tem obisku se je odpeljal v Tržič, kjer si je ogledal ladjedelnico «Adria». _ Kalija Japonski prestolonaslednik v Rimu NEAPOLJ, 12. Danes zjutraji ob 6'55 je odpotoval japonski prestolonaslednik s posebnim dvornim vlakom iz Neapo* lja v Rim. Prestolonaslednika spremljata japonski poslanik pri riimskem dvoru in italijanski admiral Biscaretti. Pred svo* jim odhodom iz Neapolja je prestolona* slednik Hirohito dal agenciji Štefani poslanico, v kateri pozdravlja Italijo, proslavlja njeno zgodovino in izraža željo, da bi njegov obisk kar najtesneje strnil prijateljske vezi med Italijo in Japonsko. RIM, 12. Posebni dvorni vlak z j a ponskim prestolonaslednikom je prispel na postajo Termini ob 11'20. Cim se je vlak ustavil, je stopil prestolonaslednik z vlaka. Sprejel ga je tialijanski kralj. Na postaji so bili člani vlade, zastopni ki senata in zbornice, diplomatski zbor in mnogo drugih dostojanstvenikov. Po pozdravu je predstavil kralj Viktor Emanuel III. japonskemu prestolona* sledniku člane vlade, nakar sta si oba ogledala častno četo, ki je izkazala go^ stu predpisano čast. Nato sta se kralj in prestolonaslednik odpeljala v kočiji proti Kvirinahi. Na trgu Esedra se je kočija ustavila in tu je rimski župan Valli pozdravil visokega gosta v imenu rimskega mesta. Potem sta se kralj in prestolonaslednik odpeljala v dvor. Spre jema se je udeležila tudi velika množica občinstva. Mesto je v zastavah. Izgredi v Viterbo in vlada RIM, 11. (Štefani) Vsled resnih do* godkov, ki so se zvršiii preteklo nedeljo v Viterbo, je poslalo ministrstvo zunas njih zadev takoj na Hce mesta enega glavnega nadzornika javnega varstva, da ugotovi dogodke in da določi, kdo je odgovoren. Temu nadzorniku je naloženo, da razširi svojo preiskavo tudi na okolico, kamor morda vodijo niti ža* lostnih dogodkov, ki so se pripetili v Viterbo. Delovanje naših poslancev v Rima Slovesne obljube ministrskega predsednika RIM, 11. Danes je bil poslanec Šček sprejet od ministrskega predsednika Bo nomija, kateremu je predložil svoje prite tožbe in zahteve. Ministrski predsednik se je zelo zani m al za poslan čevo izvajanje o potrebi izmenjave denarja. Obljubil je tudi, da se čimprej otvori® jo šole v Istri. Na pritožbo poslanca Ščeka, da se dr žijo aretiranci po mesece in mesece v za« porih, ne da bi se zaslišali, je ministrski predsednik z gotovostjo obljubil, da bo dal takoj ukaz, naj se nemudoma zašli* šijo vsi, ki ječe v kaznilnicah. Kar se končno tiče zahteve po obnovi naših porušenih krajev, je ministrski predsednik obljubil, da v kratkem pošlje svojega zastopnika, da si ogleda na licu mesta naše porušene kraje, da se tako pospedi delo obnove- Francija Govor ministrskega predsednika Brians da o zunanji politiki. — Francija in sojenje vojnih zločincev PARIZ, 11. Na predpoldanski seji je imel neodvisni radikalec Soiulier govor, v katerem je opozarjal vlado na tesne zveze med Kemal pašo in Nemčijo. Nemčija vidi, da ji je ob Renu zastav* Ijena pot, m hoče delati Franciji sitnosti na vzhodu: na Turškem in tudi v Siriji. Soulier zahteva od vlade odločnejšo po* litiko na vzhodu. Nato je povzel besedo ministrski predsednik Briand in branil v dolgem govoru zunanjo politiko sedanje fran> coske vlade. Gre za to, da se določi — je rekel Briand — ali se vojskujemo pro« ti turškim nacionalistom ali ne. Na eni strani se vladi odrekajo krediti, ki se zahtevajo za bližnji vzhod, na drugi strani pa se priporoča vladi odločnejša politika. To se pravi zahtevati nemogoč če reči. Glede Sirije spominja na pogodb bo iz 1. 1916 in druge pogodbe, ki so ji sledile. Vprašanje je, kako bo Francija varovala neizmerne meje Sirije. V tem oziru mora dobiti popolna jamstva. Dokler se to ne zgodi, Francija ne more umekniti svojih čet iz Cilicije. Francija je vedno priporočala zavez* nikom, naj se sevreska mirovna pogod? ba spremeni, ker je preveč v nasprotju z dosedanjimi običaji. Briand se je tu do* teknil zadnjega poskusa, ki so ga na? pravili zavezniki, da bi napravili mir med Grki in Turki. Francija je imela tedaj na vzhodu več kot 100.000 mož in se je morala brigati za to vprašanje. Francija želi skleniti s Turško mir in je pripravljena spoštovati načelo narodno* sti in njene gospodarske in finančne kos ris ti. Turške nacionaliste smatrajo ne=> kateri za fanatike in prenapeteže. Toda to so turški patrioti in jaz jih spoštujem — je dostavil Briand. Vprašanje Sirije se bo rešilo samo od sebe. Mi nočemo napraviti od te dežele nikake naselbine; ker nimamo imperialiv stičnih namenov. Francija si mora priza* deti, da napravi mir in slogo med vsemi štirimi plemeni, ki živijo v tej deželi. Dasi so njihove koristi različne, je to vendar mogoče, ker so Siriiani veliko naprednejši kot drugi narodi na vzhodu, kar je zasluga francoske prosvetne de* lavnosti v omenjeni deželi. V Sirijo nas je klicalo prebivalstvo samo in mi mora* mo v njej ostati. Nato je Briand govoril o splošnih vprašanjih zunanje politike. Rekel je, da je Francija lahko zadovoljna s svo* jim položajem. Tudi ima zadosti moči, ki jo lahko pokaže, kjer je treba. Pan* germanisti naj le dalje zastrupljajo nem* ški narod, Francija ne bo nikdar več do* volila, da bi ji Nemčija postala zonet nevarna. Popolnoma odobrava postopa* nje francoskega zastopstva v Gornji Šleziji. Francija ima v tem vprašanjiu določen cilj: izvajanje mirovne pogodbe. Glede sojenja vojnih zločincev je Briand naglasil, da je to vprašanje vklju* čeno v ultimatum Nemška vlada je uvedla navidezno postopanje proti voj. zločincem. Vsled tega je francoska vlada uvidela, da je njeno zastopstvo pri sodi* šču odveč in ga je odpoklicala, ker je moralo prisostvovati Ie navadnemu za> smehovanju pravice. Toda zavezniki bo do vprašali Nemčijo, ko pride čas, kako je postopala proti vojnim zločincem. Vlada kancelarja Wirtha si prizadeva, da bi vestno izpolnila svoje obveze. Kljub temu pa odredbe proti Nemčiji • _ — _ V _____1 _1 •__i.! i«. 4--. , rl 4 n/t vami nas vodijo ti*Ie trije glavni pomi* sleki: 1. Japonska je naša stara zavez* niča. Med nami in njo obstaja spora* zum že 20 let in ta sporazum je mnogo koristil ne samo nam, temveč sploh sve* t ovne mu miru. 2. Kitajska ima mno^o* številno prebivalstvo in velika naravna bogastva. Njeno prebivalstvo ceni naše prijateljstvo in mi želimo, da bi bile njene koristi zavarovane. 3. Prebival* stvo Zedinjenih držav nam je zelo so* rodno. Vsled te sorodnosti, ki se pridru* žuje skupnim koristim, se želimo posve* tovati z Zedinjenimi državami in z ni i* mi sodelovati. Gre za to, da se najde način, s katerim bi se zadovoljile vse tri predpostavke, t. j. da se najde politika, ki bi odvrnila nevarnost sporov na Ti* hem oceanu in ki bi kljtub temu vnro* vala. državne koristi na Daljnem vzhodu. Llovd George je rekel nadalje, da je konferenca angleških ministrskih pred* sednikov prepričana, da so Zedinjene države važen činitelj svetovnega miru. Toda konferenca misli tudi, da je treba ohraniti tesno sodelovanje med Anglijo in Japonsko. Ako se upliv in de* lovanje obeh velikih azijskih držav spra* vita v sklad, bo mir na daljnem vzhodu zajamčen, kar bo velika dobrota za An* glijo, ki hoče, da naj bodo vrata v Ki* taisko odprta vsem narodom in pušča Kitajski vsa sredstva, ki so ji potrebna za njen mirni razvoj. S tem sporazu* mom bi bile poleg tega zajamčene ko* risti Anglije na Tiheim oceanu in bi se preprečilo tekmovanje v oboroževanju na morjtu. To so glavne misli, ki so bite predmet pogovorov med Anglijo, Zedi* njenimi državami in Japonsko. Ob za* ključku je Lloyd George naglasil, da se Kitajska smatra za neodvisno državo in vsled tega je bila obveščena o vsem na isti način kot druge prizadete države. Albansko vprašanje pred angleško zbornico LONDON, 12. Neki poslanec je vnra> lal v dolnji zbornici vlado, ali je bilo L 1920. sklenjeno med Lloyd Georgem in Clemenceau*om, da se ima Albanija razdeliti, ali je bila ta politika pozneje vsled Wilsonovega nasprotovanja opu> ščena, ali je Albanija napravila priziv pri Zvezi narodov, ali je vrhovni svet zavrnil ta način rešitve albanskega vpra* šanja in ali so se zavezniki povrnili k prejšnji politiki razdelitve Albanije. Lloyd George je odgovoril: Glede prvih dveh vprašanj bo g. poslanec našel od* govor v dogovoru iz 1. 1915., kjer bo na* šel, da se je takrat predvidevala razdeli* tev Albanije, česar Wilson ni hotel odobriti. Glede 3. in 4. vprašanja se g. poslanec moti. Albanska vlada se je obrnila do Zveze narodov radi nekate* rih sporov s svojimi sosedi rn je dobila odgovor. Zveza narodov je sklenila, da ne bo posredovala v teh sporih in da bo čakala sklepe poslaniške konference. Obenem pa je izrazila upanje, da se bo* ni mogoče preklicati To je bolje tudi za do prizadete države izogibale Nemčijo. Ako bi pnsla zopet na površje -kaka pangermanistična vlada in bi na* pravila kak neumen korak, bi bil polo* žaj za Nemčijo mnogo resnejši, če bi odredb ne bilo več, kakor če bi bile še v veljavi. Nemčija je premagana in mo* ra prenašati svoj poraz. Francija mora imeti od zmage vse koristi, ki i i priti* če j o. (Burno odobravanje na vseh klopeh.) Francija in Hardingofva poslanica PARIZ, 12. Diplomatski zastopnik Zedinjenih držav je obiskal včeraj pred* poldne francoskega ministra za zuna« nje zadeve in je vprašal, ali je francos* ka vlada pripravljena sprejeti vabilo predsednika Hardfriga h konferenci, ki bi se vršila v Washingtonu in bi raz* pravljala o skrčenju oboroževanja na morju, o vprašanju Tihega oceana in Daljnega vzhoda. Sojenje vojnih zločincev. — Francija in Belgija izrekli sodišču v Lipskem nezaupnico, PARIZ, 12. G. Maller, član francoskega sodišča, in drugi člani francoske misije, ki je imela nalogo prisostvovati obravnavam proti vojnim zločincem pred sodiščem v Lipskem, so se povrnili v Pariz. Omenjeno misijo je francoska vlada odpoklicala vsled tega, ker je sodišče oprostilo generala Stengerja. Francoski poslanik v Bruselju g. Margerie je obiskal belgijskega ministra za zunanje zadeve in mu je predočil potrebo, da bi tudi Belgija sledila zgledu Francije. Minister Jaspar je nato obvestil francosko vlado, da bo Belgija zahtevala od sodiSča v Lipskem, naj ji povrne vse spise, ki so mu bili predloženi od belgijske vlade. Ta korak belgijske vlade je posledica izjav, ki so bile pred kratkim podane v senatu, in je v skladu z belgijskim javnim mnenjem. Anglija Anglija in poslanica predsednika Har= dinga. — Izjave Lloyda Georgea o zvezi z Japonsko in odnošajih z Ameriko LONDON, 12. Lk>yd George je dal v dolnji zbornici sledeče izjave o angleš* kos japonski zvezi: Angleško * japonska zveza ni bila odpovedana in je vsled tega veljavna, toda Anglija in Japonska želita spraviti zvezno pogodbo v sklad z določbami pravilnika Zveze narodov. V nadaljevanju se je Lloyd George do* taknil poslanice pred. Hardanga. Pozdrav* Jja v imenu angleške države ta hvale* vredni korak predsednika Zedinjenih držav. Nato je Lloyd George dostavil: V naših odnošajih z Zedinjenimi drža« vsem iz* zivalnim dejanjem in da bo poslaniška konferenca sklepala čim prej o alban* skem vprašanju. Ravno sedaj — je na* daljeval Lloyd George — je to vpraša* nje na dnevnem redu v Parizu. Ne mo» re ničesar reči o tej razpravi ne o skle* pu poslaniške konference. Po sklepu premirja na Irskem. — Spi oš* na radost v Dublinu. — Negotovost LONDON, 12. Vsi tukajšnji listi glede zadržanja skrajnih fenijancev navdušeno pozdravljajo razvoj irskega vprašanja v zadnjih dneh, ki so bili od* ločilnega pomena za uspeh ali neuspeh Lloyd Georgeovega poskusa za pomirje* nje Irske. Vsi listi — razen »Morning Posta«, ki zameri Lloyd Georgeu, da se je spustil v pogajanja s takim »moril* cem« in tujcem, kot je De Valera — se veselijo, da je voditelj irskih vstašev sprejel LIoyd Georgevo ponudbo. V Dublinu, kjer se je vršila morda zgodo* vinska seja med De Valero, njegovimi tovariši in zastopniki južnoirskih unio* nistov, na kateri se je De Valera odločil, da sprejme Lloyd Georgevo ponudbo, se je nakrat začelo normalno življenje, ka* terega si mesto že davno ni moglo pri* voščiti. V Dublinu se nahaja tudi glavni stan angleške armade, ki se bori proti Ircem. Toda na zunanje se to niti ni opažalo. Prisotnost velikega števila viš* jih in nižjih častnikov, ki sestavljajo osrednja poveljništva vsake bojujoče se armade in ki dajajo mestu, kjer se na* haja glavni stan, posebno in značilno živahnost, je v Dublinu Ie slabo padalo v oči, zakaj angleški častniki, nižji in posebno višji častniki so se morali skrb* no skrivati, da bi jih ne zadela mašče* valna roka irskih fenijancev, ki so nepri* zanesljivo prežali nanje. Kakor hitro pa se je bila pred včerajšnjim raznesla vest, da je De Valera poslal L!oydu Georgeu povoljen odgovor in da je bilo sklenjen no premirje, je mesto popolnoma izpre« menilo svoje lice. Vrhovni poveljnik an« gleške armade general Macready je prvi krat svojega1 službovanja oblekel svojo uniformo in se je vozil po ulicah v odprtem avtomobilu in brez vojaškega spremstva. Nič se mu ni zgodilo, prebi* valstvo mu je prirejalo ovacije. Temu dogodku se pripisruge velika važnost za presojo splošnega položaja. Še večji pomen pa ima brez dvoma očit* na dobra volja, ki jo kažejo tako feni* Stran IL »»EDINOST« V Trstu, dne 13. Julij« janci kakor angleška oblastva, da bi sklenjeno premirje ne ostalo samo na papirju. De Valera je razposlal svojim pristašem sledeča navodila: 1. Vsi nas padi na kraljeve čete imajo prenehati; 2. raba orožja je prepovedana; 3. vojaš? ki nastopi vsake vrste naj prenehajo; 4. naj se prepreči vsako poškodovanje za< sebne in državne imovine in 5. treba se je izogibati vsem izgredom, ki bi znali povzročiti, da se vmešajo kraljeve čete. Istočasno je angleška vlada izdala sle* deče odredbe: 1. Vojaštvo naj se omeji le na najnujnejšo podporo, ki bi jo znala potrebovati policija; 2. policija in vo? jaštvo naj opustita vse hišne preiskave; 3. odredba o zapiranju stanovanj se odpravi; 4. pošiljanje pojačan j na Irsko se ustavi in 5. za javni red v Dublinu bo skrbela izkljtučno policija. Razpoloženje prebivalstva kaže, da je večina irskega prebivalstva sprejela pres mir je z velikim zadoščenjem V Dubli* nu se meščani javno bratijo z angleški* mi častniki in vojaki, s katerimi so se še do včeraj borili na življenje in smrt. To kaže, da je Lloyd George dobro izbral hip za svojo ponudbo. V splošnem ve? selju je pa vendar ena negotovost, ki kali ljudsko radost. Znano je, da je med fenijanci ena struja, ki je proti vsakemu sporazumu z Anglijo. Ne ve se, ali se bo ta struja pokorila navodilom pred* sednika De Valere ali ne, ali bo prene* hala z napadi ali jih bo nadaljevala. Ako se bodo napadi nadaljevali, bi to celi za? devi mnogo škodovalo. Predvsem bi tr* pel ugled De Valere samega. Nepopu* stljiva fenijanska levica bi postala z na* daljevanjem sovražnosti zaveznica tiste* ga dela angleškega javnega mnenja, ki obsoja Lloyd Gecrgev korak in mu ne more odpustiti, da se je ponižal pred De Valero, ki pravzaprav ni niti Irec (oče De Valere je bil Španec in se je pre* selil na Irsko, kjer se je oženil z neko Irko). Kljub svojemu španskemu pokoljenju pa ima De Valera ogromno večino tem* jancev na svoji strani. Zraven tega je pokazal, da je osebno prepričan pristas sporazuma z Anglijo. To je dokazal med drugim tudi s tem, da je povabil v Dublin južnoafriškega ministrskega predsednika generala Smutsa. Ako ne pridejo vmes nepričakovane težkoče, bo prišel De Valera še ta teden v London, kjer se bo sestal z LIoyd Georgecm. Temu sestanku se po pravici pripisuje velika zgodovinska važnost. De Valera pride jutri v London LONDON, 12. De Valera je odgovo* ril Lloydu Georgeu na njegovo vabilo k sestanku in mu je naznanil, da pride v London prihodnji četrtek. De Valero bodo spremljali podpred* sednik irske republike Griffith in še dva druga njegova tovariša. Anglija in Kemal paša LONDON, 12. Neka vest Reuterje* ve ga dopisnega urada pravi, da je ari* gleški zastopnik v Carigradu odgovora! Kemai paši-. Vsled novih pretiranih m nespametnih zahtev turških nacionali* stov je postal sestanek med kemal paso in generalom Harringtcncm popolnoma nemogoč. _ KusIJa Demobilizacija rdeče armade. — Preos* nova glavnega stana HELSINGSFORS, 11. Demobilizacija ruske rdeče armade je končana, vojaki in častniki starejših letnikov so odpu* ščeni. Pod orožjem ostane 500.000 mož, ki so dobro oboroženi in dobro izvež* bani. Kljub temu se vaje nadaljujejo in stoječa armada je preskrbljena z vsem, kar je potrebno za ohranitev vojevitega razpoloženja med vojaki. Glavni stan rdeče armade je bil pre* osnovan po nemškem vzorcu. Vrhovni poveljnik rdeče armade ostane polkov* nik Kamene v, dočim je za načelnika glavnega stana določen general Ratel. Do stopnje majorja pride lahko vsak državljan, dočim mora biti komunist, kdor želi postati več kot major. Nov častniški naraščaj prihaja izključno iz častniških pripravnic rdeče armade. Us pozolilte Mm u Istri! PODLISTEK Ifelioliko resnice o aneksijskih slavnostni V svoji izjavi »K aneksijski slavnosti v Postojni« je rekel dr. Wilfan, naj bi gospoda vsaj prizanašali čustvom prebi? valstva, s katerimi se oni ponašajp, ka? dar gre za njih same. Mi pa bi rekli še, da prirejanje anek* sijskih slavnosti med našim ljudstvom samo na sebi ne zadeva le teh čustev, ampak je- tudi znamenito radi načina, po katerem se prirejajo te slavnosti in pa radi namena, ki ga zasledujejo prire* jevalci. Ljudstvu ni dana možaost, da bi po svoje govorilo, da bi iz pristnih svo* jih čustev, iz svoje duše dajalo izraza svojemu razpoloženju napram državi, li kateri pripada: našim ljudem ni dano, da bi govorili kot slovenski državljani Italije!* Ves način, kako se je priredila aneksijska slavnost v Postojni, je bil v očituem nasprotstvu s čustvovanjem ljudstva, ki se zaveda sicer svojega no* vega državnega pripadništva, ki pa se istotako zaveda, da je slove nsxo, ki ljubi svojo grudo, ki hoče braniti resnični na* rodni značaj svoje dežele. Prirejevalci aneksi j škili slavnosti pa postavljajo potemkinove vasi: vse tiste pretvezne »spontane manifestacije« so narlnjene, narekovane! In to je tisto, kar dela te slavnosti grde, kar naravnost onemo* goča našemu ljudsvu, da bi sodelovalo. Italijanski listi so n. pr. priobčili dolg govor, poln lepih fraz in navdušenih ti* rad, ki da ga je govoril »sindaco slavo di Postumia«. Pred vsem ugotavljamo, da pri tej slavnosti ni mogel govoriti župan, ker Postojna župana — nima! Pač pa ima gerenta, imenovanega od vlade — bivšega c. kr. avstrijskega žan* dar j a! Zato niti ne moremo dvomiti na resničnosti vesti, došle nam iz Postojne da se je namreč tisti slavnostni govor sestavii na civilnem komisariatu in da ga je »sindaco« le čital v slovenskem prevodu. Seveda je režija poskrbela, da je po* tem neki Sestan »tolmačil« v italijan* skem jeziku, kar je »sindaco« — govo* ril. Tako je bilo potrebno, da bi svet verjel, da je g. Dovgan zajemal res iz svojega kot poklican tolmač mišljenja in volje ljudstva. Poročila v italijanskih listih pa so pred* stavila svetu še tri druge, posebno mar* kantne »poklicane« predstavnike sloven* skeaa ljudstva: pl. Garzaroilija iiz »Pre* vatla«, kneza Schocmburg * \Valdenburga in kneza Windischgraetza!! Hvala lepa! Prvi gospod je sicer razumen mož in neoporečno »liberalen«, ali nikdar ni bilo v njem narodnega čuta in ne more po* kazati niti na eno delo iz svojega življe* nj a, ki bi mu dajalo mandat kot zastop* niku zavednega slovenskega ljudstva v tako težkih in usodnih časih, ko mora resnični zastonnik naj intenzivnejše slo« venski čutiti in delovati! Ona dva kneza pa sta iz starih nem* ških rodovin od nekdaj srdita nasprot* nika našega naroda in do včeraj fana* tična avstriankanta, prenokorni slugi ti* ranskega Dunaja in tiste »hiše«, ki je bila vedno sovražnica slovenskega na* roda in vsakega njegovega narodnega stremljenja! In take ljudi naj bi mi pripoznavali kot poklicane zastopnike našega naro* da, kot tolmače njegovega mišljenja?! Če bi mi hoteli in mogli prirediti plebi* scit, na katerem bi moglo naše ljudstvo svobodno izraziti svojo voljo in govoriti iz duše, bi prišlo gotovo do manifestan* tne izjave, da ti aristokratski nemški možje nimajo prav nobenega mandata za zastopanje slovenskega ljiudstva k:er* sibodi. Oni zastopajo izključno le sebe in svoje namene. Poročila v italijanskih listih so govo* rila tudi o štiridesetih županih, ki da so se udeležili postojnske slavnosti. Ugo» tovljamo, da ima ves postojnski okraj malo nad štirideset županov, a v Po* stoj ni ni bila niti tretjina. Mogli bi tudi govoriti o tem, kako in s kakimi sred* stvi si je Postojna »nadela toaleto« —-kakor so lepo poetično govorila poro* čila v italijanskih listih. Govorili bi tudi lahko, kako so frčali kamioni po »slav» Ijence« in posebno tudi po šolsko mla* dino! Saj so gledale to vse oči. Ljudje v Postojni in po oLolici so zmajevali z glavo in se smejali, ko so čuli o poročilu v italijanskih listih, da se je vse vršilo brez vsake »pobude« od strani oblasti! Kolika vrednosti so imele besede v Postojni o miru in spoštovanju naše na« rodnosti, priča dejstvo, da so celo v po* ročilu o istem slavju »pobratimstva« ne* sramno pačili imena naših oseb in kra* jev. Iz našega Razdrtega so ^o nemški pokvekli novo pokveko — Prevalio!! Iz Dolenca so napravili Doleny*ja, a iz Orehka Orekek. Niti ob taki priliki, ko so govorili sladke besede o spravi in pra* vici, niso spoštovali imen oseb in kra* jev in so potvarjali narodni značaj svete nam zemlje! In vendar so govorili, da se je v Po* stojni sklenil »pakt sloge med Italijani in Slovani«. Ne, na tal^ način se ne skle* pajo sporazumi med narodi! Gospodje oblastniki so morda sklenili »pakt« z o* bema knezoma, nikar pa naj nam ne go* vore, da so sklenili dogovor zakoniti in poklicani predstavniki obeh narodov! Ne slovensko, ne italijansko ljudstvo ni imelo pri tem nobene besede. A ravno zato, ker v resnici in iskreno želimo mir* nega sožitja med obema narodoma, smo odločno proti načinu, kakor so se prirejale doslej aneksijske slavnosti, proti načinu, ki ne domišča, da bi res govorilo ljudstvo; proti načinu, ki ve* Iev^: manifestiraj, če nočeš občutiti ne* prijetnih posledic!! Kakor v vseh drugih tržaških mestnih šolah, se vrši tudi na slovenski zasebni šoli pri Sv. Jakobu v Trstu vpisovanje prihodnji pondeljek in torek od 8—12. Slovenski stari ši! Vpišite slovenske otroke v slovensko šolo! — Vladimir Perše iz RcČinja je dovršil 5. t. m. eksportno akademijo na vseučilišču v Gre-noblu na Francoskem z odliko. Častitamol Od Sv. Jakoba nam pišejo: Zdelo bi se, da je tu pri nas vse v redu, da je vse složno na pelju kulturnega delovanja. A temu ni tako. V naši sredi mora biti nekaj elementov, ki se ne morejo otresti predvojnih strasti nasproti gotovim kullurnkn društvom in ki še vedno radi podirajo, kar drugi z velikim trudom gradijo, fo so namreč ljudje, ki v svojem malenkostnem sovraštvu ne vidijo zased iz katerih prežijo na nas zlobne roke, skratka: to so ljudje, ki ne pojmujejo resnosti sedanjega časa. Res je, bili so nekdaj časi, ko sta se naša Čitalnica in pevsko društvo »Ilirija» gledala z^olj iz osebnih vzrokov kakor pes in mačka. Toda po vojni se je posrečilo nekaterim resno-mislečim ljudem urediti stvar v za.dovoljnost vseh, kar je bilo toliko lažje, ker onih oseb, ki so bile združenemu delovanju na poti, večinoma ni več. Razumevanje za skupnost je prišlo hvala Bogu do tako visoke stopnje, da so se v lanski jeseni vsa kulturna udruženja sporazumela glede programa po načelu: vsak na svojem polju k istemu cilju, to je k ljudski izobrazbi. Osnovala se je notranja kulturna Zveza, v kateri so si društva uredila delovanje na res moderen in razumen način. Soglasno so namreč sklenila, da naj skrbijo za ljudsko izobrazbo in naše kulturne potrebe: Čitalnica z dramatičnimi predstavami, z ljudsko knjižnico, s predavanji in si., skupina Viktor Parma z gojitvijo glasbe, zlasti z orkestrom, šentjakobski pevski zbor, ki je ob tej priliki prevzel ime prejšnje Ilirije, da jo nasleduje po modernih kulturnih načelih, z gojitvijo petja itd. Soglasno se je nadalje sklenilo, da naj se pozabi, kar je bilo malenkostnih razlik med društvi, in da naj bo vsak vzvišen nad babarijami, zlobnost-mi in zstarelimi nasprotji, s katerimi sedanja mlajša generacija nima skoraj nič ali prav nič skupnega, pač pa da naj se vsak posameznik loti dela z modernim naziranjem. Kot samo ob sebi umevno se je sklenilo, da članstvo tega ali onega društva ne sme nikogar več ovirati, da sodeluje pri drugem društvu; da je torej povsem naravno ako čitalničar, ki je pevec, sodeluje pri pevskem društvu ali narobe. Nekaj časa je kazalo, kakor da ifcna iti vse v najlepšem redu. Toda varali smo se. Ravno sedaj, ko bi bilo združeno delovanje najbolj potrebno, se pojavljajo ljudje, ki jim je n. pr. ime našega pev. društva napoti, oziroma taki, ki ne b3 sodelovali več pri društvu, ako bi se to ne imelo klicati več Ilirija. Ne vem, ali igra tu veliko vlogo zlobnost ali pa otročarija; najbrže eno in drugo. Ko vse to opazujem, mi prihaja vedno na misel basen o oslovski senci in me boli, da se nahajajo med nami ljudje, ki. ne morejo pozabiti starih žalostnih tradicij in begajo celo našo mladino, ki je vedno polna dobre volje. Kličem vsled tega ravno mladini, naj se na nekdanje reakcionarne pristaše te ali one struje ne ozira. Novi rod naj pomladi naša društva, naj jim da novo lice, odgovarjajoče duhu časa, naj spopolnfuje zgradbe, ki so nam jih zapustili starejši, naj jih prenavlja, toda vedno le tako, da se ne kvari skupno delo z zahrbt-nostjo in da zginejo v prvi vrsti osebna sovraštva. A tudi starejši ljudje, ki so s svojim trudom dvignili društva, naj pomagajo, da se ta društva še lepše razvijejo, naj pustijo tudi mladini ono besedo, ki je v vsakem društvenem življenju tehtnega pomena. 2elim, da te moje besede niso napisane v zrak, temveč da padejo na podna tla. Ako se to zgodi, ne bo veselilo samo mene, ampak, verujte mi, vso našo javnost. Opazovalec. Zahvala. Odbor gospa in gospodičen za opremo paviljonov o priliki veselice za istrske žrtve si šteje v prijetno dolžnost, da izreče svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je mogel odbor častno izvršiti prevzeto nalogo. V prvi vrsti se iskreno zahvaljuje vsem č. darovalcem, ki so prispevali v denarju ali z darovi v naravi (cvctlicami, pecivom, likerji) galanterijami, igračami, pisarniškimi izdelki, z obleko, blagom za obleko, testeninami, Čajem, čokolado, kakaom, s škatlja-mi sardin, moko, sladkorjem in kavo). Vsakdo do kogar so se obrnile naše nabiralke,se je prijazno odzval in, dasi se je nabiralo le zadnjih par dni, — bilo je vse tako negotovo, da se skoro niso upale nabiralke pričeti z delom — se je vendar nabralo nepričakovano dosti in gmoten uspeh ni izostal, S trepetajočim srcem se je odbor lotil dela v strahu, da bo ves trud zaman, ali da bi ne odgovarjal zaželjenemu uspehu. Z mrzlično delavnostjo so razvrščale naše gospe in gospodične podarjene in nabavljene predmete, ki so se čedalje bolj množili. Delo ni šlo izpod rok, kakor sicer ob sličnih prilikah in ni še vse bilo končano, ko so se začele vsipati na veselične prostore množice našega zavednega naroda. Tedaj pa je postalo kar vse elektrizirano in delo je šlo bliskoma od rok — razprodajanje se je vršilo z veliko naglico, tako, da je začelo kmalu primanjkovati vsega in strah, da bi ves ta «božji dar» ostal, je izginil. Zalibog je veter, ki je tu pa tam silno pihal, odnesel glavno polo z imeni darovalcev in ostal nam je le manjši seznam darov. Vsled tega ne moremo priobčiti imen plemenitih darovalcev. Prosimo jih, naj nam oproste to ne-radovoljno krivico. Tolaži naj jih zavest, da so s svojimi prispevki pripomogli k res lepemu uspehu prireditve. V pavilijonih se je nabralo nad 4500 lir tako, da so nam sami paviljoni dali okoli 3800 lir čistega dobička. Ves čisti dobiček pa znaša nad 8503 lir. Še enkrat srčna hvala vsem č. darovalcem in c. odjemalcem in vsem našim gospem in gospicam za ta nepričakovan lep uspeh, ki bo pripomogel k olajšavi bednega stanja nesrečnih žrtev, naše tužne Istre. Bog povrni vsem! Odbor gospa in gospodičen za paviljone. Tržaško kolesarsko društvo «Balkaa» bo priredilo v nedeljo, 17. t. m. izlet v Štanjel. Vsi člani «Balkana» ter člani drugih slovenskih primorskih društev so vabljeni, da se izleta gotovo udeleže. Ob še nedoločeni uri in kraju se bo vršil pomenek glede delovanja, ki( ga hočemo razvijati. Na izlet so vabljeni tudi vsii oni, ki žele pristopiti k « Balkanu*. Danes zvečer točno ob 7. uri se bo vršila odborova seja v običajnih prostorih. Seje se morajo udeležiti vsi odborniki, namestniki in pregledovale! računov. Vabljeni so tudi člani. Med drugim je določiti tudi natančen vzpored izleta. G. Fran Bitežnik, Gorica, priporočeno pisni za Vas leži poste-restante Gorica. Podružnica SPD v Vipavi bo priredila 17. t. m. običajni izlet na Nanos. Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu. Kdor želi večerne zabave že na predvečer, 16. t. m., se naproša, da takoj sporoči podružnici v Vipavo, da se po možnosti pripravijo ležišča. Izletniki se prosijo naj vzamejo kozarce s seboj. Predavanje ▼ krožka «Zaanost in umetnost*. V sredo točno ob 20. uri bo predaval biolog prof. dr. Giorgio Ravasini v krožkovih prostorih v ulici Ugo Fo5colo 2, I. o predmetu «Eno stoletje katalize*.Kdor želi sedež, naj se sglasi med 15. in 16. uro. Nevaren tolovaj pobegnil iz mestne bolnišnice. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo onega ponesrečenega grloma v železno blagajno v mestni bolnišnic™ pri čemer so bili tudi aretirani trije policiji dobro znani tatovi, ki so bili zasačeni pri «aelu», med njimi tudi neki Marijan Čermelj, katerega so pa obdržali radi slabega zdravja v bolnišnici, kjer je bil seveda pod policijskem 'nadzorstvom. Temu nevarnemu roparju se je pa preteklo noč posrečilo pobegniti — ne ve se še kod je ušel — iz mestne bolnišnice brez sledu. Policija ga zasleduje. Pasji zobje. Neki razdražen pes je vgriz nil včeraj popoldne 16 letnega Danila Skabarja, stanujočega v Barkovljah št. 2, v palec desne roke. Mladenič je dobil prvo pomoč na rešilni postaji. Iz nižav življenja. Poskusi samomora in samomori so se v našem mestu že tako razpasli, da se človeku nič kaj čudnega ne zdi če čita v tem ali onem časopisu, da si je kdo vzel življenje bodisi s karbolno kislino, lizolom, s samokresom ali pa da se je vrgel v morje. Te dni pa ni bilo o samomorih ničesar slišati; in človek je bil že mislil, da bo ta manija s časoma izginila s površja. 63 letna Antonija Deluca, stanujoča v ulici G. Carducci št. 36, je imela pred včerajšnjim ves dan v mislih, kako bi se ločila od tega sveta. Po dolgem premišljevanju je prišla do zaključka, da bo iskala smrt v globini morja. In pri tem sklepu je tudi ostala. Kmalu potem, ko je legel mrak na trudno zemljo, je zapustila starka svoje stanovanje ter šla na pomol «Au-dace», kjer se je vrgla v morje. Toda njen čin sta pravočasno zapazila dva pilota, ki sta potegnila žensko na suho ter jo nato nesla v oli- žino namestniške palače, od koder j ebil tele* fonično pozvan Treves, kajti ženske se je lotila močna nevrastenija. Po prvi pomoči, katero ji je dal g. Treves, je bila ženska odpeljana v mestno bolnišnico. J ¥esii! Iz Cs^siškG Batuje. V nedeljo, 24. t. m. priredi dekliška Marijina družba za Batuje-Selo veselico v Batu jah. Vprizorj^se igra v treh dejanjih: « Večna mladost ijv^ečna lepota«. Sodelovalo bo tud? slov. i?. , živinorejski odsek, 2. poljedelski odsek, meči. »Pomagaj si sam in Bog 11 bo po Mružno Slftanje na Bregu V našem ljudstvu je vzklila zavest, da morajo kmetovalci celega »Brega«, to je cele dolinske občine v enotno in močno udruženje. Ta ideja je začela v našem ljudstvu živeti že leta 1919., a na* Šla je večji razmah takoj za tem, ko so se ustanovile v Boljuncu, Dolini in Ospu podružnice tržaške vrtnarske zadruge. Posebno sijajen dokaz svoje življenske sila pa je dala tu misel na občnima zboroma podružnice Tržaške vrtnarske zadruge v Boljuncu in Dolini dne 19. ju* ni j a 1921, ko so člani soglasno sklenili, da se mora za celo občino Dolino usta* noviti enotna in močna kmetijska orga* nizacija, ki naj se pridruži' najmočnejši kmetijski zadružni centrali za Primorsko, nečije. Vsled tega sta zgoraj označeni po* družnici razposlali vsem korporacijam kmetijskega značaja v občini Dolina o* krožnico nastopne vsebine: Ugledna v » » s »Naš kmetski stan po končani sve* tovni vojni ne napreduje, ampak naza* duje. A nazadovanje je začetek pro* pasti. Res je sicer, da se je med vojno in po vojni poplačalo mnogo dolgov, res je, da se je mnogo kmetskih domov posta* vilo na trdne noge, ki so se prej majale; a so vendar druge okolnosti, ki pričajo o nazadovanju. Rešitev je v samopo* vrtnarske zadruge v Boljuncu« v roke predsednika Mih. Slavca, in sicer vsaj do 20. julija t. 1. na priloženi poli. Z zadružnim pozdravom Podružnici Tržaške vrtnarske zadruge v Dolini in Boljuncu, 24. junija 1921. Predsednik: Anton Lovriha 1. r. — Pred* sednik: Mihael Slavec 1. r.« Na naših ljudeh samih je, da uresni* čijo pregovor: »Vsak je svoje sreče ko* vač«. Je sicer med nami fiekoliko neza* dovoljnežev, ki se ne strinjajo s to idejo, ali hvala Bogu, skoraj v&i ti spadajo po svojem poklicu v druge stanove in ne v kmetijskega. Kmetovalci! Združite se, odzovite se povabilu! Kmetovalec. 3. mlekarski odsek, 4. sadjarejski odsek, 5. vinorejski odsek, 6. hranilni odsek, in druge v to stroko spadajoče odseke. 2. Stavi vladi in drugim činiteljem predloge. 3. Goji gospod, statistiko, 4. Prireja in podpira kmetijske razstave. 5. Ima pravico o tvar jati konsunme pro* dajalne. 6. Napravlja drevesnice in trt* niče. 7. Ustanavlja kmetijske šole, pri* reja strokovne lečaje ter izdaja zadru* žno glasilo. V vestne j Še ravnaaje zgoraj navedenih cdsekov se sestavi pravilnik, po katerem bi se posamezni odseki ravnali. K točki 4. Predlog z praviti pristojbina žita in drv. Starejši delavci, posebno pa še matere so bile proti temu, ker draginje niso tako obču* tili, ko je bilo vsaj kruha zadosti Izšli so provizij ski normaK še leta 1885. in ]. 1892., ki so jim pustili Se žito in drva zastonj. Maja meseca L 1901. pa so na znanem shodu govorile 3 stranke. Dve sta naglašali v tem. da se Drisnevek v ii* Tovariši akademiki in srednješolci! Ko to pišem, se ne pozivam na Vaš narodni čut, temveč na Vašo čast, na Vašo poštenost, ki čuti potrebo po no* vem delu na razvalinah naše dežele. Mi kladivarji in graditelji v razdobju dveh vekov, s krvjo napoj enih in z nečastjo poteptanih, čujemo klice: na delo. Na* rod, izmozgan in izmučen v jarkih in barakah, tirja od nas obresti, tirja od nas žulje na rokah; tirja in nas prosi! Vpra* šajmo se, ali bomo držali križem roke in gledali, kako se ustvarja zgodovina brez nas? Odgovor je lahek, udejstvitev zahteva delo. Škoda fraz; socialci vzbudite se; ne prespite zgodovinske dobe socializma in socialnega dela med ljudstvom! Postavite temelj svojemu delu v Pri* morju, vi- kovarji, vi mladi, vi, ki se vam hoče življenja, ki je delo; vi fantje iz Gorice in okolice, Vipave, Krasa in tol* minskih hribov, pridite v nedeljo, 24. t. m. v Gorico na občni zbor akad. fer. društva »Adrije«. Občni zbor se bo vršil ob nol desetih predpoldne v gornjih prostorih kavarne »Adriatico« (prej »Central«) na Travni* ku. Do teg£ Časa naj vsak akademik in akademičarka, sredn^šolec in srednje* šolka, javi na dopisnici svoj pristop k društvu pripravljenemu odboru na na* slov: Bednafik Rado, stud. phil. Via S. Antonio št. 4., Goricia. Tovariši! V nas je gorčično seme, ki naj se razraste v drevo, ki bo senčilo Triglav in A dri j o! Gorica, dne 4. julija 1921. Bednafik Rado, stud. phil., I. r. Pavlin Alojz, stud. iur., 1. r. Prinčič Jan, stud. iur. 1. r. Tovariši in tovaTišice akademiki^ in srednješolci iz Gorice in okolice, Tol* minskega, vipavske doline in Krasa do Komna vpišite se v akad. fer. društvo »Adrija« in udeležite se gotovo občnega zbora tega društva v nedeljo, 24. t. m. ob 9V2 predpoldne v gornjih prostorih ka* varne »Adriatico« na Travniku v Gorici. Pripravljalni odbor. Književnost m Našim pianistom in klavirskim gojencem na-nanjamo veselo vest, da izidejo v prihodnjih dneh prof. V--------------------------------... .. 1 L več) ter sprejmata naročila že sedaj knjigarna J. Stoka in g. skladatelj. Natančnejše poročilo in oceno prinesemo v eni prihodjih številk. ima razstavljanje znanih italijanskih avtomobil lov zlasti v novih provincah. Vsled posredovanja gospoda kom. Segreja je udruženje skle* nilo razveljaviti gornji sklep ter priporočat* svojim članicam, da se semnja v Trstu udeležijo. Udeležba s strani industrije avtomobilov jef torej zagotovljena. Eden največjih hangarjev, semnja se bo priredil za oddelek za avtomobile. Angleži in jugoslovcaski trg. »Times« pri-> naša članek, v katerem se poziva angleška industrija, naj se vrže na jugoslovensko tržišče, ki ima veliko kapaciteto. List poudarja, da stoji na prvem mestu med uvozniki v Jugoslavijo Italija, ki je uvozila lani bombažnih izdelkov 3770 ton in volnenih 365 ton. Nizki kurs lire nasproti funtu, piše »Times«, je govoril za Italijo, vendar pa to ni dovolj, da c-pravici premoč italijanskega izvoza v Ju^oslac vijo. Nerazumljivo je, zakaj zavzema Anglija tretje mesto, a ne prvega v trgovini z volno. Pisec upa, da Italija ne bo vzdržala prvenstva nad Anglijo. V Jugoslaviji da ima angleško blago veliko bodočnost, ker se tam ceni njegova dobra kvaliteta in angleško poštenje. Pisec predlaga, da se v Jugoslaviji osnuje organizacija komisionarjev za tekstilno blago. Ti komisionarji bi morali dobiti v Angliji čim več kredita. Plačati bi morali v funtih, vendar naj bi se plačanja odložila, dokler n? bo razmerje med denarjem obeh držav po oijnejše; nego je danes. Švedska industrija vžigalic v Rusiji. Tvornici vžigalic d. d. v Kopenhagenu je predložila; sovjetska vlada monopol na proizvodnjo vžigalic v Rusiji. Pred nekaj dnevi so šli 4 zastopniki tega podjetja v Moskvo, da se pogajajo s sovjetsko vlado. Švedska družba naj bi po so-vjetsem predlogu prevzela vse tvornice vžigalic v Rusiji ter jih vodila dalje. Večji del proizvodnje bi se moral dati na razpolago Rusiji, a ostanek bi se mogel prodati v svobodni trgovini. Potrebni material bi se uvažal i^ Švedske. Promet v bratislavskem pristanišču v Kesecu maju t. 1. V tem mesecu (maju) se je preložiloj v bratislavskem pristanišču poleg 6.178 ton premoga, določenega za parnike, tudi 11.362 ton drugega blaga, od katerega je prišlo na izvoz 8588, na dovoz pa 2774 ton. Glede izvoza je omeniti v prvi vrsti Avstrijo, Ogrsko in Balkan. Poleg premoga, namenjenega za lastno potrebo, se je tikal promet hrastovega lesa, železa, železnih in tekstilnih izdelkov, kož in usnja, sira, moke, smole, konopljinega semena itd. Uvozila se je pa: koruza, moka, kava, koze itd. Do konca meseca maja pa je bilo v bratislavskem pristanišču preloženega blaga 275 tisoč 500 ton, od katerih je prišlo na izvoz 145 tisoč 400 ton, na uvoz pa 130 tisoč ton. Glavni delež pristaniškega prometa ima čehoslovašk.. republika, namreč 45 odstotkov, ostali promet pa se tiče treh tujih držav. Interesentje se opozarjajo, da ima čehoslovaski donavski paro-brodni urad v Bratislavi del pristanišča na razpolago ter daje radevolje tozadevne infor- ^'Dogovori jugostovenskih bank. Hrvatska eskomptna banka je raztegnila svoj delokrog na Dalmacijo. Pridobila si je kot afiluran.'. zavoda Prvo dalmatinsko ljudsko banko in trgovinsko banko v Splitu. Imenovani banki bosta otvorili podružnice v raznih mestih. V Dubrovniku bo ustanovila Hrvatska eskomptna, banka svojo lastno filialko. , — Transakcija v jugoslovcnski industriju Narodna banka v Zagrebu je pokupila one delnice Združenih papirnic d. d. v Vevčah, Medvodah in Goričanah, ki so se še nahajale v italijanski posesti (39%). Razen tega je pokupil* velik del delnic delniške družbe «CIotilda» v. Subotici. «Clotilda» proizvaja umetna gnojila vesciu »csi, uo. » f-—----1— oUDOtlCl. ~ Klavirske sk!adbe» našega skladatelja Drugi del delnic «Clotilde^ je v posesti delniš-r. Mirka. Stale bodo 15 L iztis (po pošti ke družbe «Zorke», prve jugoslovenske tvrdke « .------;—^ ir«;;- z*a kemično industrijo v Zagrebu. — Jti£osloven?ka vlada gradi ladje za plovbo po Donavi. Belgrajska vlada je naročila tovarni strojev «Schlick-Nicholson», naj zgrad! večje število ladij za plovbo po Donavi.__ II. mednarodni semenj vzorcev v Trstu. Oddelek za avtomobile. Kakor poroča tiskovni urad, se izvršilni odbor prihodnjega mednarodnega semnja vzorcev v Trstu trudi, da se udeležijo semnja najtrdnejša italijanska industrijska podjetja. Tem podjetjem hoče odbor nuditi priliko, da se očitujejo na zmagovit način nasproti inozemstvu, ki se udeležuje trža SILVESTER ŠKERL: mml\ Kalfrt na Sfeian Namenil sem se pisati o »najmlaj* čin nasproti inozemstvu, ki se »a«««,« ših«, ki delajo na kulturnem polju on* ških semnjev vedno v velikem številu dobro stran meje. Ni V mojih misLn, da bi kri* se zavedajoč, kakšen pomen ima Trst kot sha- (tiziral delo teh delavcev, ker je za tO jališče evropske industrije in kot izhodišče potrebno obširno znanje, ki meni mJ.nj* ka. A ker osebno poznam vse tiste, ki — ----------— = imajo- za razvoj naše kulture največ ležbe s strani industrije avtomobilov. Udruže- p0mena,f in ker poznam njih misli in na* *jmrec mene, se mi je zdelo primerno, da po* trgovine na Balkan in Vzhod. Velike težkoče pa so obstajale glede ude-itžbe s strani industrije avtomobilov. Udruženje italijanskih tovarn avtomobilov je namreč razstavljaje strogo uredilo v smislu, J~ — ------ ji— .... vem, kar znam, in seznanl-m tako tiste, izognejo posameszne tvrdke velikim stroškom « . > odrezani od sloven* ki iim iih povzroča izlaganje izdelkov na sem- KI SO vec an manj m niih^n razstavah. Zato je udruženje sklenilo, skega kulturnega življenja, z njimi, kJ da se po semnju v Milanu italijanska industri- gredo za Cankarjem m njegovimi so* ia avtomobilov ne bo več udeležila nobene; dobniki. ' ' ~ Iz tihega in dotlej nejasnega £ib-inja razstave v tekočem letu. Toda težkoče so se k sreči odstranile. Podpredsednik semenjskega izvršilnega odbora ^ >>novemberskih prireditev« po duhu kom. Gvidon Segre je o priliki svojega nedav-: . ^^jjj, noVQ struje: glas* nega bivanja v Turinu predocil predsedniku ^11^^ K f J ik Anton Pod, dor-Km-novanega udruženja inženerju Marche- peniK raarij ivu-^uj, „___. Su kakor tSdi vitezu Agnelliju, delegiranemu bevšek ter slikarja m kiparja Fran ,n upravitelju tvrdke Fiat, velik pomen, ki ga; Tone Kralj. tu in drvih odpravi. Rekle sta: le denar sem, mi si lahko sami žito preskrbimo. Govornik ene stranke je pa opozarjal na draginjo, ki je rudarji do tedaj niso občutili, jo pa bodo odslej, ker je zlasti drva le težko dobiti'. Do glasovanja ni prišlo, vendar je lahko višji uradnik iz Dunaja poročal, da sta 2 stranki proti žitu, le ena je za žito in drva. Žito; Ko so se naselili prvi rudarji v Idriji, so morali skrbeti za živež. V Idriji sami niso nič pridelali, kmetje na okrog so šele pozneje nastali, zato so rudarjem od daleč tovorili žito ali moko. Najstarejši podatki segajo kar 400 let nazaj. Tako se bere v listini od 14. j a* nuarja 1523., da je neki Andrej Kibarnik iz Kranja ponudil žito rudarjem v nakup. Ko pa je 1. 1580. erar sam prevzel Ves rudnik, je sam preskrbaval za svoje de* lavce potreba živila, predvsem žito. To potrjuje poročilo od 19. januarja 1616., ki omenja, da je rudniški ključav« ničar Peter Ebner dolžan na žitu 12 gl. 1 kr. Ker v začetku ni bilo ne cest ne pravih potov do Idriie so žito korii nokili V zimskem času je bilo denašanje zelo težavno iz zamudno; pri obilem snegu je pa ves promet obtičal, nastalo je po* manjkanje. Večkrat so se rudarji radi te* ga- pritožili in dvorna kamera v Gradcu je leta 1646. zaukazala, naj sc skrbi za pravočasen dovoz žita k rudniku in gle* da, da se težaku=rudarju le dobro žita preskrbi, da ne bo vednih pritožb. Leta 1657. se je zaukazalo 'iz Dunaja, naj se plačuje rudarje le v dena-rjtu, od* padejo naj normalija — Pfemwert. A 4 leta pozneje se rudarji pritožujejo, da ne dobe plače v denarju in zato tudi 2i* ta kupiti ne morejo; lačni pa ne prsna* gajo napora v jami. Zato pride zopet ukaz 1. 1663., naj se rudarjem poleg pla»-čil daj a tudi dobro in zdravo žito. Ka se je rudnik bolj razvijal in so kme* ti je po gorskih slemenih nastale, ie bilo treba skrbeti za prometna sredstva« Konj je sicer res stopal urno, a ko je) nosil v hrib 3 stare cente, se je le spotU! in utrudil. Donašanje s konji ni več z** dostovalo. ) T (Dalje prih.) • »EDINOST« V Trstu, dne 13. junja r^i. - Marij Kogoj je priredil s pomočjo i operne pevke gdč. Zikove v union.^1 dvorani koncert, na katerem so se proizvajali med drugim tudi že natisnjeni »Trije solospevi s spremljevanjem za klavir«. »Istrski motiv« ostane človeku v spominu, tako da se mu zlijejo solze, če se spomni ob pogledu na, »trsko po* krajino nanj; vsaj meni se je zgodilo tako. In vse druge Kogojeve skladbe! Bil je res izredno lep večer... fcdiiio žal mi je bilo, da nismo slisali zaradi Odpovedi g. Brezovška Kogejeve »Tu, ge«, dela, ki je trenotno ko nevihta na morju in trenotno ko »tiha druzinica« Andrejeva... Će poslušam Kogoja, se mi za: da poslušam sebe, kadar sem napol v mrzlici in plavajo moje ^misli skoz hude viharje in nato zašije žarek, ki se takoj skrije za gromom, dokler ne izzveni vse v ozdravljenju ... Kdor ima dušo, jo najde v Kogojevi glasbi; to je široka duša; polna bogastva za vsakogar in polna skrivnosti. »Glasbena Matica« izda v najkrajšem času njegove »Skeleče strelice« in ->Vi* hrajoče zastavice«, ljubke kompozicije, ene za klavir, druge za petje s sprem* ljevanjem klavirja. Mnogo so govorili v glasbenih krogih o Kogojevi operi »Krst pri Savici«. Kar je resnice na tem, je to, da ima Kogoj že marsikateri odlomek komponir m, tako intermezzo, kajti opera bi bila po njegovih mislih enodejanka z inter« mezzom; potem začetek in vmes še mar* sikaj. A eno mu manjka: besedilo ni še dovršeno. France Bevk mu je nekaj ča* sa pisal, a iz vsega ni bilo nič; kljub te* mu, da ima delo zamišljeno in skicirano v vsako potankost, mu manjkajo še vedno besede, ki jih ima postaviti pod glasbo. Kar je pa komponiranega, sem slišal in moram priznati, da sem slišal nekaj izredno lepega. Prav zadnji čas je u^lasbil Kogoj »Ojdipove« zbore, šentviški dijaki so vprizorili koncem šolskega leta Sofokle* jevega »Kralja Ojdipa« v prevodu prof. Omerze. In k temu prevodu je kom po* niral Kogoj zbore. Šest zborov, —-- slišal sem jih le v pomanjkljivem, diletant* skem izvajanju — ki. odgovarjajo ime* nitno svojemu namenu, polni so origi* nalnosti kljub temu, da so najprimitiv* ne j še konstrukcije ... Mnenja o pesniku Antonu PodbevŠku so zelo različna. (Eni pravijo, da je no* rec, drugi da je ženij; jaiz pa pravim, da ni ne eno ne drugo, ampak da je do* ber pesnik). Ko je prinesel »Dom in Svet« L 1919. prve Podbevškove pesnitve, si ni znal narediti prav nihče jas* ne sodbe o njem. Stari so ga teUai pro* glasili za norca, ker piše o »žoltih lili* j ah«, mladi niso vedeli, ali naj mu zsu« pajo ali ne. Zdaj, po približno dveh letih, je narobe: mnogo starih gleda bolj zaupljivo var j kot mladi. Vsakdo, kiga čita, je presenečen od njegovega načina izražanja. Če ima kaj povedati, neriše najprej okrog sebe z raznobarvanimi kredami kroge v najrazličnejših veliko* stih, preobleče se desetkrat v minuti ko Fregoli in iz raznobarvanih rerlek* torjev pada nanj luč... Vse polno je take zunanje opreme. In vendar, če se poglobiš v to, ima vse svoj fantastični čar, brez tega bi Podbevšek ne bil Pod* bevšek in zgubil bi mnogo. Kar ima pa povedati, je zgodovina; slovenskega na* roda, ki se dviga iz razvalin svetovne vojske in išče pot?, po kateri naj hodi dalje, da pozabi preživele grozote. Bor* ba junaka njegovih pesmi, tistega »jaz*a», je borba nas vseh... T*>, k t ga dela najmodernejšega pesnika naše* ga naroda, je: »Človek z bombami«. »Čio* vek z bombami« je namreč naslov zbir* ke vseh doslej objavljenih pesnitev — (izdala jih bo najbrž »Matica Sloven* ska«, jaz sem jih prevel na nemški je* zik, v katerem izidejo v dogledrem času). Moj bog! Nad naslovom se z£ra* žajo mnogi čitatelji. Če je rabil srednje* veški romantični pesnik kot primer za svojo duševno borbo — vojaka z me* čem na koniu, zakaj ne bi smel mode* ren, romantičen pesnik rabiti kot p U mero — modernega vojaka z bombami? Če jih tako pogledaš, so ti vsi Podbev* škovi izrazi jasni in enostavni', da se sam sebi čudiš in si ne moreš misliti', kako da 5i se mogel kdaj spotakniti nad takimi itvarmi. Nikoli- mi ni1 pokazal Podbevšek svo* jih novejših pesnitev, tistih, ki so na* stale potem, ko je zaključil svoio nrvo zbirko; pravi pa, da so mnogo boljše in mnogo zrelejše od doslej objavljenih: tudi o eni svoji dramatični pesnitvi mi je včasih pravil in da je odkril prvo slo? vensko pesnico, Vido Taufferjevo. Zdaj prinaša »Dom in Svet« nekaj njenih pesmi. Mogoče bo res nekaj vredna ta pesnica (bral sem zvezek njenih pesmi), a v velike pesnice ne verujem, ker ne poznam v vsej svetovni literaturi no* bene... In ker sem že zašel na stranpot, rnj omenim še Srečka KopoTca* ki je go* tovo bolj vreden, da sega spomnim. To je namreč Kogojev učenec, ki je kompo* II1KII niral nekaj prav lepih oborov, ki jih bo proizvajal pod njegovim vodstvom pevski zbor delavskega: društva »Svo* boda«, med njimi »Gvadalkivir« in »V snežni burji« ter preludije za orgije. Brata Kralj... Zasledoval sem tri razstave in med drugo in tretjo sem no* dal redno vsak teden k njima na Po* savje. Starejši Fran, je bil vedno doma in pri delu; mlajši, Tone, pa je bil ve* čino časa v Pragi, kjer še študira na a* kademiji. Opazoval sem res zanimiv proces razvoja. Skoro vsak teden je storil Fran korak naprej, skoro vsak te* den mi je pokazal nekaj novega... in ko je prišla razstava, sem videl niz del, katerih postanek in razvoj sta mi bila tio* bro znana, in sem mogel pregledati vse truda polno delo dolgih mesecev, ki se zdi na razstavi ko igrača. — Fran ima svojo posebno harmonijo v formi*. Ima svoie znake in znamenja, frna svoj*o .i;n* boliko barv in ima tisto divno čisto li* ni j o. Če pogledaš njegove črte, se ti zdi, da jih ni nihče naredil, da so od ve^o* maj. In potem, koliko lepih stvari .na povedati! Novela »Materin egoizem«, presuljiva pesem »Pekoča vest«, te/ak roman »Starci« — a ne le slike, tudi ki* t>i, na primer »Umetnik« — pesem, ka* kršne je pisal Župančič nekdaj... In tista parabola »Dvojni ljudje«, ko da jo je sam Kristus povedal v davnih č^sih. Ne vem, če ste me razumeli, ne da ste videli tistih umetnin, a eno Vam je jasno: Fran Kralj naslika dolgo no vest na eni sliki iti ker ne predstavlia slika enega samega trenotka. nrrmak +raiame. izraža na platnu ali kjersibodi svoje misli v taki obLki, da se moraš poiru* diti in iskati: gledati dolgo, da razumeš trajanje, da občutiš daljno, ki je o d začetkom in koncem misli... Toneta nisem mogel opazovati nikoli »pri delu«. Nikoli* mi ni povedal ene svo* je misli; lih je m ponižen kot božii vo* lek. In v njegovih delih — pravijo, da ni nobene razlike med n4■«•*,,,«•••••• MartinoHch .•••••••••••*> Oeeania . Premuda ...»•••,,»••••» Tripcovich •••••••••••••• A in pel ea ...•...•••*•*•• Cerrent Dalmatia .*.*.**•••• Cement Spalato Tuja valuta na tržažkem trgu: Trst, dne 12. julija 1921. avstrijsko nemške krone . češkoslovaške krone . dinarji ...•••• leji ......... marke....... dolarji...... . irancoski franki ... Švicarski franki . . . angleški funti papirnati angleški funti, zlati . nanoleoni • 3.--3.25 27.-- 28 - 54.50— 55.50 30 50— 31.25 58.--2S.50 21 63— 21.-0 169.50—170 50 3«0.--3tT>.— 80.-- 80.50 91.- 93 — 76- 76 50 FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Romaj (poitna ulica) 24, Gorica, Cono Verdi (vrtna j ulica) iL 36 priporoča se svojim sorojakom. (351 ZLATO io frebvne krone plačam več kot drugi kupci Albert Pcvh, urar, Marzini 46 (v bližini drrenega trga). 25 URARSKI pomočnik, priden, samostalne delavec, dobi takoj mesto. Vjekoslav Sinčič, urar, Matulje pri Opatiji. 1149 ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah j F. Pertot, via S. Francesco 15, II. It89 ŽENSKO pisarniško moč rabi lesna trgovina na deželi, z znanjem slov. in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Nastop takoj, plača po dogovoru. Ponudbe pod «Zmožnost 205» poštno ležeče Ajdovščina. 1192 Mni mM za živino za konje, rogato živino ovce, in prašiče, se rabi z n jboljšim uspehom: ako živina ne more Jesti, slabo prebavlja, zboljšuje pri kravah mleko in je dobro varovalno sredstvo proti kuž. boleznim Prašek proti kašlju za konje. Sigurno sredstvo proti kašlju in pljučnemu kataru pri konjih Priporoča In razpošilja: 548 Lekarna v Vipavi PRILIKA. Proda se Vollgatersage. Pojasnila v via del Ronco 2. 1197 MIRODILNIČAR, izurjen, Slovenec, ki pozna italijanščino, se išče takoj. Ponudbe pod «Mirodilnica» na upravništvo. 1207 mm pii zmožno tudi laščine • v v 1 iffg le mm Ilfl&iAČ* 'h ) IZJAVA. Jaz, Franc Fabjančič iz Hrušice štev. 77, prekllcujem žalitev, ki sem jo izrekel na občnem zboru Mlekarne v Hrušicl proti Mariji Ivane katera je postopala po vsem pišieno pri prodajanju mleka. V TRSTU, 12. julija 1921. Franc Fabjančič. *) Za članka pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. iLi se računajo po 20 stotini: beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debsle črke 40 siotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor iŠČe službo- plača polovično ceno. FRANC GORJANEC, tesarski mojster v Postojni, rabt več tesarjev za trajno delo. 1211 DNE 24. julija se vrši javna zabava na Brjah pri Koprivi, katero priredi temkajšnja mla-mladina in ne veselica društva «Zarja» ka kor je bilo pomotoma objavljeno. 1212 MEBLIRANO sobo z dvema posteljema, se odda v najem. MarLzza, Nabrežina št. 142. 1209 SAMOSTOJNA korespondentinja za italijanščino in slovenščino ali nemščino, zmožna strojepisja, eventuelno stenografije, se sprejme v večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Pogoji po dogovoru; ponudbe pod «Ljub-ljana» na upravništvo. 1210 * ♦ * Ob tej priliki naj spregovorim o Angelu Cerkvenžku, ki spada pravza* prav še mednje, ki ga pa ž njimi ne ime* nujejo, ker je stopil šele pozneje v jav* nost. Pravzaprav 2ma javnost še prav malo od njega; svoje mnenje naslanjam na še neobjavljena dela. Edino »Pogos vori«, ki so izhajali v gledališki reviji »Maska« in ki se bodo končali v zadnji številki te revije, ki' izide prav te dni, so doslej natisnjeni poleg nekaterih kri tičnih esejev, ki pričajo o strogem kri^ tičnem duhu in o prirojeni spreti^sti pisateljevi. »Pogovori« so teman, ki sc godi med vojno; in med vojno se godi vse, kar je doslej napisal (kar je šc v rokopisu), do novele »Zločin«; tako urama »V kaverni«, novela »Padel za do= movino ... « in drugi del Pogovciov: >Prostitutka Zoša«; poslednji dve stvari izideti v nanovo oživljeni nekdanji delavski reviji- »Svoboda«, katere prva ste* vilka izide te dni pod imenom »Kjes'. Angelo Cerkvenik secira na fino psi? hološke pTobleme, tako da se ti -ui, da čitaš včasih — si licet parva... — Do* stojevskega. Vrhu tega je njegov »acin pripovedovanja zanimiv in originalen. Poln idej, socialist posebnega kova, vse vre iz njega, na vsaki strani pove *rekaj lepega, novega, da te prevzame, je ob* AVTOMATIČEN orkestron, skoraj nov, pripraven za vsako dvorano, se proda. Ulica Udine 40, mlekarna. 1213 HIŠICA na Opčinah št. 508, z dvema sobama in kuhinjo, zraven hlev, klet, 400 sežnjev zemljišča se proda za saldo ceno L 10.000. Lastnik Bidoli. Drugo zemljišče 1000 sežnjev blizu rocolske postaje. Carducci 28. Krem-ser. 1208 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za !zgofovljene zimske obleke in letne plašče ter r-iznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Rieger, tdi^a Comrcerciale 3. 536 IIIBliillillUi IPIliPli I ■! II i i M k\ ' UMII I KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« pOv^ij* » Vstop takoj. 550 Naslov pove upravništvo „Edinosti". —■M, -.P ______ UPANSTVO u LfilrJH vabi vse one v tukajšnjo občino pri= stojne, a v drug:h občinah bivajoče osebe, da do pošljejo do 20. julija t. L svoje natančno izpolnjene družinske liste (ime, priimek, očetovstvo, mates rinstvo ter stan, opravilo in bivališče) izdane od občine bivališča. Te liste rabi županstvo za sestavo imenika oseb, ki so glasom S. Germans ske pogodbe zadobile italijansko držav« ljanstvo po polnem pravu. 560 Izredni komisar: Savolli. se dobi v poljubnih množinah v zatoni (Ftoi m Sf. Peter na Krosu M Siiilia ii M-lili-Ii Urnik cd 1 julija 1921 Lir Tja ODHOD _ 7.— y Trst (P. Oberdan) 3.80 7.40 i Bazovica..... 6.9 8.10 Kozina-Herpelje . 7 0 8 ln Tuble...... 8.75 8 25 Materija ..... 945 835 Markovščina ... 10 20 8.45 'Gradišče..... 11,05 8.50 Obrov ..... 9.— Hr šica . . • . . 13 — 9.10 P dgrad . . . . . 13 9. i5 Račice ...... 14 55 9.80 Starad ...... 16.1 * 9 45 Pasjak Iti 75 9.50 Sipjane ..... 17.7 10,- Rupa 20.50 10 20 Permani ..... 21.00 0.30 Jurdnni . . . • . 22.25 10 35 JuŠići...... 10 45 Matulje ..... 25.H5 11.— 11.15 jjjjjjU lfitaska Opaliji (trS) 28.35 11.45 > r Sekt {Trg C. B.ttisti) 0 Trst Podgrad r^Jazaj Lir 12.- 8.35 11.25 25.C5 11.- 22.3 > 10.50 -0.45 10.40 20.1'0 1030 18 70 0.20 17.85 10.10 16.95 0.05 16 05 10.- 15 85 9.55 14.25 9.45 13.25 9. > 5 11 (.5 9.05 11.0) 8 .'0 10.— 8 30 7.25 8.20 6.15 8.05 5.40 8.— 4.30 7.30 3.— 7.— &S3ZEE SBSZBSSi: Lir POZOR! Srebrne krone in zlato ^o najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 38 40 kranjskih panjev čebel, proda Alojz Sorta J Gor. Braniča, p. Štanjel. 1169 3.80 G 90 750 8.75 10.20 li.05 12.— 13.— Tja 15. 0 17.10 17.35 17.50 18 18 10 lH.,0 18.2.'» 18.30 18.40 ODHOD g Trst (P. Oberdan Bazovica .... Kozina-Herpelje Tubi je..... Materija • . • . Markovščina • • Gradišče • . . • * brov • . . . • Hrušica . • • . Podgrad «... Nazaj Lir 8 30 13.— 8. 10 20 7.40 7.50 7 25 6.fi0 7 15 5.35 7.05 3.85 6.50 3.- 6 45 210 «.4 t 1.20 630 —.— dvonadstropna trgovska hiša z vrtom na glavnem trgu št. 37 v Škofjiloki. — Kupec dobi stanovanje in trgovski lokal. Pismene ponudbe naj se pošljejo na lastnika hiše. (26) Mm kislina za užluonle 80% dobrega ukusa ii 50 kg . 100 Itg lOOO fcg pO L 6.29 tt. 99% ledena iiSOkg 100 fc» po L 1.7$ 5.89 1000 kg 7-40 7.20 Za manjSe ali večje količine posebne cene. COLONIALE OLANDESE Družba za uvoz in izvoz Trst - Pier Luiei da Palestrina St 2 v Trstu registrovana za^lr, z neomejenim jamstvom Ulica PI3F Lulgl da Potestrlno 114,1. iSaina hm fflmm od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po II 01 10 večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoča čekovne račune. — Posoja hranilne pusice na dom. — Rentni davek plačuje ij svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan Izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. a: LjMnskuMtnoMa Podružnica v Trsiu. Centrala v Ljubljani. Podrnžniee: blie, Mmi Eonca. Ml »Trst, MM PlnL SelcBka glavnica K 50.039.033. Reserra R 45.003.030 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3V V n^neHuanlTi na žiro-račune proti 370 ™s™alJ Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 IIMIMnEBlIMHEailBHiMEailHEainBBHBBail I mrni m. DuMk9 U Kranj, L]uH . ^^ . .. -_____-j ii« Mor, Metković, Opatija, lm)m, sprejema wlo§e na hranilne Knjižice, žiro (n i!raje »ioje pod nnjnjoitoejM pogoji. S Wlt JBenik, Zadar, Zasrefr, ¥rstf ©len. ^ " ........ ## I Poslovne zoezezoseml večjimi Rrajlotu-ln inozemstvu I I