Kam meri boj zoper kat. cerkev? Ni nam treba še le dokazovati, da je dandenešnji boj zoper katoličanstvo in posebno še zoper glavarja kat. cerkve precej splošen, da se vsa politika evropskih vlad suče okoli prašanja: ali za ali zoper kat. cerkev. Nijeden razumen človek tudi ue dvomi o tem, da je jedro naših domačih prepirov v tem: ali za ali pa zoper kat. cerkev. Mogoče, da marsikdo bolj na površju stoji ter misli, da gre za kake nstanovske" koristi, ali — kakor je dr. Vošnjak lani o binkoštib svojim volilcem v Goinjem gradu razložiti blagovolil — da gre le za to, da se — nekterim bolje plačanim župnikom nekaj vzame, naj bi slabeje plačaiii na boljem bili; pa vse to je prav površen razsodek o silnem boju, ki dan denešnji duhove loci v katoličaue in liberalce. Ko bi se posrečilo, vsaj razumniiim slovenskim narodnjakom oči odpreti, da spoznajo zvijaenost, po kteri se je sovraštvo proti kat. cerkvi vnelo in se neprestano podžiga, in pa pogubni namen, ki se hoče doseči, bilo bi mahoma vsega razpora v domačem bramu konec in ojačili bi se k 8ložnemu postopanju ob prihodnjih volitvah. To pospešiti, je namen tega spisa, ki je deloma posnet iz jako dobre, ravno izišle knižice: ,,Die katb. Landbevolkerung und das Wablrecht'' od vrlega moža R. v Celovcu. Zvijačnost, lažnjivost je vedno zaveznica tistih bila, ki so se v boj zoper kat. cerkev spuščali. Kjer pravega uzroka za krivično početje ni, se najde pretveza, s ktero silovitnež svoje krivice zakriva. Taka je tudi v sedanjem, od Bismarka vpibanem boju proti kat. cerkvi, in žalostno je le, da se jih tudi na sloveuski zemlji mnogo najde, ki sedajo Bismarku na limauice in verujejo njegovim zvijaškim pretvezam. Bismark trobi v svet in vse, kar hoče po vsakej ceni liberal biti, mu veruje, da sega kat. cerkev po posvetnej oblasti. To je gola laž, resnica pa je, da dela posvetna oblast na to; da se kat. cerkvi vsa svoboda vzame, se pod- vrže neomejeni ,,državni" oblasti ter postane dekla vsemogočne države. Dela se na to, da se duševna, svobodna zveza papeža, škofov ia duhovnikov s katoliškim ljudstvom pri zvrševanju njih službe moti, samostalna pastirska služba n e m o g o č a stori, še celd, kakor na Pruskem in Svicarskem, dubovnikom prepoveda, sv. mešo služiti, spovedovati in svete sakramente deliti. Na to gre, da se cerkvi Kristusovi vodstvo d u š vzame, da se katoličani z dušo intelesom podvržejo .pravni državi" (Recbtsstaat), to je — parlainentarni večini, ki ima kormilo v rokah. Silovitosti proti kat. cerki zakriva Bism. z nastavki (SchlagvvOrter), da je ,,nezmotljivo8t papeževa državam nevarna", da so _katoličani izdajalci" (Reicbsfeinde), ,,skofi in duhovniki pa puntarji proti državni oblasti". To prežvekavajo enoglasno vsi liberalni listi in — njih labkoverni, zares prav slaboumni bralci. Nezmotljivost papeževa netna 8 politi.nimi in državnirui rečmi ni. opraviti, ona obsega le verske in krščansko-nravne zadeve, vero in veri primerno življenje katoličanov. Da je glavar kat. ceikve v teb rečeb nezmotljiv, ved6 katoličani že od začetka kat. cerkve. Zares bi bil Gospod in Zveličar slabo poskibel svoji sv. cerkvi, ko bi jej ne bil dal višje veljave kakor je človeška. Kam bi prišel svet, ko bi ne bilo veljavnega čuvaja iu sodnika v stvareb, ki zadevajo večni blagor vernikov! Glej luteranstvo sedanjega časa! Že iz začetka razkosano v razne stranke obsega zdaj zraven popolnih brezvercev neštevilne ločine (sekte), ki so si v bistvenih rečeb v nasprotju. Komaj dva pastorja se ujemata v tein, kaj da je pravi evangelski nauk. — Poglej rusko-grško razkolništvo! Nja zgodovina šteje zdaj nad 200 ločin životorečih kot nova razkolniska društva, v tem ko se je ruske ,,inteligencije" lotila ničavost (nihilizem), to je rudečkarska zadruga, ki si je — v popolnem brezverstvu — namen postavila: zatreti ves obstoječi red človeške družbe — upleniti bogatinom premožeaje in ga med sebo razde- liti. Tudi napad na cesarja Aleksandra II., dn. 4. apr. 1866, je prišel iz t_ grozovite zadruge. Tudi Bismaik ima v svoji domačiji vse polno tacib rudečkarskih capinov, in ves svet ve, da preti ravno od te brezverske, demokratične strani Evropi največa nevarnost, ne pa — od papeževe nezmotljivosti! — Da bi pa pravoverni kristijani pri toliki slabosti človeškega uma in pri toliki nestanovitnosti človeških misli in nazorov v verske zmcte ne zabiedli in si zveličanja ne zapravili, ustanovil je Zveličar v svoji cerkvi v prid tako potrebne edinosti nezmotljivo uČeništvo, ki govori in uči v cerkvenih zborib ali pa, če zbor skupaj ni, po njem, ki zastopa vesoljno cerkev, namreč po vidnem poglavarju alj papežu. Njemu velja obljuba Gospodova, da se pri njem vera omajala ne bode (Luk. 22, 32.), to je: da bode podpiran po sv. Dubu, pravi nauk kr.čanst.va vedno hranjeval in učil. To je re.eno bilo tedaj, ko je Gospod svoji cerkvi uredbo alj ustavo dal, in ne še le za čas poslednjega cerkvenega zbora, ki je le izrekel, kar je od začetka cerkve znano bilo in veljalo. Kdor v tej določbi, ki je prav v sedanjem času splošnjega razdevanja pravnih načel neizmerne važnosti, kaj druga iš.e, goljufa sam sebe in druge, naj pa tudi pomisli nasledkov, ki izvirajo za-nj iz upora proti glavarju kat. ceikve. Od Kristusa ustanovljena cerkev uči in bo vedno učila besedo Gospodovo: -Dajte cesarju, kar je cesarjevega, Boga pa, kar je božjega!" Nasilniki pa delajo -postave", vsled kterih se pravi red prebrača in bi naj veljalo: Dajte cesarju — ali pa parlamentarni večini državnih zborov, kar je božjega! Liberalci imajo vedno cesarja alj kralja na jeziku, mislijo pa le na s e b e. Oni hočejo neomejeuo oblast imeti, da zamorejo dajati postave, kterim bi se naj katoličani in ceikev sama brez ugovora podvrgla, dasi npostaveu vspešuo delovanje cerkve na vseb straneh overajo. Končni natneu liberalizma paje, polagoma osnovati ljudovlade (republike) brez Boga in cerkve, kakoršnih si framasoai žele. Pot do tega je: pred vsem veljavo kat. cerkre spodkopati, neverstvo povsod zasejati in pospeševati; ko bodo narodi se navadili božjo veljavo ceikve zastuehovati, bodo zasoiebovali tudi cesarsko a!i kraljevo veljavo npo božjej niilosti", in po tem ne bo težko zvinoti tudi cesarske in kraljeve prestole. Da se pa to začasno zakriva in cerkvi sovražne -postave" dosežejo, poslužuje se liberalizem, kakor mu bolj sodi, dauas lepih besjd o zvestobi do vladarjev, jutie o ueskodljivosti cerkvi nasprotn b posiav; če bi pa vladarji omahovali, požene se strah pred prekucijami! — Da je vse to zvijačnost, je jasno kot beli d_u; kajti liberalizeui, to je nezvestoba proti Boga in cerkvi, v nevaruib, odločilnih časib tudi. zvestobo do vladarjev na klin obesi; naspioti pa cerkev katoličanom upor proti postavni oblasti prepoveduje. Dosti bodi! Ob koncu le izrekamo željo in !prosnjo, naj vendar razumni narodnjaki vse te reči dobro premislijo. Spoznali bodo, da je ni večje bedarije od te, da nekteri Slovenci pruskeinu liberalizmu na limanice sedajo in v domovini razpor delajo!