DEMOKRACIJA Leto I. - Štev. 5 Gorica-Trst, 23. maja 1947 Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. lO.— Naro6nina: Mesečna L. 45.— post. aek. rao. 8t. o-iaiar izhaja vsak petek n Mi smo narod 1 m Zg©d©ra$ka krivda KP5*0F*SSAU Izvršni odbor SIAU je čutil pptrebo posebej razpravljati na svoji zadnji seji o naši ,Demokraciji" ter objaviti v „Primorskem dnevniku‘ z dne 17. maja t. L svoje ugotovitve, opozorila in poziv, ki so: 1.) » tednik je po svoji vsebini in načinu pisanja izraz politike, ki jo vodijo izdajalski emigrantski krogi Jugoslavije’; 2.) »z izpadi proti Jugoslaviji, njeni ljudski oblasti in ustroju je list pokazal svoj protiljud-ski, protidemokratični in protislovenski značaj; 3.) pokazal je, „da sluzi politiki mednarodne reakcije in na tržaškem ozemlju delujočih imperialistov;" 4.) »noben Slovenec ne more govoriti o interesih slovenstva, če se politično udejstvuje izven O F" in 5.) Slovenci Trsta in ozemlja naj »obsodijo ta nov poskus proti-Ijudskega delovanja, ki pomeni izdajstvo nad slovenskim narodom.“ Tako izvršni odbor SIAU ! Natolcevanj, ki jih zanika samo pisanje našega lista, ne bomo posebej zavračali, ker bi nas to zavedlo v nesmiselno in neskončno razpravljanje z zakrknjeno nepoboljšljivimi ljudmi, ki jim za trditve ni potreben nobeden dokaz. To je zadeva poštenosti in dostojnosti. Pomembnejše se nam zdi omejiti se na nekaj stvarnih in načelnih vprašanj, ki jih je sprožila gornja objava izvršnega odbora SIAU. FaAizem v rdeči halji Istovetenje politične stranke z narodom in režimskih koristi z narodnimi ter označevanje vsakeka napada na stranko z narodnim izdajstvom, je staro pravilo vseh enostrankarskih diktatorskih vladavin. Za njih ozko nedemokratično miselnost je naravno, da si proti državi in narodu, če si proti njih stranki. To je zanje merilo za določanje „narodnih odpadnikov,* Gesla, kakor: narod smo mi; kdor ni z nami je proti nam itd., so stari nestrpni stavki komaj premaganega fašizma, ki še niso niti odstranjeni z zidov naših hiš, pa se že spet uporabljajo, odeti v rdečo haljo, v le še bolj stopnjevani meri. Tega pritlikavega, nestrpnega in izprijenega fašističnega duha je treba bezpo-gojno preganjati in izkoreniniti, pa naj se pojavlja kjerkoli in v kakršnikoli barvi. Menimo, da je najhujši sovražnik svojega naroda, kdor svojo minljivo oblast izenačuje z narodom ter v imenu ljudstva in v njegovo breme dela iz sebičnosti najtežje grehe in napake. Ali pretresljiva usoda narodov, katero so njim in in vsemu človeštvu povzročile komaj premagane diktature, še ni zadosten zgodovinski nauk in opomin, da bi se izognili novim nesrečam ? V tem pogledu se nam kaže sodobni komunizem v presenetljivo nazadnjaški obliki. Zdi se nam, da ni več daleč čas, ko bo spadal, v primerjavi z demokracijo, med najbolj zastarelo muzejsko šaro. komunizmu prerokujemo usodo največje zmote, ki je kdajkoli omamljala tako mnogo ljudi. Režim, ki jc omejen in se oslanja samo na policijski u-stroj, vodilna mesta v javni upravi, sodstvu in vojski ter na največ 250.000 članov komunistične stranke, ki - kakor se jc izrazil bivši ameriški veleposlanik v Beogradu g. Paterson - neomejeno vlada nad ostalimi 15 miljoni nezadovoljnih in nesvobodnih drža- \ vljanov, ki se vzdržuje le še s sredstvi nadzorstva, ustrahovanja in pomoči od zunaj, se brez rdečice sramežljivosti na obrazu ne pomišlja istovetiti s samim narodom in državo. To je zakon in prekletstvo narave vseh nasilniških oblasti, ki jo pri nas verno zastopa i in tolmači SIAU. OF v gozdu in OF v pernicah Ne rečemo, da OF ni imela, ko je bila še v gozdu, mnogo j več pristašev in podpirateljev,\ kakor jih ima sedaj, ko se je preselila v kraljevi dvorec v Beogradu, v parlament in ministrstva, v palače in vile, ko je legla v pernice in zamenjala pfeprosto obleko z „geringov-skimi“ uniformami, polnimi zlatih našitkov, odlikovanj in širokih rdečih poit. Na oblasti se je OF potrdila za največjo prevaro našega ljudstva, ki je v celoti spoznalo, da je s podpiranjem nje podpiralo lastno pogubo ne samo zato, ker se je vsa tako imenovana „narodno osvobodilna borba* na kraju izkazala le za komunistično revolucijo in okrutno diktaturo, temveč predvsem tudi zato, ker se je prav njena pogubna in satelitsko enostranska notranja in zunanja politika izkazala za največjo zapreko v boju za resnične osvobodilne cilje našega naroda. Kako trpko - smešno zveni geslo iz zadnje volilne gonje v Jugoslaviji - kateri so v že popolnoma jasnem položaju prav po nepotrebnem priskočili s svojimi podpisi na pomoč tudi nekateri primorski izobraženci - da pomeni Titova volilna zmaga v domovini edino in zanesljivo poroštvo, da postane Trst jugoslovanski. Resnica je bila ravno nasprotna! V tistem zavoženem trenotku bi morda mogel uplivati na potek in zaključke mirovne konference samo še hiter in popolen prevrat v notranji in zunanji politiki Jugoslavije, ki bi omogočit reševanje balkanskega, jadranskega in srednje - evropskega vprašanja s popolnoma novih vidikov. To resnico je razvoj kmalu neusmiljeno potrdil. Kljub »svečanim in nepreklicnim'' izjavam Kardelja in Simiča, da sklepov mirovne konference ne bodo podpisali, kljub temu, da je jugoslovanska delegacija v znak protesta predčasno zapustila pariško konferenco, kljub velikim besedam „življenje damo, Trsta ne damo," ki so jih dobrovernemu ljudstvu ukazali pisati po hišah in na cestni tlak, ni bilo treba dolgo čakati ne samo na 10. februar 1947, ko je jugoslovanski zastopnik dal na mirovno pogodbo svoj podpis - in tedaj niso zaukazali izobesiti zastav niti na koncu niti na pol draga! ■- nego smo, morali doživeti celo sporazum Tito-Togliatti. To je bil naravni, sramotni in tragični epilog „osvobodilne borbe." ,,Vojni cilj« OF Vsi protesti komunističnih predstavnikov Jugoslavije proti mirovni pogodbi so se pokazali le kot bobneči umik pred močnejšo stvarnostjo — katero so prej ravnodušno, domišljavo in lahkomiselno prezirali — in kot poskus prikriti zgodo- vinsko resnico, la je bila njih notranja in zunanja politika ne samo v temelju zmotna glede slovenskih narodnih teženj, nego da so bile te težnje celo zavestno žrtvovane koristim komunistične revolucije. Komunisti so morali v naprej vedeti, da s svojim pogubnim početjem ogrožajo osnovne narodne koristi, saj vedno radi tako odločno in ponosno poudarjajo, da je njih nezmotljiva politika zasnovana na znanstveni podlagi in točni analizi gospodarskih, socialnih, političnih in vojaških činiteljev. Vsled tega stališča so dosledno označevali vsako zaskrbljeno in dobronamerno kritiko in svarilo za malodušnost in izdajalski poskus razbijanja narodne enotnosti! Tako se je vsa fkzv. »narodno osvobodilna borba* v resnici izrodila le v borbo za oblast pa čeprav za ceno osnovnih narodnih koristi. Menimo, da bi komunistična stranka Jugoslavije bila pripravljena podpisati za dosego in ohranitev oblasti ne samo to, nego tudi drugačno mirovno pogodbo pod mno- 1 go težjimi pogoji. Korist revo- j lucije je bila postavljena pred, korist naroda ne glede na posledice, zato se je ves »vojni; cilj* OF z vso nujnostjo skr- j čil na spremembo oblasti v Ju- j goslaviji za ceno blizu 2 mili- j jonov mrtvih, neizmerne gmot- j ne škode, trpljenja po ječah in taboriščih in kar je najtežje — za ceno resničnih narodnih ciljev, v imenu katerih so neresnično in brezvestno zahtevali od zaupljivega naroda vse te strašne žrtve in trpljenje. To ID pravice 1. Listina Združenih narodov, poglavje 1. čl. 1. odstavek 3: Cilji Združenih narodov so: „...pospeševati in gojiti spoštovanje do človeških pravic in do osnovnih svoboščin vseh ljudi...“ 2. Mirovna pogodba z Italijo, a) čl. 19. t. 4: „Država, kateri je bilo ozemlje odstopljeno, zagotovi v skladu z njenimi temeljnimi zakoni, vsem osebam, ki bivajo na ozemlju... uživanje človečanskih pravic in temeljnih, svoboščin, ustevši svobodo izražanja misli, svobodo tiska in objave, svobodo verskega obreda in združevanja." b) čl. 4. trajnega statuta Svobodnega tržaškega ozemlja: „Ustava Svobodnega ozemlja zagotovi vsem osebam na njegovem pravnem območju... uživanje človečanskih pravic in temeljnih svoboščin, posebno pa svobodo verskega obreda, svobodo jezika, svobodo izražanja misli z besedo in pisanjem, svobodo pouka, zbiranja in združevanja." 3. Italijanska ustava, čl. 16: »Vsi imajo pravico svobodno izražati svoje mnenje z besedami, tiskom ali drugimi obveščevalnimi sredstvi..." 4. Ustava FLRJ, čl. 25: ..Državljanom je zajamčena svoboda vesti in svoboda veroizpovedi..."; čl. 27: »Državljanom je zajamčena svoboda tiska, govora, združevanja, zborovanja, javnih shodov in manifestaciji." Objavljeno o priliki nedemokratičnega napada SIAU na »Demokracijo." Trst-Gorica, dne 23. maja 1947. lio so odporni elani izvršnega oiloro SIAU Po štirih tednih posvetovanj je izvršni odbor SIAU mora! priznati obstoj našega lista in je sprejel svoj sklep proti nam. Med drugimi so člani oziroma najvplivnejše osebe okoli tega odbora g.g. Branko Babič, dr. Angel Kukanja, dr. Franc Tončič, dr. Josip Ferfolja, prof. Ferlan Oskar, Gustinčič Gildo, Mario Canciani (Kocjančič), Gigi Dcstradi, Križmanič Alcssandro, Uršič R. Karlo, dr. Sajovic Umberto dr. Sauli in Drago Pahor, katerih imena objavljamo javnosti, da bo vedela, kdo so moralno, pravno in politično odgovorni za to ho najtrpkejša ugotovitev zgo-; jn vsa morebitna nadaljnja nasilstva od te strani proti svobodi j-_.i ^ r. je]. osnovnjm človeškim in političnim pravicam in za vse njih posledice. dovine za to našo nesrečno dobo in strašna obsodba komunistične stranke obenem. Spričo teh znndovinskih resnic so zastonj vsa prizadeva-vanja, da bi kjerkoli na Slovenskem še dolgo ostrila pri moči in na oblasti politična stranka, ki jo bremeni tako težka, odgovornost — kakršna še ni obfeževala nobene politične stranke v naši preteklosti — pa naj si skuša pomagati Y obrambo »»Demokracije Spričo sklepa izvršnega odbora SIAU o „Demokra-. ciji“, ki je bil objavljen v s kakršnimikoli pretvezami in j »Primorskem dnevniku" in sredstvi. Komunistična stran- j y „Lavoratore“ dne 17. ma-ka. ki se je izkazala za tako ja 1947, »Slovenska demo- veliko razdiralno silo v neurejenih razmerah in za veliko v zavajanju naroda, se je na kratska zveza" ugotavlja: 1. List »Demokracija" izdajajo Slovenci domačini v drugi strani izkazala na obla- Gorjc| jn Trstu. sti m nedoraslo položaju, ki ga jc sama pomagala u- vin je zahtevala od. našega naroda za neresničen namen, dd se sedaj sama utaplja v tej 2. „Demokracija“ je začela izhajati iz narodne in stvarjali. Preveč krvi in ruše-* politične potrebe primor- skih Slovencev. List izhaja in piše v soglasju s svobo do tiska, govora, združe krvi in omaguje_ pod tezo o- vanja, zborovanja, javnih shodov in manifestacij, katero priznava in jamči tudi vvstnšene domovine Narod v šoli Veliki ruski filozof Brdjujev je rekel, da se komunizma 'ne more spoznati iz knjig, temveč le iz izkušnje. Srbski pregovor pravi, da sneg ne pada zato, da bi pomoril svet, temveč zato, da vsaka zver svojo sled pokaže. Oe je bilo treba, da je komunizem prišel na o- sedaj veljavna jugoslovanska ustava (člen 27). Iste osnovne človeške pravice priznavajo in jamčijo statut narkotične omotice in se odvrnil — z izjemo tistih, katerim odgovornost bremeni vest 'od nesrečne OF, ji vzel pra- blest, da se je razgalil, potem j vica predrzno istovetiti se z bo tudi ta težka izkušnja ime-1 njim ter proglašati za Usahla svoj globlji pomen, da en-l čenča vsakogar, kateremu člo-krat za vselej ozdravi sleher-! večanska vest in globoko ob-nega, tudi najbolj trdoglavega čniena ljubezen do svojega na-našega človeka ene najhujših roda ukazujeta moralno dolž-socialnih in političnih bolezni , nosi, da neustrašeno n brez-Naš narod je sedaj v strašni obzirno odkriva resnico in šoli, ki jo bo dovršil s popol- brani svobodo, nim uspehom. Polom na mi- Z besedami se našega naro-rovni konferenci, brezvestno dn ne da več zavajati, ker ima zaigran oziroma še bolje reče- dejanja in tragične izkušnje ho žrtvovan zgodovinski trenu-, za merila. Proti praznim in tek, nevaren mednarodni polo- j neutemeljenim besedam izrr-žaj dornovinč, obupne gospo- fnega odbora SIAU postavlja-darske razmere doma in po- mo kruta zgodovinska dejstva, vrhu doslej nepoznano politič- <\ katerh bi kot dobri in zvesti no nasilje, so tisti veliki in sinovi svojega poroda sami globlji vzroki, zaradi katerih vroče želeli, da bi m biia res-sp jr res naš narod zdramil is nična. Svobodnega tržaškega o-zemlja (člen 4), že sprejeta člena 3 in 16 italijanske ustave in listina Združenih narodov (I. pogl., 1. člen, 3. odst.). „Slovenska demokratska zveza“ ne razume, kje jemlje odbor SIAU pravico, da izvrševanje svobode tiska obsoja kot zločin. Tako totalitarno in fašistično miselnost, ki preveva omenjeni sklep izvršnega odbora SIAU, odločno obsoja in odklanja. 3. Posebne obsodbe je vredno, da odbor SIAU skuša izvajati moralni pritisk na narod, demokratični tisk in čitatelje. 4. »Demokracija" je in ostane zvesta slovenskemu narodu. Odbor »Slovenske demokratske zveze" poziva vse Slovence, naj se lista »Demokracija" oklenejo, ker se bo s tem Širila demokratična miselnost in zavrlo totalitarno nasilje, ki kljub zgoraj navedenim pravnim podlagam in naravnim človeškim pravicam hoče ohraniti gospostvo ene same stranke nad vsem javnim življenjem. Odbor »Slovenske demokratske zveze" končno u-gotavlja da se je druga svetovna vojna bila prav za uveljavljenje demokratičnih načel, ki so »Demokraciji" vzor in katera izvršni odbor SIAU grobo tepta. Gorica, 21. maja 1947. Izvritti odbor Slovenske demokratske zveze Staiiftfie S El Z za Trst Komunistični list »Primorski Dnevnik" in njegov italijanski tovariš „11 Lavoratore" sta prinesla 17. maja, pod naslovom »Politika izven OF je za Slovence izdajalska",obsodbo »Demokracije" s strani izvršilnega odbora »SIAU". Ta obsodba nehote potrjuje upravičenost in stvarnost kritike, ki jo prinaša »Demokracija" o-teh ljudeh. Nas SlAU-ova izjava ni izne-nadila, ker smo vedeli, da demokratičnemu slovenskemu glasilu ne bodo potresali rož na pot, pač pa je njegova pojava osupnila vse domače nasilnike. Ne morejo verjeti, kako so se po dveh letih teptanja svobode v tla, molka in trpljenja sploh še dvignili ljudje, ki ne upogibajo svojih hrbtnic in ne klonejo pred strahovanjem, ko gre za obrambo narodne časti, svobode in demokracije. Svobodnega človeškega duha se ne da ubiti! Dve leti so strahovali in ukazovali. Tega je sedaj konec! Od tod njih onemogli bes. Toda mi gremo naprej, naša pot je ravna in vest čista. Naš narod, ki ni zgubil sposobnosti razlikovanja med pravim in krivim, bo sodil kdo ima prav. V obsodbi pravijo, da je »Demokracija" list izdajalskih emigrantskih krogov Jugoslavije. Ne glede na nesporno dejstvo, da niso vsi begunci izdajalci samo zato, ker so se odtegnili suženjskemu življenju v nesrečni domovini, naš narod dobro ve, da je »Demokracija" naše gore list, ki je izšel iz požrtvovalnega in nesebičnega dela na primorskih tleh rojenih in zraslih mož. Gospodje »tovariši", s tolikimi obrekljivimi pridevniki ste obmetali »Demokracijo", pa jo niste zadeli. Ako bi bili rekli, da je to list, ki se bori proti komunističnemu terorju in sur-ženstvu, bi bili zadeli žebelj na glavo. Ali tega vas je strah. Kako naj vam slovenski narod veruje, da je vaša komunistična stvar prava in dobra, ko se pa sami bojite in izogibljete svojega krstnega imena? Narod vas je spoznal. Čas je, da odvržete krinko, da ne plašite in begate več z OF, SIAU-i in UAIS-i in da stopite na dan, tak! kakršni ste, ako ste prepričani, da je stvar, ki jo zastopate dobra. Pravite, kdor skuša voditi politiko izven OF, ki je sestavni del SIAU-a, vodi protislovensko politiko. Ali se zavedate kakšno porazno samoobsodbo ste sistem izrekli? Ali se zavedate, da ste se s tem postavili na stališče skrajnega političnega monopola ene same stranke, kar je bil najbolj kričeč izraz fašizma in hitlerizma? Uklepati v komunistične režimske okove slovenski narod v nesrečni domovini,pod znamko OF, je žal možno. In vi bi hoteli to nadaljevati tudi ha Svobodnem tržaškem ozemlju ? Ali mar ne veste, da velja za Trst demokratični red? Izjava, ki jo je o »Demokra-ciji“podala SIAU, je groba žalitev za vse misleče Slovence, ker je poniževalno proračunana na njih nerazsodnost in omejenost. Kar bi bilo mogoče nekje med nepismenimi barbari, ni več mogoče med našim zrelim, samozavestnim, pametnim in poštenim ljudstvom na tržaških tleh, kateremu »Demokracijo" toplo priporočamo. Trst, dne 20. maja 1947, Slovanska demokratika zveza xa Svobodno tržaiko ozemlje Od srede do srede- Zunanje politični obzorniki 15. maja 8 Bevin je v parlamentu otvoril debato o zunanji politiki in izjavil, da je zelo zaskrbljen, ker v Moskvi niso naredili sporazuma. Glede bodočnosti ni ne optimist in ne pesimist. — Churchill je govoril o Združeni Evropi, ki naj bi jo vodili Anglija in Franclja; sprejeli naj bi vsako državo, ki svojemu narodu zagotavlja osnovne pravice osebnosti in svobode, na katerih je osnovana naša demokratska evropska civilizacija. — V Rimu je predsednik de Nicola nadaljeval z zasliševanjem vodilnih politikov. — Po enomesečni vladni krizi na Finskem je ostala na oblasti dosedanja koalicijska vlada Mauna Pekkale. — Albanski parlament je zaradi „nesposob-nosti in zanemarjanja dolžnosti* odstavil prosvetnega ministra Malečova. — V Ameriki z veliko naglico nakladajo parnike z živili za pomoč gladujočim Nemcem. — Francoski predsednik je pozval kmete, naj takoj izročijo žitne zaloge državi za prehrano prebivalstva. — Bolgarski opo-zicjjski poslanci so zapustili parlament v znak protesta proti izključitvi poslanca Petkova. Le — ta je ugovarjal zaradi ukinitve opozicijskega časnika „Zemedel-sko Znatne." Predsednik vlade pa je odvrnil, da vlada časnika ni ukinila, pač pa list že 10 dni ne izhaja .zaradi spora s stavci." — Avstralija je kot 16. država pristopila k IRO. IB. maja a Preiskovalna komisi j"a"l!a’"PaieSti n o je začela delovati. - Računajo, da bo stala Ameriko pomoč državam za zajezitev komunizma vsako leto okoli 5 milijard dolarjev. — Medvladni odbor za begunce je sklenil z italijansko vlado sporazum o vzdrževanju 12.000 begiincey. — V Rimu je predsednik de Nicola ponudil Orlandu sestavo nove vlade. Ker je slednji ponudbo zavrnil, je dobil mandat Nittl, ki je takoj začel z zasliševanjem politikov. — Bidault je izjavil, da je vprašanje vojne „Uven vsakega govora.“ — V Washingtonu se bodo začela pogajanja za ureditev vprašanj a-meriške imovlne v Jugoslaviji in drugih gospodarskih obveznosti Jugoslavije. — V Helzinkih na Finskem je neznanec vrgel bombo v sovjetsko poslaništvo. — Churchill je napadel laburistično vlado zaradi „upravne nesposobnosti." — V Brazilijo je prispelo prvih 5.000 evropskih priseljencev. 17. maja« V Varnostnem sve-tu je prišlo zaradi preiskovalne komisije v Grčiji do besednih spopadov med ameriškim, sovjetskim in jugoslovanskim delegatom. — Na Madžarskem dolgotrajna suša ograža letino; cene živil se dvigajo. — Dunajska komisija za avstrijsko pogodbo ni po enem tednu razpravljanj dosegla še nikakega napredka. - V japonskih pristaniščih so odkriti več komuistič-nih agentov. 18. maja« Ameriška zbornica bo v kratkem začela razpravljati o pripustu 100.000 evropskih beguncev v USA v prihodnjih štirih letih. — Zaradi obrekovanja notranjega ministra Zervasa Je atensko sodišče obsodilo urednika komunističnega lista »Risos- {astis.“ — Blrnes je izjavil, da o pametnim državnikom vendarle mogoče ohraniti mir. - A-meriško poljedelsko ministrstvo je mnenja, da letos ni upanja na izboljšanje prehrane na svetu. — Komunističnega predsednika vlade CSR Klementa Got-twalda so imenovali za častnega predsednika sokolskega zleta, ki bo letos v Pragi. — Britanija je predložila nov načrt za revizijo anglo - sovjetske zavezniške pogodbe, ki naj bi Jo podaljšali od 20 do 90 let. ZSSR zahteva od Britanije omejitev svobode *iska, na kar pa slednja v pogodbi noče pristati. — Britanija bo sklenila z ZSSR trgovinsko pogodbo, ki bo najvecja od konca vojne. — Vrhovni ameriški državni tožilec Tom Clark je ob svečanosti podeljevanja novih državljanstev dejal, da so milijoni beguncev iz vseh držav prišli v .USA, da uresničijo svoj sen o svobodi. Prayice, ki Jim jih zagotavlja ameriška demokracija, so: svetost človekove osebnosti, človekova pravica do življenja, pravica do svobode in sreče v življenju. — Moskovska „Pravda" napada ameriško zunanjo politiko, češ da ima napadalne namene. — De Gasperi je izjavil, da so demokristjani pripravljeni storiti svojo dolžnost tudi v podrejeni vlogi; za vsako sodelovanje pa je predvsem potrebna politična lojalnost ljudi, s katerimi sodelujemo. — V Nemčiji so podpisali sporazum o skupni gospodarski upravi ameriškega in britanskega področja, — V treh področjih Nemčije so volili v deželne zbore. Volil < je 74 %. V Evropske Združene države Moralna, politična in gospodarska rešitev naše celine Kratek čas po Trumanovem , mandatar in eden izmed šte- govoru 12. marca je izšla v Ameriki knjiga .iaiaesa Burn-liama, ki ima naslov »Boj za Met«. V njej pravi pisec med drugim: ^Zgodovina poziva samo enkrat. Po eni sami napaki, po eni sami odklonitvi je ponudba umaknjena. Babilon, Atene, Tebe. Aleksandrija, Madrid in Dunaj so se pogreznili in se ne bodo več dvifi-nili...« Sedanji italijanski vladni tarkije), z narodnostnega in mo kot primer Nemčijo: po-drugih stališč, vendar pa nam litični zvezi, ki je nastala 1. to v obsegu tega članka ni mo- 1871, je predhodila leta 1833 goče. | sklenjena carinska unija. Nikakor pa ne moremo mi- Gotovo je, da evropske mo nekaterih drugih strani te- Združene države niso utopija, ga načrta. Jasno je, da mo- saj imamo že danes nekatere ... , ^ rajo biti evropske Združene osnove, početne korake v tej m gospodarski preiod Evro- j ^žave naravna stavba, za ka- smeri. Nekatere narodne dr-pe v smeri Združenih držav, tero je potrebna, da razvojno | žave so na tem, da sklenejo ce naj bi to bilo najboljše zdra- , žraste Pogoj nastanka takšne tesnejše zveze, ki so vmesna vilnih borcev za Združene države Evrope Francesco Nitti __________ _ ___________________________ ^ _____ ^ ^ ^_____________ je v svoji^ knjigi »Mir«, ki jo vilo za ponovni dvig »starega tvorbe je brez dvoma prosto- stopnja do končnega smotra. """...................... voljni odstop njenih sestavnih ; Vzemimo n. pr. »Benelux« pokrajini Pfalz so krščanski demokrati dosegli 47 sedežev, socialni demokrati 34, komunisti 8, liberalci 7, desničarji pa 4. — Egipt ne pristaja na nadaljevanje anglo - egiptske pogodbe iz leta 1946. 19. maja: Bivši namestnik ameriškega zunanjega ministra Sumner Welles je pred senatno komisijo za zunanje zadeve zahteval, naj senat ne odobri mirovne pogodbe z Italijo, ker bi po ratifikaciji zavezniki umaknili čete ter s tem omogočili oboroženo vstajo komunistov. — V Švici so s splošnim glasovanjem odklonili socialistično zahtevo po podržavljenju industrije; za socializacijo je glasovalo 243.506 Švicarjev, proti pa 536.551. - Tajna radijska postaja židovske teroristične organizacije Irgue Zvai Leumi se je zahvalila sovjetski vladi za .priznanje židovskih narodnostnih teženj.“ — V Angliji bodo zgradili elektrarno na a-tomski pogon. Proizvajala bo 75.000 kw ter bo lahko razsvetljevala mesto z 850.000 prebivalci. — Na vsem francoskem področju Nemčije so pri nedeljskih volitvah dobili krščanski demokrati 984.531 J socialisti 572.667, liberalci 240.26.;, komunisti pa 152.190 glasov. — Predsednik albanske zbornice je desetim poslancem odvzel imuniteto. Obtožujejo jih vohunstva, sabotaže in napadov na uradne osebe. — Tajnik ZN Henri Laugier je v podkomisiji za svobodo tiska izjavil, da nas zgodovina uči, da predstavlja prvi korak k zadušitvi svobode medsebojnega obveščanja tudi prvi korak k odrekanju vseh drugih svoboščin. — V Romuniji so od 10. marca zaprli okoli J.500 članov opozicijske kmetske stranke. — Pri volitvah v Flenz-burgu (Schleswlg-Holstein) so danski separatisti, ki želijo priključitev k Danski, odnesli popolno zmago. 20. itiaja« Britanski delegat v komisiji za avstrijsko mirovno pogodbo je izjavil: *Ce komisija ne bo sposobna kmalu doseči stvarnih uspehov, se bodo mnogi strokovnjaki in delegati začeti pripravljati na odhod.* — Anglo-ame riško poročilo balkanske preiskovalne komisije obtožuje Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, da oborožujejo in podpirajo grške gverlljce; sovjetko poročilo pa razbremenjuje grške severne sosede vseh obtožb. — Grški predstavnik je v Varnostnem svetu obtožil grške severne sosede, da izvajajo kampanjo, ki jo financirajo z ogromnimi fondi m katere namen je državljanska vojna v Grčiji ter odcepitev Makedonije in Trakije. Bolgarski in albanski zastopnik pa sta obtožbe zavračala. Ameriški zastopnik Je opozoril grške sosede, da je .prazno in slepo* delo skušati nasprotovati ustroju Varnostnega sveta ter je zavrnil sovjetski predlog, naj bi preiskovalna komisija delovala v Atenah namesto v Solunu. — Japonska vlada je odstopila. — „New York TImes“ piše, da se dozdeva iz poročil iz Helzinkov, da se »Sovjeti ponovno čutijo ogrožene od Finske.* Clankar pravi: „Ce bi Fince pustili pri miru, bi Finska imela lepo bodočnost; vendar pa nekateri Fincev ne pustijo na.miru." — V Palestini stavkajo Židje in Arabci. — Atensko sodišče je obsodilo na sedem oz. pet mesecev zapora dva komunistična urednika, ker sta ščuvala k uporu. g». maja« Nitti ni mogel, da bi sestavil novo italijansko vlado. Pristaši Saragata, republikanci in še nekatere manjše skupine so odklonile udeležbo v vladi. Predsednik repnblike De Nicola Je poveril sestavo vlade Orlandu. — Indijski podkralj lord Mount-batten j# dospel v I ondon, kjer je začel razgovore z angleškim ministrskim predsednikom. Radi odpora med Indijci in muslimani je enotnost Indije ogrožena. — Vrhovni poveljnik ameriške mornarice v Sredozemlja Connall? je odletel z letalom lz Carigrada v London. Prej je obiskal Tehe ran in Ankaro. je spisal leta 1925 v emigra- sveta . Težave so političnega ciji v Ziirichu, med drugim in psihološkega značaja, ki pa napisal:, »Prišli smo do točke, jih je zadnji čas prej poslab-ko morajo evropski narodi iz-; sal kot omilil. Morda je ravno birati: ali neskončni niz novih /.aradi tega Churchill izrekel vojn (in po vojni 1914-18 be- stavek: »To je zadnja prilož-ležimo spet eno več) ter splo-, nost; 6e bo zamujena, ne more šno razsulo, ali pa vrnitev k nihče napovedati, kakšne ka-demokraciji, to se pravi nače- ; lastrofe bodo nastopile kot polom miru in skupnega sodelo- sledica.« vanja.« Dodal je še citat Iie- Eno ])a je vsekakor gotovo: nana: »Demokracija noce voj- 0,X(j ra v l.j en.j o Evrope mora pri-ne. \ ojne^ se bodo nehale, ko j ^ jz nje same> c|a mora spet se bo načelu narodnosti pri- | oživeti evropski duh, ».zavest družilo njegovo dopolnilo --, evro^ske, usodne povezanosti, načelo evropske federacije, ki, gevec|a fja je veliko vprašanje, je iznad vseh narodnosti • • • * s0 £e podani predpogoji, da Konferenca zastopnikov 14 pride v kratkem res do u-evropskih držav, ki je lani za- resničen ja evropskih Združe-1 sedal a v Bernu in Hartenstei- držav, katerih ustanovitev nu, Churchillov gevor lanske- j je možna tudi po listini Zdru-ga leta v Ziirichu, Smutsovo j ženih narodov (čl. 52) in ka-svarilo, ponovni govor Chur- terim misli Churchill tudi pod- delov od nekaterih pravic su- porajajočo se zvezo Belgije, verenosti, ki pa jih današnje Nizozemske in Luksemburga, narodne države Evrope zaradi vzemimo načrte za ustvaritev tega, ker so bile prečesto i- skandinavskega bloka, neka-grača politike velesil, ljubo- tere načrte, ki se tičejo bodoče sumno čuvajo. Res je. da je ureditve Srednje Evrope, Po-postal svet silno majhen in da donavja in Balkana na osno-v tem zmanjševanju izginja- vi ene ali dveh federacij. Pojo drobne stvari, da se zmanj- j trebno pa bo najti praktične šuje pomembnost manjših dr- j rešitve še za nešteta vpraša-žavnih tvorb kot popolnoma j nja. Naj navedemo samo ne-suverenih edinic ter da se po- katere: gospodarske in denar-javlja stremljenje k spajanju. ne, treba je odstraniti zamisel Pot brez nasilja, brez revolu- j 0 moralni in kulturni podreje-cije pa potrebuje časa. Goto- nosti nekaterih narodov kot vo je, da ta razvoj lahko pospešimo: nasilna ureditev pa bi verjetno ne rodila trajno koristnih posledic. chilla. ki ga je imel letos 15 t. rediti to »mogočno delo bo-;merna vzgoja, postopno pri-m. v Albert Hallu v Londonu, j točnosti Evrope«. Biti si mo- i bliževanje h končnemu idealu. nujnega psihološkega zla, odstraniti krivične meje kot morebitne vzroke medfederativ-nih sporov, vzpostaviti zau- s,. - , . - - i panje v merilo enakosti v od- ftlisel, kn m sen nosih me(J d?<žayami _ bodo- Zaradi tega je potrebna pri-; čimi federativnimi edinicami združene Evrope, odreči zaupanje državam, ki gazijo de- vse to je razpravo o bodočno- ramo na jasnem, da je v Ev- Potreben je n. pr. evropski j mokratske ustanove, pobijati sti Evrope v zadnjem času ta ko oživelo, da pred kratkim ropi mnogo sumničenj in bojazni, ko se ob takšnih in slič- tega nismo mogli pričakovati. ni]1 pojavih že nekako podza Zamisel evropske zveze, Pan evrope. Združenih držav Evrope, ali kakor koli že označujemo vprašanje evropske federacije, sicer nikakor ni pojav novejšega časa, dobilo pa statut, pod vplivom katerega j nacionalno mržnjo, dvigniti bi evropski narodi postopno ! zavest duhovne sorodnosti in rastli in se približevali možno- povezanosti Evrope itd. itd. vestno sprasujemo skriva v ozadju. kaj se sti, postati sestavni deli in državljani nove federativne Ev Če bomo hodili po tej poti, bomo verjetno dočakali dan, ChurcliiHsv aačH rope- Potrebne so še nadalj- ko bodo združene države Ev j nje predpostavke, n. pr. go- Pri vprašanju, kakor je bilo j spodarsko sodelovanje., Vzemi-,sproženo zdaj, je vsekakor za- ! ....... rope postale stvarnost. T. L. je v kratkem času v primeri s riimivo, da se je na čelo giba-preteklostjo otipljivejšo vsebi- uja postavil britanski državno. • nik takšnega kova, kot je Zavezniški znanstveniki priprav- Septembra ali oktobra se bo Churchill, ki je v času, odkar ijajo v zvezi z zunanjimi ministrstvi v Montreuxu v Švici pod vod- je prenehal biti predsednik objavo tajnih nacističnih dokumen-stvom predsednika profesorja britanskega vojnega kabineta !°v £• fmeedn t^TslTuni- grofa Richarda Loudenhova v Trumanovi navzočnosti £iti) so tudi stenografski zapiski Kalergieja, ki že 201et predse- J sprožil že znani fultonski go- razgovorov Hitlerja in Ribbentropa duje in je eden izmed najbolj j vor, z zadnjima dvema govo-;z Molotovom in drugimi sovjetskimi znanih propagatorjev evropskih ' roma o evropskih Združenih državnik>- Pričakujejo, da bo objava državah pa gotovo dal stvari močan poudarek politične Politične zanimivosti Združenih držav, sestalo Dru štvo za zvezo evropskih držav. Na zasedanju, ki bo prav za prav kongres zastopnikov evropskih parlamentov, bodo vzbudila veliko zanimanje po vsem svetu, ki bo tako prišel do izvirnih listin o nacistično-sovjetski pogodbi stvarnosti. Zanimivo je tudi, 1. 1939, kateri je sledil napad na da je Churchill predhodno mnogo razpravljal s Gouden- skušali sestaviti načrt za širo- ]10Ve Kalergiejem ter nato iz-ko federacijo, ki bi imela po- | nesej nekatere zanimive prak Poljsko, njena razdelitev med Nemce in Sovjete ter začetek druge svetovne vojne. , Tik pred pogajanji med USA in seben zakonik pravic, skupen tične osnove vprašanja, ki so j Jugoslavijo o gospodarskih vpraša- evropski denar, zvezno sodi- vzbudile celo presenečenje. Ni 1 šče in policijo. Prvi korak pa bil sicer jasen do popolnosti,: poljtiko popustljivosti ter naredijo naj bi bilo po napovedi Liou- j^er je to pri težkem vpraša- obračun zaradi dogodkov vjugosla-denhove Kalergieja tesnejše so- nju popolnoma nemogoče, po- ; viji, ki so bili naperjeni proti USA. delovanje na gospodarskem stavil pa je naslednje: osnova ; Senator Bridges je dejal: „Ameriški poprišču, kar bi bilo po njego- j evropskih Združenih držav naj vem do neke mere moei dose- bi bila sodelovanje med Fran- ■ streliteir ameriških letal in umor leči že prihodnje leto (to je vse- rj j0 }n Britanijo, ki bi morali , talcev*. Senator Robertson je izja-kakor zelo optimistično gleda- biti ustanovitelja tega gibanja ! vil: .Sedanjo jugoslovansko vlado nje). Če je Churchill v zad- (v zimskem govoru je n»U- ; ^lužf pov^o^anfu6'drai^a njem govoru o tem vprašanju zaj nujnost predhodnega po- jn nemira, kar je glavni smoter ko-dejal, da »je napočil čas od- mirjenja med Francijo in munistov. Prenehajmo z dajanjem ločitve«, gre toi-ej Coudetiho- Nemčijo): Francija naj bi in preiščimo sramotna dejanja!" ve Kalergie upravičeno ali ne- prevzela nato svojo zgodovin- Senator Brewster je dejal: „Celoten položaj je čuden in kaže, da se Jugoslavija trudi, da ne bi sodelovala z nami!“ Jugoslavija dolguje Združenim državam 24 milijonov dolarjev za blago, ki ga je prejela po zakonu o najemu in zakupu; Poleg tega bodo razpravljali tudi o ameriški imovini v Jugoslaviji. * « * Izvršni odbor Združene agrarna stranke je na svoji seji 14. maja 1947 sprejel naslednji sklep: Is-vršni odbor predlaga ljudski skupščini FLRJ, naj dr. Dragoljuba Jovanoviča razreši kot Sana preži-, dija ter naj na njegovo mesto izvoli novega Slana. To iz razloga, ker je bil dr. Jovanovič izvoljen za člana pneaidija kot kandidat Ljudske kmetske stranke in kot glavni tajnik te stranke. Ker je bil s sklepom kongresa iz stranke izključen, ne more kot kandidat Združene kmetske stranke in Zveze agrarcev biti član prezldija. Ljudskim poslanem so naložili, da v tem smislu podajo ljudski skupščini formalni predlog. Medtem je bil dr. Jovanovič aretiran. upravičeno že mnogo dalje, ko pravi, da je po njegovem mne- - brez rešitve nemškega vpraša nju program mogoče uresniči ’ ! ' ti v dveh letih: »Ta program ni več utopija, ampak je po- ; žave sko vlogo vodstva Evrope: nja ne more biti združene Ev- j Toliko se je že pisalo in rope, ker se stare nemške or- , g0V0rjj0 v zadnjem času o - . i žave in kneževine, »nemški, vojezlčnosti in trojezičnosti na Hal vprašanje praktične poli-| genij - in industrija na «>?- ; tržaškem ozemlju, praktično pa tike. struktivni in miroljubni način j se nj ge av pjgesar ukrenilo iit razvijejo lahko le v zdruzeni; rešite* Evropj. nujn0 jp tudi sodelova- nje Italije: sploh ne sme biti Dvojezičnost v Trstu Evrope Vsi se zavedamo, da je ev- izključena nobena država, ka-ropsko vprašanje danes jako tere ozemlje leži v Evropi m pereče. Evropa, ki je bila svoj- ! ki zagotovi tiste 0SI}0Y?.e čas politično, kulturno in tu- j veške pravice in svoboščine, ki di gospodarsko srce sveta, je so temelj demokratske evrop-posebno po tej vojni, hudo na- j ske civilizacije (torej humam-zadovala. Če smo včasi govo- : zem in krščanstvo); podana jo rili o evropskem duhu in nje- možnost kasnejšega pristopa ga vplivu na ves svet, se mo- nadaljnih držav. Churchill je ramo danes zadovoljiti z mno- nadalje izjavil, da evropske uo manj laskavimi ugotovitva- Združene draave niso načrt mi. Evropa doživlja politično, proti Sovjetski zvezi, marveč gospodarsko in moralno krizo, je ustvaritev zdrave in zado-Razumljive in opravičljive voljne Evrope tudi v njenem niso zaradi tega samo bojazni interesu. Smoter združene Ev-Evropcev, marveč tudi drugih, rope je le varnost proti vsa- Ves svet se namreč zaveda, da pomeni zdrava Evropa tudi zdravje vsega sveta. Ni namreč samo slučaj, da je Evropa oplodila ves svet. marveč so kemu napadu. Pogoji ža uspeh Načrt, ki ga je iznesel Churchill. je vsekakor zanimiv in Evropi sami posebne okol- bi zaslužil obširnejšo obdela nosti tisti činitelj, ki je pripo- vo, predvsem irvorda tudi s mogel, da je Evropa toliko da- stališča intoresov britanske pola svetu. litike in politike ravnovesja v Vendar pa ne smemo pod- Evropi sploh. Zanimivo bi ga oenjevatli težav, ki se pojav- bilo preučiti tildi s stališča go-Ijajo pri novem načrtu za ae- spodarstva (agrarno - indu-dinjenje in moralni, politični sirijskega ravnovesja in av- za rešitev tega važnega vprašanja. Poglejmo nekoliko, kje so vzroki za to mrtvilo? Dve leti sta že pretekli po končani vojni, pa še vedno inoramo tržaški Slovenci beračiti za najosnovnejše pravice do polnopravne uporabe slovenskega jezika pri vseh javnih uradih v Trstu. Vsak najmanjši listič, listina in razglas mestne občine, pokrajinskega sveta in drugih javnih uradov je še vedno sam6 v italijanščini. V italijanščini so vse vloge in prošnje na pristojne urade. Nič se ni spremenilo. Par učenih akademskih razprav o dvojezičnosti v nekaterih tržaških dnevnikih; pa spet vse tiho je bilo ... Odkod tako malo razumevanja in zanimanja za vprašanje velike narodne važnosti? Mislimo, da je največja ovira v tem, ker Slovenci sploh nismo zastopani niti v občinskem niti v pokiajinskem svetu, ker mo se sami izločili iz teh ustanov zaradi naše jnodre-osvobodilne abstinenčne poli- tike. Sodelovanje v teh ustanovah bi bilo izdajstvo, niso pa seveda izdajstvo pogubne posledice takega neopravičljivega kratkovidnega početja. Narod si ni mogel- pomagati, ker je bil doslej ustrahovan in je njegove življenjske „narod- ' ne koristi" zastopala mednarodna komunistična partija po svojih vidikih. Pred nekaj tedni je na primer tržaška mestna občina v ulici Ghega odkrila ploščo v spomin nedolžnih žrtev nemškega terorja. Hvalevredno delo. Ko sem pa čital napis na plošči, me je zazeblo v srce. V drugem letu po osvoboditvi je plošča samo v italijanskem jeziku. Če bi moral biti kateri napis dvojezičen, bi moral biti predvsem ta, saj so bde Žrtve po večini Slovenci. Prav gotovo ne bi občina nikdar postavila spominske pl< šče sam6 v italijanščini, če bi sedeli v mestnem svetu tudi slovenski zastopniki. Torej, v tem izostanku naše soudeležbe zaradi kratkovidnosti in politične nestrpnosti ^osvobodilnega gibanja", ki je izraz ene stranke, ne pa tudi narodnih koristi, je iskati glavni : vzrok, da smo jezikovno še vedno tam, kjer smo bili pred dvajsetimi in več leti. So pa še drugi vzroki. Italijansko časopisje zagovarja še danes nevzdržno načelo (le redke so izjeme), da je na tem ozemlju še vedno v veljavi italijanski zakon. Italijanski zakon da, toda brez fašističnega duha. Tak zakon bi bil nasproten bistvenim naravnim pravicam in v svoji osnovi nedemokratičen. Pravijo, da niti Avstrija ni nikoli izvedla jezikovne enakopravnosti v Trstu v javni rabi. To je delno res, to pa še ni nikak pravičen razlog za to, da mora, kar ni dovolila in priznavala pokojna krivična Avstrija, veljati večno. Saj tudi Avstrije ni več, ne Mussolinija in njegovih zakonov. Ostalo je morda le nekaj fašističnega duha. Svet se spreminja in narodi, ki so bili včeraj sužnji, so zdaj svobodni in terjajo svoje pravice. Če bi bilo tako, kot pravijo, ne razumem zakaj imamo slovenske šole, gledališče in radio? Zavezniška uprava bi morda morala vse to ukiniti? ZVU je uvidela in deloma izvedla pravice Slovencev, ki bodo po mednarodnem sklepu bistveni del Statuta za Trst. Načelno zavračamo miseD nost, da obstojajo „nepremost-ljive“ zapreke tehničnega značaja, ki ne dovolijo hitre, temveč le postopno rešitev vprašanja dvojezičnosti. Podčrtavamo osnovno dejstvo, da je Trst po svojem narodnostnem značaju mešano mesto. V Trstu je razen drugih manjših narodnostnih skupin najmanj 20 do 25% slovenskega prebivalstva, ki živi strnjeno v predmestjih (Barkovlje, Opčine, Sv. Ivan in Škedenj), raztreseno pa skoraj v vseh ostalih mestnih četrtih (Rojan, Škorklja, Rocol, Sv. Ana, Sv. Jakob in v samem središču mesta). Izmed drugih slovanskih narodov so precej številni Srbi in Hrvati. Ker je pravična rešitev dvojezičnosti trenotno najbolj pereče upravno in gospodarsko vprašanje, je najprej potrebno rešiti vprašanje nastavitve slovenskega uradništva pri vseh državnih, pokrajinskih in občinskih uradih, v šolstvu in na sodiščih, pri železnici in v pristanišču, kakor pri vseh javnih ustanovah sploh. Italijani dobro vedo, da bi morali prepustiti mnogo mest slovenskim uradnikom, ki bi zasedli sorazmerno število položajev. V službo bi prišel slovenski živelj, ki je bil doslej odsoten zaradi zgrešene politike. Slovenski narod je doslej plačeval uradnike, ki so mu bili dejansko krivični. Kar bo moralo biti Italijanom pokora za storjene krivice, je nam Slovencem demokratična in v naravna pravica. Tega sc tudi dobro zavedajo, toda kruh preupije še tako rahločutno vest. S samo sorazmerno nastavitvijo naših sposobnih uradnikov bo rešeno upravno vprašanje dvojezičnosti. Narodna dolžnost vsakega tržaškega Slovenca pa je, da se pri vsakem svojem občevanju z javnimi uradi po-služi pravice, ki mu gre. V podrobnostih in načrtno bodo to delo morali nadaljevati slovenski zastopniki v začasni tržaški vladi, kasneje pa v ljudski skupščini. Tržaški Postopajoč strogo po preizkušenih. so likvidirali!) in katere prej na-pravitih veljavnih za te vrste zavo- j vedeni zavodi nikdar ne bodo mogli dov bodo nedvomno tanko opravite I nadomestiti, je vsak zamujen trsau-zeio koristno in nenadomestljivo tek tudi res izgubljen. Ali se bo poslanstvo. naš živelj v Trstu stalno zadovoljil j Na Goriškem in v Brdih bi radi z manjvredno vlogo, v katero ga jej čimprej pozdravili ustanovitev na- pahnil fašizem in se ne bodo v njem kazanih zavodov, ki navezani na pojavile težnje za novimi, širšimi] MISLI i krajevne potrebe ne bodo nikdar predstavljali trna v peti nikomur in jih ho tudi Italija, čim prizna obstoj manjšine, nedvomno vsaj dopustila, ako ne podprla. Ti zavodi bi se morali povezati v poslovno in revizijsko zvezo, ki bi se nato dalje vključila na primeren, način v italijanski kreditni ustroj, s katerim bo pač nujno moralo deliti slovensko denarništvo v Italiji svoje pod-irooje dela ter,« več ali manj, vse dobro in zlo. obzorji in pozicijami? Žalostno bi j bilo, ako bi pomanjkanje poguma in širokih zamisli dovedlo do takih posledic. Slovenski poslovni banki v Trstu je po našem mnenju namenjena j glavna naloga pri zopetnem uv°-! ljavljanju našega tukajšnjega gospodarskega življa. Z uresničitvijo te točke je vezan slovenski prestiž in položaj v gospodarstvu 'trda. Po Lenin : „Diktatura proletarijata je oblast, ki se neposredno naslanja na nasilje ." (Iz knjige Stalin: „K vprašanjem Leninizma.") Stalin : „Diktatura proletarijata ima - obvezno - v sebi pojem nasilja. Diktature brez nasilja ni, ako se diktaturo razume v pravem pomenu besede... Diktatura torej pomeni neomejeno, na sili, a ne na zakonu slonečo oblast(Iz iste knjige.) Gjilas: „Tovariši! Tu imamo OZNO. OZNA je dobra stvar, a tudi milica ni slaba." Tito: „Naša demokracija je progresivna." Dostojevski: „Potrebno je ujedinjenje v ljubezni, zajamčeno z dejanjem, z živim primerom, s potrebo po pravem oratsivu, a ne z giljotino, z miljoni odsekanih glav." Jnteresiranih (bankah bi tuodi ta, Trstu bo zahtevala nedvomno mno-banka morala velik del svojih do-! go trdega; po svoji naravi dolgega bičkov porabiti za ustvarjanje re- dela, a z vztrajnostjo in nadarje- V Trsin bo svobodno denarništvo nedvomno iimelo največjo možnost udejstvovanja. Vsi napori morajo iti za tem, da najprej dosežemo, nato pa še { prekosimo 0no zavisti vredno stop-1 mestu t,ko rade izpreminjajo. njo, ki sni,o jo tu dosegli pred prvo j svetovno vojno. Pogled na sedanjo i razbitost in nemoč nas ne sme pl, šiti. jjašem mišljenju ni umestna boja- j zerv, ki morajo biti pri tovrstnih | nostjo so vse te ovire premagajo. zavodih posebno visoke. Sicer jih j Le odlašati se ne sme preveč. Mor-prva kriza pobere. Potrebna sred- j da bi bilo koristneje, manj skle-stva bi banka zbirala z delnicami,' pati in govoričiti ter več delati obveznicami (dolgoročne investici- a I Ir je) in tekočimi računi (kratkoročni Jugoslovanska krediti in posli), medtem ko bihra- Primorska nilne vloge morala popolnoma pre- Ne nameravamo govoriti o dopustiti drugim zavodom (hranilnice narništvu v onem delu Primorske, zen, da banka ^ne bi imela dela. Seveda bi morala biti prilagojena stvarnosti kakršna je. Preteklost nas mora sicer učiti, a ne smemo je enostavno posnemati. Prilagoje-vat: se bo treba vsakovrstnim- razmeram, ki se v tem občutljivem Vrzimo vsaj kratek pogled na po- in zadruge). ki pripade Jugoslaviji, fara itak slovno problematiko takega pred- [ Na teh osnovah zgrajeno in med-t nima smisla delati načrtov, ker bo j laganega zavoda. Od vseh strani sli- j sebojno povezano bi slovensko de- j vse šlo po obrazcu današnjega po- GOSPODARSTVO: Slovensko denarništvo na Primorskem Realnost ustvarjena z mirovnimi določili izdelanimi na Pariški mirovni konferenci je osnovni okvir, v katerem se bo moralo v bodočnosti kretati ter se mu prilagodili vse naše tukajšnje življenje. V gospodarskem življenju moramo vedno prvenstveno računati s tem, kar je in ne s tem, kar naj bi bilo. Tako tudi v našem slučaju. Ob današnji ozki povezanosti gospodarstva s splošno politiko moramo torej nujno upoštevati razkosanje, kateremu je bila že drugič v novejši zgodovini podvržena naša zemlja. Pred nami nastajajo trije n0vi, vsak na svoje posebno življenje vezani deli primorske zemlje. Gorica in del Brd ostanejo še nadalje v sklopu Italije. Niti naš živelj, niti naši kraji ne posedujejo v (teh .področjih močnejše ;veletrgovine alj industrije. Vslsd tega ne vidimo v bližnji bo- Po našem mišljenju mora biti Šimo, da so celo kapitalno močni program tu trojen: Krajevne hra- i Poedinci *»to še vedno preslabi, da nilnice v večjih krajih, ki naj se! bi v inflaciil sklePaii P0" bavijo s pupilarno varnimi posli! membnejše posle. Cernu ne bi te- ((prvenstveno hipotekarni kredit),! §a delal denarni zavod- ki bi §a trgovsko obrtne in kmetijske kredit-i " namen ustanovili? To bi bila ne zadruge, ki naj dajejo kredit I nie8ova trgovsko-špekulahvna fun narništvo v Trstu predstavljalo or-; državljanja jugoslovanskega kredit-gansko, vsa področja zajemajočo ce- i nega ustroja. Saj so bile pred krat-loto. Za izvrševanje svojih funkcij! kim ukinjene v Sloveniji celo kre-bi na Svobodnem ozemlju nedvom- i ditne zadruge, ki gotovo niso kapi-no dobilo dovolj sredstev, saj je talistična podjetja. Zato bi tak pri- manjšim činiteljem gospodarskega življenja, ter končno velika poslovna banka, ki naj utrdi naš položaj v mednarodnem in krajevnem velikem poslovnem življenju Trsta ter ponese naše ime širom njegovega zaledja. Prvi dve vrsti zavodov bosta morali biti v večini krajev, razen v Trstu, združeni v en sam zavod, za katerega predpostavljamo vrsto zadruge z neomejenim jamstvom vsaki drugi obliki. S široko razpredeno kreditno in vlagateljsko mrežo naj ti zavodi zajemajo slednjo vas in vsakega našega človeka. Zadruge bi morale obenem tudi dajati nel.e vrste poslovnih kreditov, a to iz- lccija. Poleg tega bi se tak zavod bilo /tržaško jpodrcjčje jv pogledu kreditov tudi v preteklosti visoko aktivno. Poglejmo samo podatke za kointeresiral v raznih podjetjih leta 1938/1939 (1939 v oklepaju), trajnega značaja. V Trstu tako re-1 Ta leta so banke v tržaški pokraji-koč nimamo slovenskih industrij-! ni skupno nabrale sredstev za cev. Poklican bi torej bil, da iz- ‘ 750,2 milijona lir (841,1), medtem polni to vrzel in to bi bila njegova j ho so investirale v deželi samo druga, industrijsko-špekulaitivna de- j 401,8 milj. lir (456,4), t- j. približ-javnost. Vidimo n. pr., da trna oko-, no polovit« tega; kar so dobile, lica Trsta mnogo slovenskih ribi- Ostalo je šlo v Italijo. Iz teh številk čev, v vsem področju obstoja po- ; tudi postaja jasno, čemu ne pred-manljkanje modernih ribiških la- videvamo za slovensko bankifev dij, a še med temi, kar jih je, je ; Trstu samo zbirateljsko-administra-redek slovenski lastnik. Cernu se ne tivne funkcije, temveč polagamo tebi naš zavod tudi tu udejstvoval? | ž j išče njenega dela v investicijsko- itd. Kot vidimo je torej tudi v današnjih omejenih razmerah možnosti in dela na pretek. Kot bi se razmere menjavale, bi pač tudi ban- špekulativne posle, številke tudi potrjujejo našo trditev, da ni problema sredstev, temveč dobre volje, sposobnosti, zaupanja vase kaz nujno bil samo prikaz sedanjega stanja jugoslovanskega denarništva in njegove v načrtu predvidene bodočnosti, kar pa ni bil namen tega našega članka. S lem smo torej v glavnem izpolnili svojo obljubo; podali smo osebne poglede na obravnavani problem slovenskega denarništva na Primorskem. Naše vrstice predstavljajo strogo osebno na zi ran je in 90 omejene na najbistvenejše in nas bo veselilo, ako bodo vzbudile razmišljanja, morebitne odgovore ali dopise, s katerimi naj poklicanejši po potrebi dopolnijo ali celo popravijo naša naziranja. Tako bo potem na«tal skupen program in čimprej bi radi pozdravili na tem mestu in v j korake, ki naj dovedejo dr nje- ključno za male potrebe in manjše! ka morala izpremiujati taktiko svo-j svoje. i gove izvedbe, tako v Gorici in gospodarske enote, ob popolnem! jega dela, ter elastično prenašati Ustvaritev takega, tako-pomenih-, Brdih kot tudi v 'listu, jamstvu ter njihovi moči primerni , težišče svojih večinskih interesov z j nega slovenskega denarništva v j časovni, količinski in kvalitetni po-! enega področja v drugo. j ----------------------- razdelitvi rizika. Da se poveča za- , Kdor žeJj da bi banka bi|j, sam0 fj dnrske drobtin« i P«*1«*!«« nervoze in neeigurnosti, ve_t odgovornosti bi bilo priporoc- , _..___________,___4„,___________________! “OSpOoOTSK© arODlin«« x „„„„„ ljivo, da so to, kot že rečeno, izključno zadruge z neomejenim jamstvom. Kajti potem ni potrebno, da j knjigovodja kontokorentov in dajalec dočnosti tu nobene možnosti za razvoj kakega večjega in pomembnejšega slovenskega denarništva. Kar je večjih slovenskih trgovcev ali industrijcev bodo v svojem širšem delovanju navezani na obstoječe velike italijanske denarne zavode. Čeprav smo prepričani, da bo demokratična Italija postopala svobodoljubno, vendar mislimo, da preteklost nekaj uči (propast Jadranske banke!). Lokalno omejem zavod, pajo z zaupanim jim denarjeil. namreč v velikem prometu ne more j ^ teh slučajih, ko je še vedno omonoii naie j rodne .. ; . I.. v. .*M ... .. . . I. ..« . ..v, jt 11 n j* Liiinit/I . a Dr. Ž čeprav moramo obenem reči, da kreditov ter nič več, ta se seveda u- ITALIJANSKI DENARNI OBTOK njihova sedanja višina ni nikakor pravičeno boji za njen uspeh. A or-‘ je bil v teku zadnjega leta skoro pogojena samo s povečanjem de- ,. . . , . , ganizirana tako, kot smo to zgoraj za 50% povečam. j mirnega obtoka. !e z. n ' •«! nakazali, bi nedvomno dosegla to, p0 službenih podatkih je znašal - * v jev m cim e ji, 1 aj o je poznajo ^ Siovenci tu najbolj rabimo: ne denarni obtok dne 28. februarja Racionirana živila za junij v lahkoverno1 p^to-' banko sato’ da imamo ^ iem\ 1947 ( v oklepaju podatki za 28. II. j Sloveniji bodo razdeljena po Ne- uspešno zamenjati široko razpredene več svojo poslovno centralo, ki naj 1946). Novčanice Italijanske Na-; dečih količinah (na navadno izkaz- banke 421.687,084.200! nico): 250 gramov kruha dnevno, nje tam in v onih višinah, za katere j (289.045,600.000), A m-lire 82.663, 200 gramov mesa ali ®0 gramov mreže večjih zavodov, v kolikor mu j 0'Jki 0 nasledstva goto- g0 p0ecUnci preslabi, bilo po znanju, 449 223 (83.428,000.00(0), državne iiH‘sn6 ali ribje kon&erve tedejo,- sicer posebni pogoji krajevnega zna J Vlh Uv,: kl jlh ®°.rate P° bilo po močeh. Rabimo jo, da dvigne 7.849,000.000 <£?60000. sko, 150 gramov sladkorja in 500 čaja in krajevne potrebe ne nudijo! “j* * Lkh^«1 naš u°led in Pomembnost v Posiov' 000). Skupno torej znaša denarni; gramov soh mesečno. Kruh bo pp- zadostne zaposlitve j . , . ,. . . ‘ * nem svetu. obtok lir 511.608,828.423 (lir 380.! čen iz 50% koruzne in 50% kru- Zduosine zapusmve. vodov, ki fo jih svojecasno prevze- . . , , , „ . , , . . Slovenskemu denarništvu v Gorici! li, je čakanje še nekam razumljivo, Od svojega vodstva bi taka ban- 283,900.000). Ako primerjamo e sne mo e. .n . in Brdih preostaja pa drugo zani-l ako že ne opravičljivo. A v slučaju,' ka zahtevala najvišje sposobnosti, spremembe v denarnem obtoku s narji dobe seveda d™galtoo o6w- mivo važno področje dela. To so ko je pred nami odprt problem V tem tiči njen glavni in najvaž- spremembo vrednost. Ure na pro-, ke, istotoko so Rfbdmd^ dodatki krajevne kreditne zadruge, ki naj slovenske komercialne banke v nejši problem. Ce bo rešen ta, se stean tržišču v sorazmerju z ; za nos no m J . . . , vrše svoje delo v korist našega! Trstu,katera nima od nikogar niče-« ni bati bodočnosti. Kot pri vseh. mi valutami, potem lahko vidimo,j zadeva o r fcp, SO n. pr. mi kmeta, malega trgovca in obrtnika.; sar dobiti (prejšnji tovrstni zavodi j špekulativnih, na poslih neposredno da sedanji visoki tečaji ni»o samo izena ni s e .m. e vet.__________ IZ ŽIVALSKEGA SVETA i______________________________ Življenju šivali, ali prav za prav duhovitemu prenašanju No-1 veških razmer v svet Hvali, je,! posvečena posebna vrsta književnosti, ki nam v zrcalu živalskega sveta kaže slabosti človeške Idcušbe. Takšne prispodobe so znane že iz stare književnosti davnih kultur, vendar jih tudi v modehni književnosti ne manjka. Tako je izšla pred dvema le- toma v založništvu Secker 81 Warburg Lmd, London, W. C. 1, 7 John Street, Bloamsbury zanimiva zgodba »Živalska kmetija«, ki jo je napisal angleški pisatelj George Onvell. četudi obsega kniižica samo 92 strani, najde čila tel j v njej bistroumno pisano satiro na sodobne diktature. To je zgodovina revolucije, ki je u-speh, pa vendar ni dosegla svojih visokih idealov, ki si jih je postavila ob svojem začetku. Pri-piovduje nam tudi o izrednih izgovorih, ki so si jih voditelji izmišljali ob vsaki priliki, kadar je kaj Ho narobe in je bilo po- ___________________________I irebno opravičili odstopanje od prvotnih idej. Zgodba je na kratko naslednja: živali nezadovoljne s svojim gospodarjem na kmetiji, ga izženejo in vzamejo upravo kmetije v svoje roke. Poskus se popolnoma posreči razen majhnega ne-'dostatka, ki lepi v tem, da mora nekdo stopiti na izpraznjeno gospodarjevo mesto. Vodstvo preide skoraj avtomatično na prašiče zaradi njihovih višjih duševnih sposobnosti v primeru s drugimi živalmi. Na nesrečo pa njihove moralne vrline ne odgovarjajo njihovim dušecvnim sposobnostim; iz le razlike nastane glavno gibalo vsega razvoja. Zadnje poglavje! prinaša dramatičen preobrat, ki se odkrije kot nujm posledica razvoja ie od vsega začetka. Pazljiv čitatelj bo hitro našel podobnosti med razvojem dogodkov v 3>živalski kmdtiju in zgodovinami velikih revolucij. Zara- di lega ne nameravam izrecno o- zolcem, vsaka po svojem okusu.« požar jati na značilne podobno- Najprej so prišli trije psi, Blue-j sti. j beli, Jessie in Pinoher, nato pa pra- j Gospodar kmetije Jones je bil i šiifi, ki so legli neposredno pred pijanec in zapravljivec, kar je pov-| govorniški oder. Kokoši so čepele zročalo med živalmi na kmetiji ne-! na latah, golobje so frfotali pod o-j zadovoljstvo. Pozabljal je zapirati strešjem, ovce in krave so legle vrata v hlevih, tako da so se živali v okrilju temne noči zbirale na sestanke. za prašile in začele prežvekovati. Oba vprežna konja, Boxer in Clo-ver sta prišla skupaj zelo počasi in Cim se je stemnilo, je med pazljivo legla, da ne bi s svojimi valmi nastal nemir. Stari Merjasec podkovanimi kopiti ranila kakšne Belič je imel prejšnjo noč čudne manjše živali, ki bi bila skrita v sanje, katere je hotel povedati; (Jlover je bila močna kobila vsem drugim živalim na kmetiji. Bredfijih let, ki ni nikdar več do- Sklenili so, da se zberejo pod velikim kozolcem, čim se bo stemnilo. Stari Merjasec Belič, ki se je prgv za prav imenoval Willington, je u-žival tak ugled med živahna, da je bila vsaka izmed njih pripravijo bila svoje prvotne lepe oblike, odkar je povrgla četrto žrebe. Boxer pa je bil močan konj, bela lisa ‘ preko čela in nosu je dajala nje-! govemu obrazu smešno zunanjost, na izgubiti uro spanja, da bi ga; res j0’ n^va inteligenca ni bila ! velika, vendar so ga vsi spoštovali, slišala govoriti. Pod svetilko, ki je visela od strešnega trama, je že ležal na pripravljenem otepu $mnTovariži, zdaj pa poglejmo, j kakšno je naše življenje, ki ga živimo? Poglejmo stvarnosti v oči: naše življenje je revno, polno dela in kratko. Rodimo se, dajo nam ravno toliko hrane, da ne izdihnemo naše duše. Usti pa, ki so sposobni za delo, so prisiljeni delati do zadnjega atama svoje življenjske sile; čim pa je naša sila izčrpana, nas pobijejo z vso krutostjo. No- bena žival v Angliji ne pozna pomena sreče in brezdelja, čim dopolni leto starosti. Življenja Hvali je revščina in suinost; to ja gol* resnica. »Ali je mar1 to del naravnega rada? Ati je mar to zato, kfir je ta naša zemlja tako revna, da no more omogočiti dosfo(jnega življenja tistim, ki na njej fivijo? Ne, tovariši, tisočkrat ne! Zemlja Anglije je rodovitna, podnebje je dobro, razmere omogočajo preživljanje znatno večjega števila živali, kot jih danes tukaj prebiva. Posamezna krneti ja bi lahko preživljala tucat konjev, dvajset krav, stotine ovac — vsi bi lahko živeli v blaginji, in dostojno, kot si danes sploh težko predstavljamo. Zakaj torej stalno živimo v teh bednih razmerah? Ker skoraj vas plod našega dela oropajo človeška bitja. Tukaj, tovariši, leži odgovor na -rsa noš položaj. Izrazimo ga lahko a eno samo besedo — človek, človek je edini resnični sovražnik, Iti ga imamo. Odstranite- človeka a sveta in odstranili boste za vako-Juaj izvor lakote in prevelikega dela. (Nadaljevanje) Stran 4. DEMOKRACIJA Leto 1. - Štev. 5 KULTURA Odgovor, ki ni odgovor Še o slovenskem gledališču v Trstu Dr. Kosovel je hotel (ali pa je morda moral?) odgovoriti na naš članek o slovenskem gledališču v Trstu s tem, da je zapel temu gledališču slavospev v Prim. dnevniku 15. t. m. To' hvalo je mogoče raeu-meti samo tako, da jo je narekovala politična obveznost, ali pa dr. Kosovel res še ni nikdar in nikjer nič boljšega videl. Ali torej obveznost ali pa nezrela kritika. Vsekakor pa na naš članek ni odgovoril. ampak je krepko mahnil mimo stvari. Najprej smljivo ponavlja isto, kar smo napisali kratko že mi. da se namreč »igralci zelo trudijo« in da *so zelo idealni«. 0 tem smo si edini. Toda gre za drugo vprašanje: ali je res to gledališče narodno, lo se pravi tako, ki bi mu bila glavna skrb naša narodna kultura in »motnost; ki bi skrbelo, da bi najboljša slo\enska literarna dela vprizorilo in bi tako navdušilo naše ljudstvo za slovensko besedo in bi dostojno predstavilo naše odrsko bogastvo tudi tujcem, s katerimi pridemo v stik. Vprašanje je bilo, ali ni temu gledališču naložena in diktirana od partije komunistično politična propaganda. Trdimo, da je to gledališče vprežno živinče strankarske diktature. Hic rodus, hic salta! Je ali ne, dr. Kosovel? Če bi Ibilo temu gledališču res za narodno kulturno delo, potem bi izbiralo spored iger drugače, Ce vodstvo boljših del ne pozna, potem to še bolj dokazuje našo trditev. Potem so pač dobili vodstvo tega gledališča ljudje, ki imajo samo zaupanje partije, niso pa sposobni. Trdimo, da je spored domačih del (in ta nas zaenkrat za-rtfma) tendenčno izbran. Samo nekaj primerov mimogrede: namesto Delakove priredbe Hlapca Jerneja, ki do zdaj ni doživela nikjer kakega posebnega uspeha, bi pač vzeli eno izmed Cankarjevih dram, katerih umetniška vrednost je že davno dokazana. Zakaj vzeti najslabšn Cankarjevo delo? (Gospod doktor, midva pač odgovor poznava: ker je to doki mogla režija vnesti največ politične propagande.) V umetniško cenp Borovih Raz-trgancev upam, da ne verjamete, saj niti sam pisatelj ne. Le spomnite se, kako se je izrazil sani o njih. Ge bi bilo gledališče »narodno«, bi na primer najraesto Raztrgancev igralo Jalnov Dom, ki je en sam slavospev slovenski domačiji. in če bi bilo temu gledališču 74 najboljša slovenska dela, ne bi igralo Zupanovega dialoga, ampak bi morda le našlo kako nesporno dobro slovensko dramo Majcena, Leskovca, Finžgarja itd. Tudi Vi, gospod doktor, i-mate isto slabo lastnost kot Vaš tovariš dr. Bartol in drugi Vaši tovariši: skrijete se namreč ea ljudstvo. Tudi Vi trdite, češ, saj je ljudstvo ploskalo. Prvič ni res, da bi ljud- stvo kar ploskalo, saj vemo, da ste igrali včasih pred pol dvorane, včasih pa še pred manj. Pa tudi če bi tisto ljudstvo, kolikor ga je bilo, ploskalo, to še ni dokaz, da je gledališče najboljše. Ljudstvo ne more poznati, posebno primorsko ne, kaj je v naši književnosti najboljšega. Ono je srečno ob domači besedi, ki jo je tako dolgo pogrešalo. Zato pa je odgovornost in krivda tistih, ki so si nadeli naslov »narodni« tem večja, kajti, namesto da bf ponudili ljudstvu svežega kruha, pa mu vsiljujejo plesnivega. In krivda tistih, gospod doktor, ki tako delo zagovarjajo, je prav tako velika. In zakaj dokazujete nekaj naspotnega, kar delate? Saj nastopajo vaši igralci na odru s pozdravi kot smo jih vajeni na mitingih. Je to potem predstava vsenarodnega gledališča? Zakaj vse to? Dokler nam ne boste na to odgovorili, bomo vedeli, da to gledališče ni narodno, ampak je propagandno orodje ene same stranke. Vedeli pa bomo tudi to, kar j smo zapisali že prvič, da so 'bili Vaši zastopniki verjetno zato »nad 130 krat pri zaveznikih in pri drugih merodajnih činiteljih«, pa vedno brez uspeha, ker gledališče ni narodno, ampak politično! Glede igralcev samo še kratka pripomba. Nedostojne kretnji igralca Turka pri Vdovi Rošlinki spadajo za nas v pristaniško krčmo, ne pa na oder »narodnega« gledališča. Ce pa psavite. Vi, go-pod doktor, da je to višek gledališke kulture, potem smo mnenja, da je naš okus evropski, Vam pa so morali natakniti precej varljiva očala. Kaj mislite, gospod doktor, če prinese igralec svoj umetniški dar na svet, kakor pravilnp pravite, mislite, da se bo Ta dar razvil in pokazal šele v letih, ko igrale - praznuje svoje starostne jubileje? Pojdite, pojdite! Ce prej ni pokupil nič posebnega in je 20 let igral natakarja, se mu najbrže tudi pri petdesetih ni naenkrat posvetilo tako zelo, da bi bil lahko kar naenkrat nosilec glavnih vlog in režiser. Samo to smo mislili v tej zvezi . Da bi pa zaničevali preteklost kogarkoli, to ste pa podtaknili, gospod doktor, ali pa niste razumeli. Poudarjamo še enkrat.: želimo narodno gledališče, ki bo svobodno in ne bo propagiralo v režiji ali v besedilu totalitarnih političnih idej. To pa je v službi partije. Morda res še danes dr. Kosovel, tega ne vidite. Prepričani pa smo, da boste to spoznali, kakor šele danes spoznate, da je »Glas zaveznikov« le pisal objektivno. Ko pa je izhajal, je VaS list bruhal ogne j in žveplo nanj. Gospod doktor, potrudite se s svojimi, da boste tudi današnjo pot gledališča pravočasno spoznali. Da ne bo prepozno! L. B. Novomeško okrožno sodišče ie bi oddajal mleko državni zbiralni-obsodilo na smrt % obešen jem Ig- j ga je prodajal zasebnikom in naca Crtalja iz Ostroga, obtožene-j podobna ga, da je zaradi njega padlo 114 * * * partizanov. IstoSasno je sodiSSe ob- V Mariboru je bilo prvo zase-sodilo F.Kodriča iz Mihovice, kisel danje plenuma OF Maribor-oko-je skrival od osvoboditve do areta-: lica. Poročila so pokazala^ da ne-cije 4. aprila t. 1., na 20 let od- kateri kraji nis» o posvečali dovolj vzema prostosti s prisilnim delom. I pažnje pomladanski setveni kam- Kodrič se je družil z ostalimi skrivači ter je med domačini Siril propagando proti ljudski oblasti. Sodišče je obsodilo tudi tiste, ki so oba obsojenca podpirali, jima da- paniji. Poročilo o zasedanju pravi, da bi načrt za izvedbo pomladanske setve lahko boljše uspel in da je naloga odborov OF, da na svojem ozemlju pregledajo, koliko so jali hrano, jima omogočali kreta- kmetje posadili in da vzpodbujajo nje in ju skrivali pred organi ljud-; kmete, da sklenejo z državnimi ske oblasti. * * * V novomeškem okraju so izpustili na svobodo nad 20 skrivačev, ki so se v zadnjem Sasu javili. * *» Kontrolna komisija za mariborsko okrožje je predala javnemu tožilstvu bivšega upravnika gradu Viltuš Ivana Pivca, ki je od osvoboditve pa do decembra 1946 vodil vap gospodarstvo na omenjenem gradu. Pravijo, da delo niti zdaleč ni opravičilo zaupanja, ki mu ga je izkazalo ljudstvo, ko ga je postavilo za upravnika velikega ljudskega imetja. Pivec sploh ni vodil potrebnih knjig, ni zapisoval dohodkov, pač pa je bil vesten pri zapisovanju izdatkov. Namesto da podjetji pogodbe za odkup zelenjave in zgodnjega krompirja. * * * Vse zboruje v sedanji Jugoslaviji. Kakor poroča »Primorski dnevnik« s dne 20. t m. so imeli v Beogradu tudi gluhonemi zborovanje, katerega se je udeležilo kakih 150 delegatov. Sestavili so brigado gluhonemih, ki se bo udeležila gradnje na neki železniški progi. » * * Dne 7. maja je v 80. letu starosti v Ljubljani umrl bivši poštni ravnatelj Ivan Hafner, rojen v Hrastju pod Gorjanci. * * * Od 31. maja do 9. junija t L bo v Zagrebu prvi velesejem po osvoboditvi. Vesti s Tržaškega Prispevki k fratelanci. V kinu Del Mare v Trstu vrte Že nekaj dni propagandno-politični film sovjetske filmske družbe „V gorah Jugoslavije". Kolikor smo slišali, je film prikazoval med drugim tudi požiganje jugoslovanskih vasi, odg«n Jugoslovanov v koncentracijska taborišča, streljanje talcev, kar vse so delale italijanske okupacijske čete med vojr.o. Film je menda poleg tega kazal, kako so italijanske čete bežale pred Titovimi partizani in kako so vpili na begu: „Mamma mia...“ Da ne bi ta del filma motil italijansko-slovenske fratelance SI AU so merodajni politični vel Ijaki, ki . imajo vpliv na kino Del Mare, izrezali tisti del filma. Tako morejo gledalci videti danes samo barbarstva Nemcev nad Jugoslovani in „ sodelovanje" Mihajloviča l njimi. Ustaša Paveliča precej manj. Tudi ta del filma bodo gotovo izrezali, ko bo ustvarjena fra-telanca med nemškimi in slovenskimi komunisti. Res, film je „dokumentaričen“ in zelo »zgodovinsko verodostojen"! Dobave premoga za Trst so že leta v težkem položaju, ki se jc v zadnjem času še znatno poslabšal. Pomanjkanje premoga ne ograža samo dobav plina in onemogoča kurjavo poslovnih in stanovanjskih prostorov v zimi, temveč grozi ustaviti obratovanje krajevne industrije. Pred dnevi je tržaški župan dr. Miani brzojavno zahteval pri ameriškem zunanjem ministru Marshallu ter pri britanskem in a-meriškem zastopniku v Varnostnem svetu dobavo 20 tisoč ton premoga mesečno. Nastane pa vprašanje, zakaj se je treba obračati po premog v Anglijo in Ameriko, ko imamo v neposredni bližini v Jugoslaviji premogovnike, ki so pred vojno znaten del svoje proizvodnje izvažali, tako predvsem premogovniki pri Labinu v Istri in v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju v Sloveniji. Na kakšni višiui je ta proizvodnja? C Prepustitev rekviriranih stavb po zavezniških četah v Italiji je obseglo tudi področje „A„ Julijske krajine. V Trstu so prepustili lastnikom za uporabo 10 zgradb, med katerimi je tudi telovadnica, občinsko poslopje in postaja za avtobusni promet. V Tržiču so predali 7 poslopij. Ustanova UNRRA zaključuje s svojim delom v Italiji. Zaradi tega je treba predložiti njenim podružnicam - tudi v Trstu - račune v plačilo pred junijem 1947. Vsa izplačila v gotovini med 1. in 80. junijem 1947. Slovenska višja realna gimnazija v Trstu na majskem izletu. V zgodnjem pomladanskem jutru 14. t. m. smo odšli. Potovali smo ob morju iz Trsta do Tržiča. Odtod smo krenili čez Gorico ob Soči v Kobarid. Po kratkem odmoru smo nadaljevali pot peš do sv. Lovrenca, kajti obisk Gregorčičevega groba je bil glavni cilj našega izleta. Ob grobu nam je prof. slovenščine g. Beličič v kratkih besedah podal lik tega velikega primorskega pesnika. Iz Škofij pri Trstu. Minuli teden je bil pri nas velik miting. Prišli so „tovariši" iz Kopra, da nagovorijo nas za vstop v novo kmetijsko zadrugo, ki se je ustanovila, da bo pobirala in prodajala naše kmetijske pridelke. Zbralo se je dosti ljudstva, večinoma kmetje.’ Vse ljudstvo je bilo skrajno razburjeno, ter je moško in odločno povedalo sklicateljem, da obsoja njihovo ravnanje. Oni silijo kmeta, da oddaja svoje pridelke v prisilne zadruge, ki niso kmečke prijateljice, ampak hujše kot vsak oderuh. Te zadruge plačujejo kmetom pridelke po 25, 30 ali 35 lir kg, jih pa vozijo v Trst, kjer jih prodajajo po 75, 80 in 90 lir kg. Tako ima zadruga pri kmečkih žuljih 200°/0 ; dobička in od tega dobička j kmet ne vidi ničesar, ker gre vse za propagando in za zadružno uradništvo. Naša vas je na vratih Trsta in naši kmetje so vedno vozili svoje pridelke sami na tržaški trg in jih prodajali po najvišjih cenah. Pod novim režimom pa mu je pot v Trst zaprta. In če si kdo upa po steiah preko meje, tvega svoje življenje. Saj ravno pri nas so Titove straže letos ustrelile tri osebe. Iz Kobarida. V naš lepi kraj prireja šolska mladina zelo rada majniške izlete. Naš trg in Gregorčičev grob pri sv. Lovrencu so obiskali učenci slovenske gimnazije in trgovske akademije v Trstu v spremstvu številnih profesorjev. Prijetno razigrana mladina se je le s težavo poslovila od nas. - Prej* šnji teden sta se poročila g. Karel Matelič in gdč. Pavla Ivančič, oba iz Kobarida, ter g. Ciril Mlakar in g.čna Volarič Marija iz Svinega. Novemu poročencu želimo obilo sreče! ČITAJTE »DEMOKRACIJO" Vesti z Goriškega Iz Slovenije in Jugoslavije naj verjamemo vestem komunističnega tiska, je proizvodnja žc j Si ' J* daleč prekoračila predvojne .nor- nina sredstva Obnova Štanjela na Krasu. V torek 13. t. m., je bilo v Štanjelu na Krasu izredno slavje. Zastopniki ZVU s polkovnikom Bow-manom na čelu so izročili obnovljene hiše njihovim lastnikom. Zavezniško odposlanstvo je najprej pozdravil s kratko dobrodošlico domači g. župnik. Odgovoril je polkovnik Bovvman, ki je poudaril, da je ZVU spoznala in razumela trpljenje vasi, ki je bila uničena v borbi proti okupatorju. Z obnovo hiš je skušala olajšati trpljenje in nekoliko poplačati žrtve. V imenu prebivalcev se je zahvalil g. Gerkovič in zaprosil, da bi se obnovitveno delo nadaljevalo, dokler ne bodo imeli vsi popravljenih hiš. G. Gerkovič je govoril angleški, kar je vidno razveselilo g. polkovnika Bowmana in njegovo spremstvo. To so prhale tudi besede, s katerimi je odgovoril: ^Zahvaljujem se očetu Radivoju za njegovo vljudnost in prijaznost, da mi je,naslovil govor v mojem jeziku. Žal mi je, da ne morem storiti enako. Zelo sem vesel, da smo lahko storili, kar je bilo doslej dovršenega v priznanje žrtev, ki so jih vaščani pretrpeli za času vojne, Na žalost pa bodo naši napori v bodočnosti omejeni, ker je lahko mogoče, da ne bomo več dolgo na tem področju. Mogoče bomo kmalu odpotovati in zapustili te kraje z obžalovanjem v srcu in s srečnimi spomini na čas, ki smo ga prebili z vami. Zgradili smo te nove hiše, ki jih danes uradno vračamo njihovim lastnikom, z združenimi napori. Lepi uspehi ne bi bili doseženi, če ne bi ozko sodelovali oblast, delovna sila Minktrstvo za industrijo in rudarstvo LR Slovenije je sklicalo konferenco voditeljev republiškega in krajevnega gospodarstva, da bi rikupno prereSetali vsa vprašanja, težave in nepravilnnsti, katere je bilo opaziti v prvem trimesečju iz-Tajanja jugoslovanskega petletnega gospodarskega načrta. * * * Javna tribuna v »Slovenskem poročevalcu« pregreva nekoliko tasta -relo vpraianje razdeljevanja mleka v Mariboru, M je sicer majhen, toda značilen primer neredne ko-munistifne uprave v Jugoslaviji. j V februarja in marcu je mnogo potrošnikov v Mariboru ostal«* brez mleka, ker sta imela mestni ljudski odbor in Mlekopromet različne spiske, katerih razlika je dosegla 2515 upravičencev. Ne prvi ne drugi se nista zanimala za vzrok razlike in vsak je trdil svoje, ljudstvo pa je ostalo brea mleka. Po drugi strani pa je v dveh razpro-idajalnicah mleko v konservah 0-| »tajalo, toda niti mestni ljudski odbor niti Mlekopromet nista znala prenesti konserv v tiste prodajalni* ce, kjer je mleka primanjkovalo. — Kaj torej pomagajo lepe obljube naSrtnega gospodarstva? -- me Deistvo oa ie da ie lurosla- UPam- dil bodo Pralci srečno * »?’ 5J«e Živeli v svojih novih hišah še mno- vija pred letom uvažala premog preko ustanove UNRRA. Kje je to-raj resnica? Obseg obnove na področju ,A“ je razviden iz podatkov, ki jih je dal major Richardson na tiskovni konferenci. ZVU je odobrila .obnovitvena dela na 21.006 zasebnih in javnih »poslopjih, ki so bila poškodovana v vojni. Od teh je že _ _ 15.285 popravljenih. Od tega odpa~;Te dni se goriski trg s češnjami de na tržaško področje 16.815 odo-: bliža svojemu višku. V sredo 21 t. m. svojih go let.** Štanjel je stara kraška vas, ustanovljena okrog 1. 1200. Nemci so ga uničili 10. sept. 1944, ker so ca Partizani rabili *a svoje oporišče, rebivalcev šteje 265. Popolnoma uničenih hiš je bilo 25, deloma razdejanih 45. Češnje na goriškem trgu. brenih obnovitvenih načrtov, od katerih je skoraj 12.000 že izvedenih. Celotni stroški za popravila zasebnih poslopij so doslej znašali 769 milijonov lir. K obnovitvenim stroškom prispeva ZVU 50 odstotkov, v nobenem primeru ne več kot 300.000 lir. Tehnični nrad lahko izvede popravilo tudi brez pristanka, za stroške pa se vknjiži na obnovljeno poslopje po odbitku 300.000 lir. je bilo pripeljanih na goriški izvozni trg okrog 700 stotov češenj, najvefja letošnja množina. Lepe, zdrave češnje so šle po 25 do 35 lir kg. slabše blago je doseglo naj-nižio ceno 15 lir kg. Tovarna marmelade Masetli je kupila 70 stotov razpokanih in načelih češenj. V četrtek Jc radi slabega vremena prišlo na trg polovico manj blaga. Cene so se gibal" prilično v isti višini kot prejšnji drm. Trg je živahen, Gorico je obiskalo več tujih kupcev, vendar večjega izvoza v inozemstvo ni. Dobri odjemalci naših češenj so mesta v starih severnih provincah od Vidma do Verone Od tu gre nekaj blaga po zraku v tujino. Benetke in Mestre so kot navadno vsako leto tudi letos med najboljšimi kupci. V letošnji sezoni pričakujemo še 4 do 5 velikih tržnih dni, ko bo na trgu še več pridelka kot v sredo. V prihodnjih dneh pričakujemo divjake, ki so okusne, izborne češnje in prenesejo tudi prevoz, imajo pa to slabost, da v deževju pokajo. Osebna vest. G. France Bevk, predsednik bivšega PNOO, se je za stalno preselil v Ljubljano, kjer bo dobii novo funkcijo. <$jj! ,&fjgg Letina na Vipavskem. Vipavski kmet nam poroča: Letina nam obeta zelo slabo. Radi hude zime nam je zaostalo delo še od lanskega novembra, sedaj nam zastaja radi velike suše. Trta večji del ni bila okopana. Vso pšenico in drugo ozimino je treba preorati. Koruzna ter vsa ostala pomladanska setev ne kaže kaj prida. Seno v visokih legah je pičlo in ponekod popolnoma zagorelo. Tndi češnje vsled suše niso prvovrstne in ni po njih povpraševanja. Naše zadruge se zanimajo za izvoz preko Morganove črte; polovico plačajo sedaj, drugo polovico obetajo po priključitvi. Smo radovedni, koliko kalinov bodo vlovile. . Zločin na Čukišču. zadnjič smo poročali o strašnem zločinu na Čukišču v Dolu, čigar žrtev sta postala gostilničar Roner in njegova težko ranjena žena. „SIov. Primorec* od 21. t.. m. poroča o tem krvavem 'dogodku: „Sprva se ni vedelo, kdo je napadalec. Sedaj pa se zdi, da je dognano, da Je zločinec dobro znani Marjan Mozetič, doma iz Mirna, stanujoč v Vrtojbi. Malo prej se je izvršil roparski napad na zidarskega mojstra Žigona iz Renč na cesti med Štanjelom in Rihembergom, kjiteremu so odnesli 900 tisoč lir. Policija je izsledila roparje In dva aretirala: Stanislava Madona iz Vrtojbe in Ivana Marinčiča iz Višnjevika. Njihov poglavar Marijan Mozetič je pa utekel. In ta se zdi, da je potem sam izvršil napad na Čukišču. Oba aretirana sta bila člana roparske tolpe, ki je izvršila zadnje čase veliko zločinov v gorički okolici. Mozetič je 18 leten fant. Trde, da se je zatekel v cono B in da so ga tamkajšnje oblasti aretirale. »SLOVENSKO SIROTI*VE«, ki je posvečeno sv. Družini, vstaja že spet na veliko veselje slovenskega pa tudi italijanskega ljudstva, ki je z nami obžalovalo kruto dejanje, s katerim je bil zavod L 1930. po krivici in brez vsakega vzroka zatrt CC. šolske sestre, ki so v njem izvrstno delovale, eo se : vrnile dne 16. t. an. in že urejujejo j vse, kar smo utegnili rešiti ali na ' novo kupiti v tej straSni draginji ! To bo že tretja otvoritev tega le-: pega zavoda, ki je sicer le malo let deloval v miru, pa ima v vseh poklicih pokazati na odlične mole in mladeniče, žene in mladenke, ki so se vzgajali v njem. Bog daj, da bi >Sirotišče< moglo kmalu doseči višino, ki jo je doseglo L 1980i, ko je vladni referent poročal vladi, da med vsemi dobrodelnimi zavodi v Julijski Krajini najlepfe posluje »Slovensko Sirotlščec v {Jorici. Takrat je bilo zatrta Zahvaljujemo se prav srčno vsem dobrotnikom in prijateljem! Politični humor Z Opčin nam poročajo, da ima tam »Demokracija* velenaročnika, ki je od navdušenja pokupil vse izvode št. 3 — Se najlepše zahvaljujemo in priporočamo! * * * Pepe: „Ti France, ali čitaš zadnje čast rdeče žurnale? Meni se zdi, da ta .Demokracija* ne bo tak nič. ko jim povzroča tako velike skrbi, da toliko pišejo in govorijo o njej gori do SIAU.* France: .Imaš prav, na muho se ne strelja z vsemi majhnimi in velikimi kanoni. Meni se zdi, da je ta .Demokracija* le prinesla nekaj demokracije v naše časopise. Prej je bilo tako zelo enolično in dolgočasno.* Pepe: „Kaj pa tisti .Ljudski tednik', ki se na zadnji strani ,Kraška burja‘ imenuje, ali si tudi čital? Meni se ne zdi tako strašna, kakor je naslikana. Bolje bi ji pristojalo ime ,Lahka pomladanska sapica*.® Franci: .Seveda sem ga bral. Ti, meni se zdi, da bi se spodobilo, če bi se jim .Demokracija1 prav lepo zahvalila za brezplačni reklamni inserat, ki je velik kar za pol strani.* Pepe : „Ne boj se, saj so pri .Demokraciji* dobro vzgojeni gospodje, ki že vedo, kaj je njih dolžnost. Tudi tistega, kar so napisali, kje vse najdeš .Demokracijo* jim ne bodo zamerili, saj taka je končno usoda vsakega prebranega časopisa.* Franci: .Gotovo se zaradi tega ne bodo hudovali, čeprav bi jim lahko odvrnili, da .Ljudski tednik* od tam izhaja, kjer, .Demokracija* končuje svojo usodo. Pa jim niti tega ne bodo rekli, ker so fini." Pepe: „Tisti uredniki od .Ljudskega tednika* morajo biti pa čudni ljudje. Pravijo, da so vpili v gozd in da jim je odgovoril .l-A.* France: Naravno, kdor in kar v-pije v gozd, to mu gozd odgovori.* Pepe: .Sedaj moram pa hiteti naprej. Skoda, ker bi si imela gotovo se kaj povedati. Pa drugič.* Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije41 Isti Medancl kot pre( še L. 3000.—, Virgllij Sfiligoj L. 500.-, Vaščani iz Podsabotina L. 8S0.~, Vaščani tz Vedrijana L. 600, in eden 1.. 150.—i Bric, preganjan od nasilnikov, ker se jim ni hotel udatl, daruje .Demokraciji* L. 1000.—, N. N. iz Vlpolž L. 500,— priljubljeni .De. mokracljl*, N. N. Iz Rihemberka L. 500.—. da bo .Demokracija* živela, N.N. Iz Bovca L. 200,— Iz navdu« Senja nad Ustom s od srečo in veseli# darujemo demokratični Steverioncl L. 1740.-, iz Brd L. 600.t , N. N. prof. iz Trsta L. 460.— , Knajstorlea prijateljev ir. Nabrežine iz vetelja nad rojstvom In za uspešno rast .Demokracije* L. 4780.—. Vsem prav lepa hvala 1 Odgovorni urednik : Janko Simčič. Tiska tiskarna Budin v Gorici. Tiskano t dovoljenjem A. I. S