T ro jarjev  zb o r n ik  1 4 5
VALERIJA BERNIK
VSEBINSKA PRIMERJAVA IZBRANIH SLOVENSKIH 
IN TUJIH OSNOVNOSOLSKIH UČBENIKOV ZGODOVINE
CONTENT COMPARISON OF SELECTED SLOVENIAN 
AND FOREIGN ELEMENTARY SCHOOL HISTORY TEXTBOOKS
Izvleček
Avtorica analizira izbrane učbenike zgodovine za osnovno šolo, ki so izšli v obdo­
bju od leta 2000 do leta 2004 v Sloveniji, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. Analiza 
vključuje primerjavo vsebinskih elementov učbenikov, tematizacije vsebin, zastopanosti 
področij družbenega življenja v preteklosti ter izbranih vsebin (prva svetovna vojna, tota­
litarizem, druga svetovna vojna, vloga žensk). Zanimiva je primerjava zastopanosti posa­
meznih zgodovinskih obdobij v obravnavanih učbenikih, ki kaže, da učbeniki v največji 
meri poudarjajo sodobno obdobje -  to je čas 20. stoletja. Na koncu avtorica podaja tudi 
predloge za izboljšanje učbenikov, ki so lahko pripomoček piscem učbenikov na področju 
družboslovja.
Ključne besede: zgodovina, učbeniki, osnovna šola, tematizacija, zgodovinska obdo­
bja, izbrane teme.
Abstract
The author analyses selected history textbooks for elementary schools, issued betwe- 
en 2000 and 2004 in Slovenia, Great Britain, France and Germany. The analysis includes 
a comparison o f content elements o f textbooks, arrangement o f topics, representation of 
areas of social life in the past and selected contents (First World War, totalitarism, Second 
World War, role o f women). The comparison o f representation o f individual historical 
periods is interesting as it shows that textbooks greatly concentrate on the Contemporary 
period -  the time o f the 20th Century. In the conclusion, the author gives suggestions on 
how to improve textbooks, which can be a useful tool for textbook authors in the area of 
social sciences.
Keywords: history, elementary school, arrangement o f topics, historical periods, se- 
lected topics.
1 4 6  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
VSEBINSKA PRIMERJAVA IZBRANIH SLOVENSKIH 
IN TUJIH OSNOVNOŠOLSKIH UČBENIKOV ZGODOVINE1
1. SODOBNO OSNOVNO ŠOLSTVO IN UČBENIKI ZG ODOV INE V SLO VEN I­
JI, VELIKI BR IT A N IJI, FR AN CIJI IN NEM ČIJI
Učbeniki zgodovine nastajajo v različnih šolskih sistemih in so namenjeni različ­
no urejenim učbenišk im  trgom. Učbeniški sistemi in učbeniški trgi do določene mere 
vplivajo na zasnovo učbenikov, zato v začetku na kratko predstavljam šolske sisteme, 
v katerih so učbeniki nastali in učbeniške trge, na katerih se ti učbeniki tržijo. Ker je  v 
Sloveniji zgodovina samostojen učni predm et v zadnjih štirih letih osnovnega šolanja, 
sem med tujimi osnovnošolskim i učbeniki zgodovine izbrala za primerjavo tiste, katere 
uporabljajo učenci v sekundarn ih  šolah, ki ustrezajo slovenskim zadnjim štirim  razredom  
osnovne šole.
Učbenike, ki so predm et raziskave, sem razvrstila  v tabele in j im  dala  številčne ozna­
ke, da  bi bilo v primerjavi vsebinskih in m etodoloških elementov posam eznih  učbenikov 
bolj jasno, o katerem  teče beseda.
Osnovno šolstvo in učbeniki zgodovine v Sloveniji
V Sloveniji se učenci devetletne osnovne šole srečujejo s predm etom  zgodovina v za­
dnjih štirih razredih , torej v starosti od 11 do 15 let. Zgodovina je  v zadnjih štirih razredih 
devetletnega obveznega osnovnega šolanja obvezen predmet. Učenci in učitelji izbirajo 
med učbeniki različnih založb iz kataloga potrjenih učbenikov. V letu 2004  so učenci in 
učitelji izbirali med učbeniki založbe M odrijan in DZS.
Tabela 1 prikazuje  oznake, s katerim i sem poim enovala  izbrane slovenske učbenike. 
Te oznake uporabljam v nadaljevanju raziskave, da bi bilo jasno  razvidno, na kateri učbe­
nik se ugotovitve nanašajo.
Tabela I: Oznake izbranih slovenskih učbenikov, pod  katerim i se pojavljajo  v raziskavi
Oznake za 
slovenske učbenike Učbeniki
1. učbenik DZS
RODE. Marjan, TAWITIAN, Elissa (2004), Prvi koraki v preteklost. 
Učbenik za 6. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: DZS.
2. učbenik DZS
JANŠA-ZORN, Olga. MIHELIČ, Darja (2004), Stari in srednji vek. 
Zgodovina za 7. razred devetletke, Ljubljana: DZS.
3. učbenik DZS
CVIRN. Janez, HRIBERŠEK BALKOVEC, Elizabeta, STUDEN, 
Andrej (2004). Novi vek. Zgodovina za 8. razred devetletke, Ljubljana: 
DZS.
4. učbenik DZS
DOLENC, Ervin. GABRIČ. Aleš. RODE, Marjan (2003), 20. stoletje. 
Zgodovina za 8. razred osemletke in 9. razred devetletke, Ljubljana: 
DZS.
1 Vzeto iz: Bernik Burja. Valerija (2006), Vsebinske in m etodološke sprem em be v osnovnošolskih učbe­
nikih zgodovine od  konca  /У. do začetka 21. sto letja  na Slovenskem. Doktorska disertacija. Ljubljana: 
Filozofska fakulteta.
T r o j a r j e v  z b o r n ik  1 4 7
1. učbenik 
Modrijana
JANŠA-ZORN. Olga. KASTELIC. Ana. ŠKRABA. Gabrijela (2004). 
Spoznavajmo zgodovino. Zgodovina zn 6. razred devetletne osnovne 
šole. Ljubljana: Modrijan.
2 . učbenik 
Modrijana
SIMONIČ MERVIČ Karmen (2004). Stari svet. Zgodovina za 7. 
razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: Modrijan.
3. učbenik 
Modrijana
ŽVANUT. Maja & VODOPIVEC, Peter (2004). Vzpon meščanstva. 
Zgodovina zu 7. razred osnovne šole. zgodovina zu S. razred 
devetletne osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.
4 . učbenik 
Modrijana
KERN. Ana Nuša, NEČAK, Dušan. REPE. Božo (2003). Naše 
stoletje. Zgodovina zu S. razred osnovne šole. Zgodovina za 9. razred 
devetletne osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.
Osnovno šolstvo in učbeniki zgodovine v Veliki Britaniji
Mladostniki v starosti od II do 15 let se v Veliki Britaniji izobražujejo v sekundar­
nih šolah (Grammar school), ki so podobne klasičnim gimnazijam drugje v Evropi.: Pri 
sekundarnih šolah gre za drugi del obveznega osnovnega šolanja, medtem ko prvi del 
poteka v primarnih šolah.3
»V Veliki Britaniji je zgodovina obvezen predmet od 5. do 14. leta. potem pa je od 14. 
do 16. leta izbirni. Zgodovina spada od 11. do 16. leta med predmete nacionalnega učnega 
načrta.«4 »Pozitivna stran angleških izpitnih učnih načrtov je. da vsebujejo gospodarske, 
družbeno-socialne, kulturne, pa tudi znanstvene, tehnološke in verske teme. Negativna 
stran pa je, da izbrani učni načrti oz. njihove široke in poglobljene teme. ki vsebujejo 
samo politično, vojaško ali diplomatsko zgodovino, ne vsebujejo tudi družbene, kulturne 
in gospodarske in obratno. Izbor širokih tem pomeni, da učenci spoznajo samo določene 
zgodovinske dogodke in procese. V Veliki Britaniji že v starosti od 14. do 16. let poznajo 
to izbirnost, kar pomeni, da se učenci učijo samo izbrane teme. Če so za neko zgodo­
vinsko obdobje izbrane samo teme, ki poudarjajo britansko zgodovino, potem učenci ne 
poznajo svetovne zgodovine.«5
V Veliki Britaniji učitelji svobodno izbirajo učbenike različnih založb. Nacionalni 
kurikulum jasno določa znanja in sposobnosti, ki naj bi jih učenci razvili. Učenci od
11. do 14. leta morajo proučiti tri določena obdobja britanske zgodovine, kombinirana z 
evropsko zgodovino, zgodovino izvenevropskih dežel in svetovno zgodovino 20. stoletja. 
Skozi teh šest vsebinskih področij obravnave morajo učenci razviti historična znanja, ki 
vključujejo historične raziskave, selekcijo in evalvacijo virov, vrednotenje različnih inter­
pretacij zgodovine in izražanje lastnega razumevanja preko različnih tehnik. Poudarek 
na integraciji spretnosti in znanja je eden od bistvenih značilnosti britanskega sistema. 
Razvoj znanja, spretnosti analiziranja in razlaganja, kritične uporabe virov in evalvacija 
različnih zgodovinskih interpretacij so glavni elementi učenja zgodovine.6
2 Lipužič, Boris (1993). Izobraževalni trenili v Zahodni Evropi. Pregled strukturnih sprem emb v šolskih  
sistem ih, Nova G orka: Educa.str. 129.
3 Ibid.. str. 130.
4 Trškan, Danijela (2001). Učni načrti za srednješolsko zgodovino v Veliki Britaniji, v: Zgodovinski č a so ­
p is  , št. 1. str. 109.
5 Ibid., str. 120.
6 Riley. Michael (2001). The Preparation of' History Textbooks: An Author's Viewpoint, v: Seminar on 
H istory Teaching in Secondary Schools: Teacher Training and H istory Textbooks. Strasbourg: Council 
of Europe, str. 23-24.
1 4 8  V alerija  B e r n ik : V s e b in s k a  prim erjava  .
V raziskavi sem analizirala učbenike založbe Heinemann (za l. razred sekundarne 
šole) in založbe Collins (za 2., 3. in 4. razred sekundarne šole). Tabela 2 prikazuje oznake, 
ki jih za izbrane učbenike uporabljam v raziskavi.
Tabela 2: Oznake izbranih britanskih učbenikov, pod katerimi se pojavljajo v raziskavi
Oznake za 
britanske učbenike
Učbeniki
l. britanski učbenik KIDD, Judith, REES, Rosemary, TUDOR, Ruth (2000), Life in 
Medieval Times, London: Heinemann.
2. britanski učbenik WRENN, Andrew (2002), Presenting the Past. Britain 1500-1750, London: Collins.
3. britanski učbenik GREY, Paul, LITTLE, Rosemarie (2002), Presenting the Past. Britain 
1750-1900, London: Collins.
4. britanski učbenik SPAREY, Elizabeth, WORALL, Keith, JOHNSON, Sue (2003), 
Presenting the Past. The modem World, London: Collins.
Osnovno šolstvo in učbeniki zgodovine v Franciji
Mladostniki v starosti od 11 do 15 let se v Franciji izobražujejo v nižjih srednjih šolah 
{College), ki ustrezajo slovenskim višjim razredom osnovne šole.7
Zgodovina kot poseben predmet v francoskih nižjih srednjih šolah ne obstaja, ampak 
je vedno v povezavi z geografijo.8 »Tako je predmet zgodovina-geografija obvezen pred­
met v kolidžu oz. nižji srednji šoli. Razredi se imenujejo 6., 5., 4. in 3. razred, pri čemer je
6. razred namenjen najmlajšim in 3. razred najstarejšim učencem. Učbeniki za te razrede 
so skupni za zgodovino in geografijo.«9
Zgodovina in geografija se v Franciji poučujeta kot en predmet. Vendar pri tem ne gre 
za integrirani pouk, ampak se vsak predmet poučuje po posebnem učnem načrtu. Podaja­
nje zgodovine je na nižji srednji šoli (College) deskriptivno in kronološko.10
V raziskavi sem obdelala učbenike predmeta zgodovina geografija založb Hatier (za
6. in 4. razred), Magnard (za 5. razred) in Nathan (za 3. razred). Tabela 3 prikazuje ozna­
ke, ki jih za izbrane francoske učbenike uporabljam v raziskavi.
7 Lipužič, Boris (1993). Izobraževalni trendi v Zahodni Evropi. Pregled strukturnih sprememb v šolskih 
sistemih, Nova Gorica: Educa, str. 47.
8 Trškan, Danijela (2001), Učni načrti za srednješolsko zgodovino v Franciji, v: Zgodovinski časopis, št. 1, 
str. 121.
9 Ibid.
10 Wedam, Vida (1996), Učni načrt za zgodovino v splošni in tehnološki srednji šoli v Franciji, v: Zgodovina 
v šoli, št. 3, str. 50-57.
T ro jarjev  z b o r n ik  1 4 9
Tabela 3: Oznake izbranih francoskih učbenikov, pod katerimi se pojavljajo v raziskavi
Oznake za 
francoske učbenike Učbeniki
l. francoski 
učbenik
BARTOLI, Jacques idr. (2004), Histoire-Geographie 6eme, Livre de 
le  le ve. Paris: Hatier.
2. francoski 
učbenik
DOUBLET, Frederic, CASA, Michel (2001), Histoire-geographie 5e. 
Paris: Magnard.
3. francoski 
učbenik
CAROL, Anne idr. (2002), Histoire-geographie 4eme, Livre de 1'eleve, 
Paris: Hatier.
4. francoski 
učbenik
BERNIER, Michel, CHAMPIGNY, Danielle, LOUBES, Olivier 
(2003). Histoire-geographie 3e. Livre de l'eleve. Paris: Nathan.
Osnovno šolstvo in učbeniki zgodovine v Nemčiji
Nemško obvezno šolanje se po štiriletni primarni šoli nadaljuje v nižjih sekundarnih 
šolah (Allgemeinbildende Sekundarschulen: Hauptschule, Realschule) ali na gimnaziji 
kot splošni sekundarni šoli {Gymnasium). Realna šola traja povečini šest let, nižja gi­
mnazija prav tako, od petega do desetega leta šolanja pa je organizirana še skupna šola 
(<Gesamtschule), ki je podobna šolam tega tipa v nekaterih zahodnih državah, kjer jih 
imenujejo comprehensive schools.1
V raziskavi sem obdelala učbenike zgodovine za 1., 2., 3. in 4. razred sekundarne 
šole. Učbeniki so izšli v založbi Klett Verlag. Tabela 4 prikazuje oznake, ki jih za izbrane 
učbenike uporabljam v raziskavi.
Tabela 4: Oznake izbranih nemških učbenikov, pod katerimi se pojavljajo v raziskavi
Oznake za nemške 
učbenike
Učbeniki
1. nemški učbenik
CHR1STOFFER, Sven idr. (2004), Zeitreise 1. Geschichtliches 
Unterrichtswerk fü r die Realschule, Leipzig: Ernst Klett 
Schulbuchverlag.
2. nemški učbenik
FLUES, Heiner idr. (2001), Zeitreise 2. Geschichtliches 
Unterrichtswerk fü r die Realschule, Leipzig: Ernst Klett 
Schulbuchverlag.
3. nemški učbenik
EPKENHANS, Michael idr. (2004), Zeitreise 3. Geschichtliches 
Unterrichtswerk für die Realschule, Leipzig: Ernst Klett 
Schulbuchverlag.
4. nemški učbenik
FLUES, Heiner idr. (2004), Zeitreise 4. Geschichtliches 
Unterrichtswerk für die Realschule, Leipzig: Ernst Klett 
Schulbuchverlag.
11 Lipužič. Boris (1993), Izobraževalni trendi v Zahodni Evropi. Pregled strukturnih sprememb v šolskih 
sistemih. Nova Gorica: Educa, str. 82-83.
1 5 0  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
Prim erjava učbeniških trgov v Sloveniji, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji
Svoboda učiteljevega izbora učbenikov in s tem odprtost učbeniškega trga je v drža­
vah z razvito demokratično tradicijo opredeljena na dva različna načina: »bodisi tako, 
da imajo učitelji, šole ali šolska okrožja popolno avtonomijo pri izboru učbenikov ali pa 
tako, d a je  ta izbor omejen z listo potrjenih učbenikov.«12 V Sloveniji velja slednji sistem, 
saj učitelji izbirajo učbenike iz kataloga potrjenih učbenikov. V katalogu najdemo učbe­
nike različnih založb za isti predmet in čas veljavnosti posameznega učbenika.
Večina razvitih držav ima visoko strukturiran učbeniški trg. na katerem si založniki 
med sabo konkurirajo z učbeniki, izdanimi za isti šolski predmet. Sc pa vse države med 
sabo pomembno ločijo po tem. kdo učbenike izdaja in kdo odloča o njihovi uporabi v 
šolah. V Nemčiji o uporabi učbenikov odločajo učitelji v okviru Schullkonferenz. pod 
ravnateljevim vodstvom, ki lahko učbenike izbira s posebnega seznama učbenikov, kate­
rega pripravi deželno šolsko ministrstvo. Hkrati potrebuje vsak v šoli uporabljan učbenik 
potrditev deželnega šolskega ministrstva, ki hkrati predpiše tudi ceno, vsebino, format in 
kakovost učbenikov, ter izda listo konkurenčnih potrjenih učbenikov. Le potrjeni učbeni­
ki se smejo uporabljati v šolah pri pouku posameznega predmeta.13
V Franciji o izboru učbenikov odločajo učitelji, vendar nabor učbenikov, med katerim 
izbirajo, potrebuje državno potrditev, pri čemer država predpiše tudi format in vsebino 
učbenika ter izda listo potrjenih učbenikov, iz katere lahko izbirajo učitelji.14
Vsi opisani sistemi, tako slovenski, francoski kakor tudi nemški, spadajo v sistem 
držav s procesno šolsko zakonodajo, v katerih učbenik predstavlja knjigo, ki s predpisa­
no učno vsebino učencem na pregleden način predstavlja znanje. Britanski sistem pa se 
umešča v sistem držav s finalno šolsko zakonodajo, v kateri učbenik predstavlja knjigo ki 
je napisana na podlagi takega ali drugačnega premisleka in je  namenjena učenju, ki g a je  
treba oceniti, oziroma podpori pri poučevanju in učenju za doseganje vzgojno-izobraže- 
valnih ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu oziroma katalogu znanja. 
Skratka: »v deželah s procesno orientacijo, ki hkrati pristajajo na vsebinsko okvirne učne 
načrte, nimajo pa jasno določenih standardov finalnega preverjanja znanja, je učbenik 
tisti, ki določa, kaj naj učenci znajo. Obratno pa tam, kjer so standardi določeni in tudi 
finalno preverjani, učbenik nima te funkcije, zato je lahko samo bolj ali manj dobra po­
moč za doseganje določenega standarda znanja, ki je določeno na drugi ravni in ne v 
učbeniku.«15 To pomeni, da britanski sistem ne pozna seznamov potrjenih učbenikov in 
imajo v njem učitelji ter šole avtonomijo pri izboru učbenikov.
2. PRIM ERJAVA V SEBIN SK IH  E LEM ENTO V  SLO V EN SK IH  IN TUJIH  
O SN O V N O ŠO L SK IH  UČBENIKOV Z G O D O V IN E
Tem atizacija učne vsebine
Učbeniki za predmet zgodovina v osnovni šoli podajajo vsebine na različne načine. 
Razlikujejo se v izbiri vsebin in v prostoru, ki ga namenjajo posamezni vsebini. Zanimalo
12 Kovač. Miha. Kovač-Šebart, Mojca (2003). Učbeniki v globalni družbi: nekaj korakov k metodologiji 
primerjalnega raziskovanja, v: Knjižnica. Revija za področje  bibliotekarstva in inform acijske znanosti, 
št. I-2 , str. 49.
13 Ibid.. str. 47-48.
14 Ibid., str. 48.
15 Ibid.. str. 63.
TrOJARJEV ZBORNIK 1 5 1
me je. kako učbeniki vsebino, ki jo  podajajo, organizirajo in sistematizirajo, na kakšen 
način so zasnovani vsebinski sklopi in teme v učbenikih: kakšna so razmerja med za­
stopanostjo posameznih zgodovinskih obdobij po temah: kakšna je periodizacija. ki se 
je učbeniki poslužujejo; koliko so zastopane krajevna, nacionalna in obča zgodovina v 
temah: koliko so prisotne politična, vojaška, gospodarska, družbena, kulturna, zgodovina 
religij, zgodovina vsakdanjega življenja in pravna zgodovina v temah učbenikov.
Vsi izbrani učbeniki delijo vsebino v vsebinske sklope, teme in podteme. Konceptua- 
lizacija vsebinskih sklopov, tem in podtem je v učbenikih različno zasnovana.
V britanskih učbenikih založbe Collins (drugi, tretji in četrti britanski učbenik), iz­
branih francoskih učbenikih (založb Magnard. Nathan ter Hatier) in v izbranih nemških 
učbenikih (založbe Klett) najdemo sistem tem. ki obsegajo dve strani. Gre za strani, ki ju 
lahko v odprti knjigi hkrati opazujemo, torej za sosednji strani. Ena tema je predvidena 
za obravnavo v eni šolski uri. Ti učbeniki vsebujejo veliko število tem. ki se povezujejo 
v širše vsebinske sklope. Poleg tega sistema imamo še manjše število učbenikov, ki teme 
razporejajo drugače. Gre za vse slovenske učbenike in za britanski učbenik založbe Hei- 
nemann (prvi britanski učbenik). Izbrani slovenski in prvi britanski učbenik vključujejo 
daljše teme, v katerih je več strani. V nekaterih slovenskih učbenikih teme praviloma 
obsegajo tri strani, v drugih pa lahko več ali manj, kar velja tudi za prvi britanski učbenik.
Sistem, ki teme razporeja na tak način, da dve sosednji strani obsegata eno temo. 
ocenjujem kot boljši od tistega, v katerem teme vključujejo več ali manj strani. Učenci se 
lažje poglobijo v vsebinsko zaključeno tematiko, če jo  imajo ves čas tudi pred seboj in jo 
s pogledom opazujejo, analizirajo elemente in jih med seboj povezujejo.
Zasnova vsebinskih sklopov in tem
Izbrani slovenski učbeniki zgodovine za osnovno šolo vključujejo številne vsebinske 
sklope, ki se delijo v teme. Prvi učbenik Modrijana in prvi učbenik DZS sta namenje­
na začetnemu seznanjanju učencev z zgodovino. Modrijanov prvi učbenik vključuje pet 
vsebinskih sklopov (Spoznavajm o zgodovino. Človek ustvarja. Začetki znanosti. Način  
Življenja, Kulturna dediščina, šege in navade). Prvi učbenik DZS pa ima šest vsebin­
skih sklopov {Kje najdem o sledove preteklosti?. Zapis misli. Človek ustvarja, razmišlja. 
Začetki znanosti, Načini življenja, Kulturna dediščina). Na tak način sta prva učbenika 
prilagojena starosti učencev in popolnoma izpuščata politično zgodovino, ki je navadno 
najbolj faktografsko predstavljena in najtežje doumljiva za mlajše učence. Učbenika želi­
ta učencem pokazati, da s e je  življenje skozi čas spreminjalo, katere so glavne spremem­
be in na kakšen način lahko spremembe ugotavljamo in raziskujemo. Gre za zanimivo 
zasnovo obeh učbenikov, ki sta pohvale vredna predvsem zato. ker uspeta na enostaven 
način približati problematiko zgodovinske znanosti učencem v starosti enajst in dvanajst 
let. Hkrati takšna zasnova učbenikov upošteva dognanja Piageta. po katerih otroci v tej 
starosti še nimajo docela razvitega formalno-logičnega mišljenja. Prva slovenska učbeni­
ka sta tako namenjena prvim korakom v preteklost, ostali učbeniki Modrijana in DZS pa 
se ukvarjajo s pregledom preteklosti od prazgodovine do sodobnosti.
Vsebinski sklopi britanskih učbenikov se delijo v teme in pri tem so vse teme pripove­
dnega tipa oziroma se nanašajo izključno na vsebino, ne pa na dejavnost učencev oziroma 
na metode dela. V tem smislu so izbrani britanski učbeniki podobni slovenskim, ki prav 
tako vključujejo teme po vsebini in ne po metodah dela. Struktura četrtega britanskega 
učbenika je še posebej zanimiva in je  ne najdemo v nobenem primerljivem izbranem uč­
beniku. Gre za učbenik, ki obravnava 20. stoletje v štirih tematskih sklopih britanskega 
učbenika: Vroča vojna, hladna vojna; Holokavst; M edicina v 20. stoletju; Severna Irska: 
zakaj je  bilo tako težko doseči m ir? Preostali izbrani učbeniki, ki obravnavajo 20. stoletje.
1 5 2  V alerija  B e r n ik : V se b in s k a  prim erjava  .
popolnoma izpuščajo dogajanje na medicinskem področju, četrti britanski učbenik pa tej 
problematiki posveti celoten vsebinski sklop.
Izbrani francoski učbeniki so zasnovani drugače od slovenskih, britanskih, pa tudi od 
nemških. Ne glede na to, da sem obdelala učbenike treh francoskih založb, se konceptual­
no oblikovanje tem in vsebinskih sklopov v vseh štirih francoskih učbenikih ne razlikuje. 
Vsak vsebinski sklop vključuje različne teme, ki so pripovedno naravnane, poleg njih pa 
še več tem z naslovom Dosje (Dossier) in z naslovom Dediščina (Patrimoine). V slednjih 
gre za obravnavo posameznih pojavov, ki zadevajo obravnavo širše tematike (lahko bi 
govorili tudi o študijah primera), na primer za obravnavo Horusovega templja, piramid v 
Gizah, rojstva tiska, Karla Velikega, utrjenega gradu, Manifest komunistične partije itd. 
Podteme Dosje se prav tako posvečajo posameznim problemom, gre na primer za obrav­
navo držav in narodov Evrope v letu 1914, prikaz velikomeščanskega družbenega sloja, 
prikaz delavskega družbenega sloja, predstavitev nastanka ZDA, gotskega arhitekturnega 
sloga itd. Poleg tega vključujejo francoski učbeniki na koncu vsakega tematskega sklopa 
poglavje Metode in vaje.
Strukturna zasnova vsebinskih sklopov in tem v izbranih nemških učbenikih je različ­
na. Najmodernejši je prvi nemški učbenik,16 k ije  konceptualno drugače zasnovan kot ostali 
trije izbrani nemški učbeniki, ki sledijo enotnemu vsebinskemu in oblikovnemu konceptu. 
Prvi nemški učbenik vsebuje šest vsebinskih sklopov, katere znotraj deli na teme. Poleg pri­
povedno zasnovanih tem vključuje vsak vsebinski sklop še teme z naslovi: Metoda, Projekt 
in Zaključek. Nekateri vsebinski sklopi vključujejo več tem, ki se ukvarjajo z zgodovinsko 
metodologijo. Te teme so delovno zasnovane v tem smislu, da učenci sami uporabijo dolo­
čeno zgodovinsko metodo raziskovanja in pridejo do določenih rezultatov (analiza pisnih 
virov, primerjava zgodovinskih virov, ocena zgodovinskih virov). Teme Projekt so name­
njene predvsem vključevanju praktičnega dela, iger vlog, skupinskega dela v šolski pouk. 
Teme Zaključek pa pomenijo ponovitev v okviru določene teme pridobljenega znanja na 
najrazličnejše načine, predvsem pa z aktivnim delom učencev. Posebnost prvega nemškega 
učbenika je vsebinski sklop, ki obravnava zgodovino človekovega okolja, česar ne najdemo 
v nobenem od drugih izbranih učbenikov. Posebnost je tudi zasnova vsebinskega sklopa, ki 
obravnava antično in srednjeveško obdobje in nosi naslov: Judaizem -  krščanstvo -  islam. 
Gre za obravnavo zgodovinskega obdobja skozi očala treh religij. Takšne tematske zasnove 
v drugih izbranih učbenikih ni. V nemških učbenikih najdemo tudi vpletanje tem, ki obrav­
navajo sodobno situacijo med teme, ki obravnavajo preteklost, česar ne najdemo v drugih 
učbenikih. V okviru teme Judaizem -  krščanstvo -  islam npr. najdemo teme: Judovsko 
življenje v Nemčiji danes, Ali je  cerkev »out«?, Muslimani v Nemčiji danes}1 Vsebinski 
sklop, ki obravnava zgodovino okolja, pa vključuje temo, ki govori tudi o prihodnosti: Oko­
ljevarstveni problemi danes in v prihodnosti.18
Poleg prvega učbenika tudi vsi ostali izbrani nemški učbeniki vključujejo teme, ki so na­
menjene uporabi zgodovinskih metod raziskovanja na konkretnih primerih. Gre na primer 
za to, da učenci analizirajo umetniške slike, časopise, literaturo, filme, pesmi iz preteklosti 
in njihovo uporabno vrednost za zgodovino. Prvi nemški učbenik vsebuje tudi vsebinski 
sklop, ki je v celoti namenjen obravnavi uvoda v zgodovino. Ta vsebinski sklop obsega 16 
strani in predstavi časovne trakove in pojem časa ter njegove delitve, rodovno deblo, zgo­
dovinske vire, načine merjenja časa v preteklosti in nasvete za branje mladinske literature, 
ki obravnava zgodovinske vsebine. V prvem francoskem učbeniku so obravnavi uvoda v
16 Christoffer, Sven idr. (2004), Zeitreise I. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r die Realschute, Leipzig: 
Ernst Klett Schulbuchverlag.
17 Ibid., str. I90-195.
18 Ibid., str. I46, 147.
Ä
T ro jarjev  z b o r n ik  1 5 3
zgodovino namenjene le 4 strani. Gre za obravnavo časa in časovnih trakov, zgodovinskih 
virov in monumentalnih zgodovinskih zgradb. Prvi britanski učbenik obravnava metodo­
loško problematiko na 22 straneh. Gre za predstavitev časovnih trakov, pomembnosti oseb, 
ki so prišle v zgodovino, predstavitev časa, ugotavljanje kriterijev, kijih morajo izpolnjevati 
posamezniki, da pridejo v zgodovino, predstavitev zgodovinskih virov, obravnavo koristno­
sti poznavanja zgodovine za učence. Tako kot prvi britanski in prvi nemški učbenik se v 
večji meri posveti obravnavi historične metodologije in problematike časa tudi prvi učbenik 
DZS, medtem ko pa prvi učbenik Modrijana obdela to tematiko le na osmih straneh. Kvali­
teta predstavitve metod zgodovinskega raziskovanja in problematike Časa v učbeniku DZS 
dosega kvaliteto britanskega in nemškega učbenika.
Problematika uvoda v zgodovino je v prvem britanskem učbeniku domiselno zasno­
vana in se razlikuje od pristopov vseh ostalih izbranih učbenikov.19 Teme so v prvem 
britanskem učbeniku izvirno in problemsko zasnovane ter silijo učence k razmišljanju o 
zgodovini na poseben način. V prvi temi se morajo učenci vprašati, kdo je zanje najpo­
membnejša osebnost v zgodovini in razmisliti o tem, kdo so pomembne osebe v zgodo­
vini. V naslednji temi morajo razvrstiti nekatere osebe iz zgodovine v pravi čas, da bi si 
lažje predstavljali pojem časa. Sledi tema, ki navaja učence na razmislek o tem, zakaj so 
nekateri ljudje prišli v zgodovino in drugi ne in kateri ljudje so pomembnejši od drugih. 
Sledi tema z naslovom Test popularnosti, v katerem učenci spoznavajo in razvrščajo po 
pomembnosti štiri zgodovinske osebe. Tema, ki se ukvarja z zgodovinskimi dokazi in 
zgodovinsko metodologijo, opozarja učence, da obstajajo v zgodovinskem dokazovanju 
tudi problemi v zvezi z verodostojnostjo zgodovinskih virov. Ena od tem ima zanimiv 
naslov: Kaj ima zgodovina opraviti z mano? V njej se bralci učbenika seznanijo s član­
kom iz časopisa in ga kritično obdelajo ter razmislijo o verodostojnosti informacij, ki jih 
podaja. Tema Obisk preteklosti pa skuša preko slikovnega gradiva, ki prikazuje zgradbe 
iz različnih obdobij, doseči, da se bralci sprašujejo o tem, kaj imajo zgradbe povedati o 
preteklosti. Prednost prvega britanskega učbenika je v problematiziranju zgodovine posa­
meznih velikih osebnosti in zgodovine »malih ljudi«. Te komponente ne vključuje noben 
drug izbrani učbenik. V celoti gledano gre za problemski in aktiven pristop k problema­
tiki zgodovinske znanosti in metodologije zgodovinskega raziskovanja, ki pa je hkrati 
mladostnikom blizu, saj ne vključuje težko razumljivih pojmov in temelji predvsem na 
slikovnem gradivu in konkretnih nalogah, ki jih morajo učenci rešiti.
Razmerja med zastopanostjo posameznih zgodovinskih obdobij in periodizacija
Vsi izbrani učbeniki predstavljajo sistem štirih knjig, v katerih je predstavljena zgo­
dovina od najzgodnejših obdobij do sodobnosti. Zanimalo me je, katera časovna obdobja 
obravnavajo posamezni učbeniki. Z ugotavljanjem časovnih obdobij, ki so obdelana v 
vsaki posamezni knjigi, sem hotela ugotoviti, katerim obdobjem zgodovine dajejo osnov­
nošolski učbeniki poudarek.
Izbrani slovenski učbeniki založbe Modrijan in DZS se držijo enotne razmejitve zgo­
dovinskih obdobij, ki so obravnavana v posamezni knjigi. Prvi učbenik obeh založb je 
tako namenjen obravnavi značilnosti in metod zgodovinske znanosti oziroma uvoda v 
zgodovino, sprememb v vsakdanjem življenju skozi čas, začetkom znanosti, pisave, grad­
beništva, obravnavi kulturne dediščine. Druga učbenika obeh založb obravnavata praz­
godovino, antično obdobje, srednji vek do konca 15. stoletja. Tretja učbenika obravnavata 
čas od najdbe Amerike do začetka 20. stoletja. Četrta učbenika obeh založb pa sta posve­
čena obravnavi 20. stoletja.
19 Kidd, Judith. Rees. Rosemary. Tudor. Ruth (2000). Life in Medieval Times, London: Heinemann.
1 5 4  V alerija  B e r n ik : V se b in s k a  prim erjava
Britanski učbeniki so zasnovani po posebnem konceptu, ki ne omogoča popolne pri­
merljivosti z ostalimi učbeniki. Prvi britanski učbenik obravnava značilnosti in metode 
zgodovinske znanosti in britansko srednjeveško zgodovino, drugi britanski učbenik se 
osredotoča na britansko zgodovino od leta 1500 do leta 1750 in tretji britanski učbenik 
prav tako na britansko zgodovino od leta 1750 do leta 1900. Četrti britanski učbenik 
obravnava obdobje od prve svetovne vojne do sodobnosti. Četrti britanski učbenik je v 
obravnavi časovnega obdobja še najbolj primerljiv s francoskimi in nemškimi učbeniki, 
ki svojo četrto knjigo prav tako namenjajo obravnavi sodobnosti.
Prvi francoski učbenik začne z obravnavo prvih rečnih kultur v zgodnjeantičnem ob­
dobju in obdela stari vek v celoti. Drugi francoski učbenik obdela srednjeveško obdobje 
in novoveška geografska odkritja. Tretji francoski učbenik obravnava 17., 18. in 19. stole­
tje ter obdobje do prve svetovne vojne. Četrti francoski učbenik pa se posveti 20. stoletju 
in najnovejši sodobnosti.
Prvi nemški učbenik obravnava značilnosti in metode zgodovinske znanosti, praz­
godovinsko obdobje, antiko in srednjeveško obdobje. Drugi nemški učbenik obravnava 
srednjeveško in novoveško zgodovino vključno z dunajskim kongresom leta 1815. Tretji 
nemški učbenik obravnava 19. stoletje in prvo svetovno vojno. Četrti nemški učbenik pa 
se posveti dvajsetemu stoletju in se začne z obdobjem po prvi svetovni vojni.
Način štetja let je v vseh obravnavanih učbenikih določen s Kristusovim rojstvom. In 
sicer označujejo nemški učbeniki štetje let pred in po Kristusu: v.Chr., n. Chr. Francoski 
učbeniki uporabljajo identičen sistem: avant J.-C., cipres J.-C. Britanski učbeniki prav 
tako: BC, AD. Tak zapis uporabljajo tudi slovenski učbeniki založbe DZS, medtem ko se 
založba Modrijan še drži zapisa pred  in po našem štetju.
Primerjava izbranih slovenskih, britanskih, francoskih in nemških učbenikov kaže, da 
je največja podobnost v periodizaciji za sodobno zgodovino. Obdobju 20. stoletja vsi sistemi 
učbenikov namenjajo po eno knjigo v celoti (gre za četrti slovenski, britanski, francoski 
in nemški učbenik). Prva knjiga pa je različno konceptualno zasnovana. Slovenska prva 
učbenika se posvečata opisu značilnosti in metod zgodovinske znanosti ter opisu kulturne, 
gospodarske in zgodovine vsakdanjega življenja v vseh zgodovinskih obdobjih. V izbranih 
učbenikih tujih držav na tak način zasnovanega učbenika ni. Britanski in nemški učbeniki 
podobno kot oba slovenska učbenika vključujejo predstavitev zgodovinske znanosti v prvi 
knjigi, medtem ko so francoski učbeniki v tem smislu radikalno drugače zasnovani, saj se 
z metodami zgodovinskega raziskovanja srečujejo učenci znotraj posameznih podtem vseh 
časovnih obdobij, ne pa koncentrirano in na začetku spoznavanja zgodovine. Vendar tudi 
izbrani nemški in britanski učbeniki poleg začetne seznanitve z zgodovinsko znanostjo in 
osnovnimi pojmi vključujejo v vse učbenike tudi predstavitev načina delovanja historiografi­
je znotraj drugih vsebinskih sklopov. V obravnavi posameznih zgodovinskih obdobij izbrani 
britanski učbeniki popolnoma izpuščajo prazgodovinsko in antično obdobje, francoski pa 
prazgodovinsko obdobje. Slovenski in nemški pa obdelajo tako prazgodovino, kakor tudi 
antiko. V tujih učbenikih je podrobneje kot v slovenskih obdelana zgodovina 19. stoletja.
Vsi izbrani učbeniki za nivo sekundarne šole oziroma višje stopnje osnovnega šolstva 
uporabljajo štiri učbenike, torej za vsako šolsko leto enega. Skupno vsem izbranim uč­
benikom je, da zadnjo knjigo v sklopu zbirke štirih knjig posvečajo 20. stoletju, čeprav 
nemški učbenik prvo svetovno vojno obdela že v tretjem in ne šele v četrtem učbeniku. 
Posebnost britanskih učbenikov je, da popolnoma izpuščajo prazgodovino in stari vek, 
posebnost francoskih učbenikov pa, da popolnoma izpuščajo obravnavo uvoda v zgodo­
vino na začetku spoznavanja zgodovinskih tem. Posebnost slovenskih učbenikov je v tem, 
da v sklopu štirih učbenikov prvo knjigo posvetijo izključno seznanitvi z zgodovinsko 
znanostjo in seznanitvi z nekaterimi vidiki zgodovine v vseh obdobjih (npr. kulturna, 
gospodarska, zgodovina vsakdanjega življenja itd.).
T rojarjev  zb o r n ik  1 5 5
Razmerja med krajevno, nacionalno in občo zgodovino
Zanimalo me je. koliko tem v učbenikih obravnava krajevno, nacionalno in občo  
oziroma svetovno zgodovino. Razmerja med zastopanostjo krajevne, nacionalne in obče 
zgodovine v učbenikih sem ugotavljala na podlagi razvrščanja tem v te tri kategorije.
V učbenikih je najmanj tem namenjenih obravnavi krajevne zgodovine oz. zgodo­
vine izbranih krajev. Ta se pojavlja samo v francoskih in nemških učbenikih. V pr­
vem nemškem učbeniku, ki obravnava antično obdobje, najdemo temo, k ije  posvečena  
predstavitvi vasi D eir el-M edina  v starem Egiptu in mesta Köln v rimskem obdobju.20
V tretjem nemškem učbeniku, ki obravnava 19. stoletje, gre za analizo dveh vzorčnih 
primerov in sicer za prikaz industrijskega razvoja področja Ruhrgebiet v 19. stoletju in 
za prikaz cerkvenega vpliva na izboljševanje socialnih razmer v diakoniji Kaisersw erth  
v 19. stoletju.21 Prvi francoski učbenik obravnava zgodovino antičnega Lyona kot 
vzorčnega mesta rimske Galije.22 Drugi francoski učbenik, ki obravnava srednjeveško 
obdobje, vključuje dve temi lokalne zgodovine in sicer obdela srednjeveško zgodovino 
mesta Kaira kot primer zgodovine muslimanskega mesta in srednjeveško zgodovino 
Benetk kot primer razvoja obmorskega mesta.23 Tretji francoski učbenik, ki obravnava
18. in 19. stoletje, pa predstavi industrijski razvoj na primeru velikega industrijskega 
centra Creusot.24
Zastopanost nacionalne in obče zgodovine je v izbranih slovenskih, francoskih in 
nemških učbenikih približno uravnotežena. Delež obče zgodovine po temah se giblje 
v omenjenih primerih na okoli 70 odstotkih. Odstopajo le izbrani britanski učbeniki, 
v katerih je obče zgodovine bistveno manj (le 49 odstotkov) in nacionalne zgodovine 
bistveno več (51 odstotkov) kot v ostalih učbenikih, kjer nacionalna zgodovina ne pre­
sega 32 odstotkov. Pri tem je potrebno upoštevati, da so v britanske učbenike vključene 
vsebine izbirnega tipa, ki ne podajajo sistematičnega pregleda skozi zgodovino člove­
štva in skozi nacionalno zgodovino, ampak so osvetljene le nekatere zgodovinske teme, 
ki so izbrane iz množice vsebin in pri tem izboru ima prednost nacionalna zgodovina.
Obče zgodovine najdemo največ v slovenskih učbenikih založbe DZS (75 odstotkov 
vseh tem) in najmanj v britanskih učbenikih (49 odstotkov vseh tem). Nacionalna je naj­
bolj zastopana v temah britanskih učbenikov (51 odstotkov) in najmanj v temah sloven­
skih učbenikov založbe DZS (25 odstotkov). Krajevne zgodovine v izbranih slovenskih  
in britanskih učbenikih ne najdemo na tak način, da bi ji bila posvečena katera od tem  
v celoti, medtem ko predstavljajo nemški in francoski učbeniki preteklost nekaterih 
krajev v posebnih temah (2 odstotka vseh tem).
Tabela 5 prikazuje zastopanost krajevne, nacionalne oziroma obče zgodovine v učbe­
nikih zgodovine v odstotkih.
20 Christoffer, Sven idr. (2004), Zeifreise 1. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r die Realschule, Leipzig: 
Ernst Klett Schulbuchverlag, str. 60,61 in 124,125.
21 Epkenhans, Michael idr. (2004), Zeitreise 3. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r die Realschule. Leipz­
ig: Ernst Klett Schulbuchverlag, str. 46,47 in 68,69.
22 Bartoli, Jacques idr. (2004), Histoire-Geographie 6etne, Livre de I eleve, Paris: Hatier. str. 142. 143.
23 Doublet, Frćderic, Casa, Michel (2001). H istoire-gćographie 5e, Paris. Magnard, str. 28 .29 ,86 ,87 .
24 Carol, Anne idr. (2002), Histoire-geographie 4eine, Livre de I eleve, Paris. Hatier. str. 114, 115.
1 5 6  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
Tabela 5: Število teni namenjenih krajevni, nacionalni oziroma obči zgodovini v izbranih 
učbenikih zgodovine v odstotkih
učbeniki/
področje, ki ga podtem e obravnavajo
krajevna
Zgodovina
nacionalna
Zgodovina
obča
Zgodovina
slovenski učbeniki založbe Modrijan - 31 °/c 69 %
slovenski učbeniki založbe 
DZS - 25 % 75 %
britanski učbeniki - 51 % 49 %
francoski učbeniki 2 % 32 c/c 66 %
nemški učbeniki 2 % 29 % 69 %
Z astopanost področij družbenega življenja v preteklosti
Teme v osnovnošolskih učbenikih zgodovine sem razvrščala v več skupin, glede na 
to. kateri del družbenega življenja v preteklosti obravnavajo. Skupine so: politična zgodo­
vina, vojaška zgodovina, gospodarska zgodovina, družbena, kulturna in zgodovina religij, 
zgodovina vsakdanjega življenja in pravna zgodovina. V te skupine sem lahko uvrstila 
večino tem, le nekaterih izjem ni bilo možno vključiti, npr. tem, ki se nanašajo na spozna­
vanje zgodovinskih metod in značilnosti zgodovinske znanosti.
Analiza je pokazala, da se vsi učbeniki v največji meri posvečajo politični zgodovini. 
Se najmanj to velja za slovenske učbenike obeh založb, v katerih se število političnih tem 
giblje med 35 in 37 odstotki. Slovenskim sledijo nemški učbeniki, v katerih dosega šte­
vilo tem namenjenih političnim vsebinam 47 odstotkov. V francoskih učbenikih dosega 
politična zgodovina polovico vseh tem. Britanski učbeniki dosegajo 65 odstotkov poli­
tičnih tem. Vsi ostali vidiki družbenega življenja so v vseh učbenikih zastopani v manjši 
meri kot to velja za politično zgodovino.
Največ tem, ki so v celoti ali večinoma namenjene obravnavi vsakdanjega življenja v 
preteklosti, najdemo v slovenskih učbenikih, kjer se delež giblje med 7 in 9 odstotki. V 
tujih učbenikih je teh tem manj -  največ v britanskih (5 odstotkov) in najmanj v nemških 
učbenikih zgodovine za osnovno šolo (2 odstotka).
Gospodarska zgodovina je v največji meri prisotna v izbranih nemških učbenikih (12 
odstotkov vseh tem) in v najmanjši meri v izbranih britanskih učbenikih (5 odstotkov 
vseh tem).
Družbeni zgodovini največ tem posvečajo slovenski učbeniki založbe DZS (15 od­
stotkov), najmanj tem pa namenjajo spreminjanju družbe v preteklosti izbrani britanski in 
francoski učbeniki (7 odstotkov).
Kulturna zgodovina je v največji meri zastopana v temah francoskih učbenikov (23 
odstotkov), sledijo slovenski (20 odstotkov), nemški (11 odstotkov) in najmanj je najdemo 
v britanskih učbenikih (5 odstotkov).
Zgodovina religij je v največji meri prisotna v izbranih nemških učbenikih (9 odstotkov 
vseh tem) in najmanj v izbranih slovenskih učbenikih obeh založb (4 odstotki vseh tem).
Pravni zgodovini namenja samo francoski učbenik eno temo v celoti, sicer pa tej 
tematiki teme ne namenjajo večine svojih vsebin oziroma ni nobena tema osredotočena 
zgolj na pravno zgodovino.
Vojaške zgodovine najdemo največ v Modrijanovih učbenikih (12 odstotkov),gospodarske
T r o j a r j e v  z b o r n ik  1 5 7
v nemških (12 odstotkov), družbene v učbenikih DZS (15 odstotkov), zgodovine religij v 
nemških učbenikih (9 odstotkov).
V kolikor upoštevamo prizadevanja sodobne didaktike zgodovine, po katerih naj bi 
politična zgodovina izgubila primat v šolski zgodovini, lahko ugotovimo, da k temu v 
največji meri težijo prav slovenski učbeniki zgodovine, saj ima ta del zgodovine v njih 
le 35 oziroma 37 odstotni delež. Britanski učbeniki pa s svojimi 65 odstotki politične 
zgodovine v najmanjši meri upoštevajo težnje sodobne didaktike zgodovine. V izbranih 
britanskih učbenikih ima politična zgodovina še vedno nesporno prednost pred vsemi 
ostalimi vidiki preteklosti. Zgodovina vsakdanjega življenja, ki je v šolsko zgodovino 
vstopila med zadnjimi vejami historiografije, je v največji meri zastopana v slovenskih 
učbenikih s 7 oziroma 9 odstotki, najmanj pa v nemških učbenikih, kjer je  le 2 odstotka 
tem namenjenih izključno zgodovini vsakdanjega življenja. Če upoštevamo obe dani ugo­
tovitvi. lahko rečemo, da so glede zastopanosti različnih vidikov življenja v preteklosti 
slovenski izbrani učbeniki bolj napredni od britanskih, francoskih in nemških.
Tabela 6 kaže zastopanost različnih vidikov življenja v preteklosti v temah domačih in 
tujih učbenikih v odstotkih. Iz tabele je torej razvidno, koliko tem je prisotno v učbenikih 
in kateri zgodovini se v največji meri posvečajo, glede na naslov tem (politični, vojaški, 
gospodarski, družbeni, kulturni, zgodovini religij, zgodovini vsakdanjega življenja, prav­
ni zgodovini).
Tabela 6: Teme po področjih  v učbenikih zgodovine v odstotkih
Področja/učbeni k i
slovenski
učbeniki
založbe
Modrijan
slovenski
učbeniki
založbe
DZS
britanski
učbeniki
francoski
učbeniki
nemški
učbeniki
Politična zgodovina 35 % 37 % 65 °Ic 50% 47 %
Vojaška zgodovina 12 % 5 % 8 % 3 % 5 %
Gospodarska zgodovina 10 % 11 % 5 % 6% 12 %
Družbena zgodovina 12,5 % 15 % 7 % 7 % 14 %
Kulturna zgodovina 20 % 20 % 5 % 23 %
j
11 %
Zgodovina religij 4 % 4 % 5 % 1 % 9%
Zgodovina vsakdanjega 
življenja
7 % 9 % 5 % 3 % 2 %
Pravna zgodovina - - - 1 % -
Prim erjava zasnove vsebinskih sklopov in tem izbranih učbenikov zgodovine
Primerjava zasnove vsebinskih sklopov in tem v izbianih učbenikih zgodovine za 
osnovno šolo je  pokaza la  m nogo  elementov, ki so posnem anja  vredni in j ih  vključujejo le 
nekateri od izbranih učbenikov:
-  sistem, ki teme razporeja  na tak način, da dve sosednji strani obsegata  eno tem o 
najdem o v britansk ih  učbenik ih  z a l o ž b e  Collins (drugi, tretji m četrti britanski 
učbenik), v izbranih  francoskih  in nem ških  učbenikih .
1 5 8  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
-  sistem, v katerem  je  od štirih knjig prva namenjena izključno prvi seznanitvi z 
zgodovino, njenimi m etodam i dela, ter problem atiko družben ih  sprem em b v času, 
ku ltu rne  dedišč ine  itd., vključujejo slovenski učbeniki obeh založb (prvi M odrija­
nov in prvi učbenik DZS);
-  sistem učbenikov, v katerem učenci spoznajo celotno obdobje zgodovine od naj­
zgodnejših obdobij (prazgodovina) do sodobnosti, najdemo v izbranih slovenskih 
in nem ških  učbenikih;
-  poudarek na novejši zgodovini in obravnava le-te v najvišjem razredu osnovne šole 
se pojavlja tako v slovenskih, kot v britanskih , francoskih  in nem ških  učbenikih;
-  obravnava razvoja m edicinske znanosti v 20. in v začetku 21. stoletja je  prisotna le 
v britanskem  četrtem  učbeniku;
-  naslovi tem in vsebinskih sklopov v obliki vprašanj;
-  prisotnost krajevne zgodovine v f rancoskih  in nem ških  učbenikih:
-  obča zgodovina je  v tem ah zastopana v večji meri od nacionalne, kar zlasti velja za 
slovenske učbenike, pa tudi za francoske in nemške, ne pa za britanske;
-  politična zgodovina izgublja prednost pred vojaško, gospodarsko, d ružbeno, ku l­
turno, zgodovino vsakdanjega življenja in religij zlasti v izbranih slovenskih uč­
benikih;
-  so razm erno  uravnotežena zastopanost politične, vojaške, gospodarske, d ružbene, 
ku lturne  zgodovine in zgodovine vsakdanjega življenja je  v največji meri značilna 
za izbrane slovenske učbenike.
Prim erjava zasnove vsebinskih sklopov in tem v izbranih učbenik ih  zgodovine za 
osnovno šolo je  pokazala , da izbrani slovenski učbeniki v n ičem er ne zaostajajo za izbra­
nimi tujimi učbenik i zgodovine. Slovenski učbeniki vključujejo tudi nekatere elemente, 
k i j i h  v ostalih izbranih učbenik ih  ne najdemo in so posnem anja  vredni.
3. PR IK A Z IN PRIM ERJAVA TEM A TSK E ZASNOVE
Tem atska zasnova izbranih učbenikov zgodovine je  v določenih elementih podobna, 
poleg tega pa vsebujejo učbeniki tudi nekatere tem atske posebnosti, po katerih se raz­
likujejo od vseh drugih  učbenikov. Skupno vsem učbenikom  je , da  večinom a podajajo 
vsebino v kronološkem  zaporedju. Za  obdobje prazgodovine in starega veka primerjava 
vključuje oba slovenska učben ika  (drugi M odrijanov in drugi učbenik  DZS), prvi f ran ­
coski in prvi nemški učben ik .25 Noben od izbranih  britanskih  učbenikov ne vključuje 
obdobij pred srednjim  vekom.
Najzgodnejše obdobje zgodovine
Začetek  zgodovine je  v učbenik ih  pojmovan različno. Drugi M odrijanov učbenik , 
drugi učbenik  DZS in prvi nem ški učbenik  začnejo obravnavati kot najzgodnejše p razgo­
dovinsko obdobje od prvega pojava človekovih prednikov naprej. Prvi francoski učbenik 
začne zgodovino z začetki kmetijstva in pisave, prvi britanski pa začne s srednjim  vekom.
25 Christoffer. Sven idr. (2004), Zeitreise I. G eschichtliches Unterriehtswerk für die Realschule, Leipzig: 
Ernst Klett Schulbuchverlag; Simonič Mervič. Karmen (2004). Stari svet. Zgodovina za 7. razred d eve t­
letne osnovne šole. Ljubljana: Modrijan; Janša-Zorn, Olga. Mihelič. Darja (2004), Stari in srednji vek. 
Zgodovina za 7. razred  deve tle tke . Ljubljana: DZS: Bartoli. Jacques idr. (2004), H istoire - Geograph ie 
6etne. Livre de le leve . Paris: Hatier.
T r o j a r j e v  z b o r n ik  1 5 9
Prvi francoski učbenik  v okviru  vsebinskega sklopa Začetki kmetijstva in pisave  sam o 
na kratko om eni, da so bili prvi ljudje lovci in nomadi ter ribiči, ki so živeli v jam ah .  Vse 
ostalo  o človeškem življenju v obdobju pred letom 8000 pred Kristusom, je  izpuščeno.
Prvi francoski učbenik  obravnava začetke kmetijstva v času od leta 8000  do 7000 
pred K ristusom  in širjenje kmetijske tehnike do leta 2500 pr. Kr. Posebej obravnava prvi 
francoski učbenik  prve mestne države v M ezopotamiji, izum pisave v M ezopotam iji,  
udom ačitev dom ačih  živali in delitev dela med posamezniki v družbi. Podrobno je  obrav­
navano arheološko najdišče v Juri: Chalain. Obdelane so različne pisave: p ik togram i, 
slikovni zapisi, hieroglifi, abeceda (feničanska. grška in latinska), opisano je  C ham polli-  
onovo odkritje  hieroglifov.
Obravnavo začetkov človeške zgodovine postavlja prvi nemški učbenik v Afriko in 
omenja kot prednico ljudi Luc\\ ki še ni bila človek, vendar tudi ni bila več opica. Torej naj 
bi predstavljala vmesno stopnjo med človekom in opico. Omenja se še ime vrste človeko­
vega prednika: avstralopitek, temu sledita Homo erectus in Homo sapiens neandertalensis, 
kateremu pa je  sledil sedanji človek Homo sapiens sapiens. Sledijo opisi življenja človekovih 
prednikov v različnih zgodovinskih obdobjih. Ena od podtem je posvečena obravnavi najd­
be človeškega trupla v Alpah, imenovanega Ötzi. Obravnava prazgodovinskega obdobja je  
v prvem nem škem  učbeniku podobna obravnavi v prvem Modrijanovem učbeniku. Oba uč­
benika obravnavata razvoj človeških prednikov in v obeh najdemo tudi povezavo z opicami. 
Povezava med ljudmi in opicami je  navedena v prvem Modrijanovem učbeniku z razlago 
pojma avstralopitek (» ...pom eni "južna, človeku podobna opica"«2*). Drugi učbenik DZS 
se v razvoj vrst človekovih prednikov ne poglablja in daje večji poudarek na menjavo lede­
nih in m edledenih dob v starejši kameni dobi. Posebno temo nameni prvi nemški učbenik 
obravnavi Keltov, ki jih v naslovu označi kot obrtnike, rokodelce in druide. Čas Keltov 
povezuje tudi s stripom o Asterixu in kot svetovno znane Kelte navede Asterixa. Obelixa in 
M iraculixa. Posebna tema je  Keltom posvečena tudi v drugem učbeniku DZS.
Tako Modrijanov drugi učbenik , kakor tudi drugi učbenik DZS in prvi nem ški uč­
benik  so zasnovani bistveno d rugače  od prvega francoskega, saj prikazujejo obdobje do 
prvih  visokih kultur  preko različnih razvojnih faz človeka in zgodovinskih obdobij: sta­
rejša, mlajša kam ena  doba, dobe kovin. M edtem , ko je  v prvem francoskem  učbeniku  
poudarek  na odkritju  pisave in je  kot center zgodnjega človeškega razvoja predstavljena 
M ezopotam ija , pa je  v obeh slovenskih in v prvem nem škem  učbeniku poudarek na doga­
janju v Evropi v tem obdobju. Prvi nem ški učbenik vključuje dogajanje v M ezopotamiji 
v poglavje Zgodnje visoke kulture.
Zgodnje visoke kulture
Slovenska učbenika  vključujeta vsebinski sklop Zgodnje visoke kulture  (drugi učb e ­
nik DZS) ozirom a Najstarejše civilizacije (drugi Modrijanov učbenik), kjer obravnavata 
razvoj starega Egipta in nekaterih  drugih  dežel starega sveta: M ezopotam ije , Vzhodnega 
Sredozemlja. Indije, Kitajske, Am erike.
Prvi francoski učbenik  pa kot zgodnjo visoko kulturo obravnava le antični Egipt v 
vsebinskem  sklopu Egipt: faraon, bogovi, ljudje. V tem vsebinskem sklopu predstavi 
sistem faraonovega vladanja, km ečko življenje v starem Egiptu, bogove, H orusov tempelj 
v Edfouju, eg ipčanske predstave o posm rtnem  življenju, piramide. Ostale zgodnje visoke 
kulture  prvi francoski učbenik popolnom a izpušča.-7
26 Simonič Mervič, Karmen (2004), Stori svet. Zgodovina za 7. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: 
Modrijan, str. 10.
27 Bartoli. Jacques idr. (2004). H isto ire - G e o grap h i e 6eme, Livre de I eleve. Paris: Hatier.
1 6 0  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
Prvi nem šk i učben ik  kot zgodnje  visoke kulture  obravnava predvsem  eg ipčansko  
ku ltu ro ,  ki jo  pod robno  obdela  in predstavi e lem ente  eg ipčanske  ku lture  (koledar, šol­
stvo, pisava, p iram ide),  način  vladanja  in življenja faraonov, življenje v eg ipčansk i vasi 
D eir  e l-M ed ina ,  življenje žensk  in o trok v Egiptu , eg ipčansko  religijo. Ena tem a p red ­
stavlja M ezo p o tam ijo  in njene ku ltu rne  dosežke  v obdobju  pred K ris tusom . P redzadnja  
tem a Visoke kulture -  ne sam o na rekah  na kra tko  predstavi zgodnje  v isoke kulture  
v Aziji, A fr ik i  in Evropi. Z adn ja  tem a pa je  nam enjena  obravnavi Tu tankam onovega  
za k la d a .28
S lovenska u čb en ika  se od prvega n em škega  in prvega  francoskega  raz liku je ta  v 
tem , da  vključu je ta  tudi k ra tko  predstav itev  k u ltu r  V zhodnega Sredozem lja ,  doline 
reke Ind, Kitajske. Sploh pa slovenska u čb en ika  ed ina  om enja ta  tudi zgodnje  kulture  
Južne  in Srednje  A m erik e ,  ki so v b r i tanskem , francoskem  in nem škem  u čb en iku  p o ­
po ln o m a izpuščene . O bravnava  zgodovine  s tarega  Egipta  je  v s lovenskih  učben ik ih  
po d o b n a  kot v f ran co sk em  in nem škem : opis  eg ipčanske  države, eg ipčanske  d ružbe ,  
eg ip čan sk e  znanosti ,  ku ltu re  in verovanja , vsakdan jega  življenja. Tudi obseg , ki ga 
z av zem a  stari Egipt v obeh  slovenskih  učb en ik ih ,  je  da leč  večji od obsega predstavitve 
o s ta l ih  na js tare jš ih  c ivilizac ij ,  v č e m e r  sta s lovenska u čb en ika  podobna  francoskem u 
in n e m šk e m u .29
Antična Grčija
O bravnavi zgodnjih  c iv ilizacij,  s poudarkom  na eg ipčansk i  v vseh izbran ih  u čb e ­
n ik ih  sledi obravnava  stare  Grčije. Iz jem a je  le prvi francoski učben ik , v ka terem  se 
m ed Egipt in G rčijo  vriva poseben  vsebinski sklop Hebrejci: ljudstvo iz Biblije. V njem 
je  op isano  življenje H ebrejcev v s ta rem  svetu na podlagi izsekov iz Biblije, njihovo 
življenje v K anaansk i  deželi,  hebrejski kralji, hebre jska  religija, Je ruza lem sk i tempelj 
in zgodbe iz Biblije: N astanek sveta, Adam  in Eva, Abraham ovo žrtvovanje, Sam son  
in Dolila.
O ba slovenska učben ika  (drugi M odrijanov in drugi učbenik DZS) nam enjata  obrav­
navi antične Grčije en vsebinski sklop: Stari Grki. Prvi francoski učbenik  nam enja  stari 
Grčiji tri vsebinske sklope: G rški svet, A tene v 5. stoletju pr. Kr., A leksander in njegov 
imperij. Prvi nem ški učbenik  pa združu je  stari grški in rimski svet v enem vsebinskem 
sklopu: Grki in Rimljani.
Drugi M odrijanov učbenik  in drugi učbenik  DZS začneta vsebinski sklop o starih 
G rk ih  z opisom  kre tsko-m ikenske  kulture, sledi opis g ršk ih  polis, grške kolonizacije, 
mitologije, znanosti in kulture, a tenske demokracije. M odrijanov drugi učbenik  posebno 
tem o nam enja  obravnavi vsakdanjega življenja starih  Grkov. O ba učbenika  obravnavata 
tudi antično M akedonijo , osvajanja A leksandra  Velikega in helenizem.
Prvi f rancosk i  učben ik  opiše  g rško  poselitev, nastanek  polis, kar  štiri strani na­
m enja  o d lo m k o m  iz Iliade in O diseje . Posebej obdela  g rško  religijo in celo poglavje 
nam enja  g ršk im  m itom . Ena tem a je  posvečena  o lim p ijsk im  igram . V temi o A tenah  v
5. stol. pr. Kr. na jdem o opis politične vloge Aten v Grčiji , a tenskega  m esta ,  d e m o k ra t ič ­
ne u red itve  a tenske  d ru žb e ,  a tenske  ak ropo le ,  par tenona , a tensk ih  praznovanj, atenske
28 Christoffer, Sven idr. (2004), Zeitrci.se I . G eschichtliches Unterrichtswerk für die Realschule. Leipzig: 
Ernst Klett Schulbuchverlag.
29 Simonič Mervič, Kannen (2004), Stari svet. Zgodovina za 7. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: 
Modrijan;
Janša-Zorn. Olga. Mihelič, Darja (2004), Stari in srednji vek. Zgodovina z.a 7. razred  devetletke, Ljublja­
na: DZS.
TrOJARJEV ZBORNIK 1 6 1
kulture  in a tenskega gledališča . Poseben vsebinski sklop je  posvečen A lek san d ru  M a ­
kedonskem u. V njem najdem o poleg politične in vojaške zgodovine še podroben  opis 
A leksandrije . A leksandriji  je  posvečena ena tema na dveh straneh prav tako  kot v pr­
vem nem škem  učbeniku .
Prvi nemški učbenik  obdela nastanek prvih polis, grško kolonizacijo v podtemi z na­
slovom: »Kot žabe v mlaki,« atensko demokracijo, življenje v Atenah in Sparti, na izsekih 
iz pisnih virov predstavi špartansko vzgojo dečkov in deklic, grške bogove in boginje, 
olimpijske igre. perzijske vojne. Tema o A leksandru M akedonskem  ima pomenljiv naslov 
Aleksander -  Veliki? Posebna tema je  namenjena opisu antične Aleksandrije  in antične 
znanosti ter tehnike, kar je posebnost nemškega učbenika.
Posebnost p rvega francoskega  učben ika  so poudarki na zgodovinskem  razvoju  
Aten v 5. s toletju, obravnavi Odiseje , Iliade in drug ih  gršk ih  mitov, a tenske ak ropo le  
in pan tenona. Zarad i p oudarka  na razvoju Aten je  dogajanje v d rug ih  polis zasenčeno .
V d rug ih  učben ik ih  (drugi M odrijanov, d rugi učbenik  DZS in prvi nem ški učbenik) 
se obravnava Atene v zpo redno  s Sparto  in d rug im i polis. Posebnost obeh slovenskih  
učben ikov  je  obravnava k re tsko -m ikenske  kulture . V prvem  nem škem  in prvem  f ra n ­
coskem  učben iku  te pod tem e  ne najdem o, v francoskem  ni ta ku ltura  niti v besed ilu  
om enjena . Za  raz liko  od prvega francoskega  učben ika  nam enja ta  oba slovenska u č ­
ben ika  in prvi nem šk i učben ik  veliko pozornosti  vsakdanjem u življenju s tarih  Grkov. 
Prvi nem ški učben ik  in oba slovenska učben ika  (drugi M odrijanov in drugi DZS) so 
si v vseb insk i zasnovi tem atike  an tične  G rčije  dokaj podobni. E d ina  večja raz l ika  m ed 
njimi je  v tem , da  nem šk i obravnava v večji meri antično A leksandrijo ,  s lovenska pa 
to pod tem o  izpuščata  in dodaja ta  pod tem o o k re tsko-m ikensk i  ku ltu r i ,  ki je  nem ški 
učben ik  n im a.
Rimska država starega veka
Oba slovenska učbenika (drugi Modrijanov in drugi učbenik DZS) obdelata rimsko 
obdobje v enem vsebinskem sklopu. Prvi francoski učbenik namenja rimskemu antičnemu 
obdobju štiri teme, pri čem er je  ena od teh tem v celoti namenjena obravnavi antičnega kr­
ščanstva. Prvi nemški učbenik namenja rimskemu obdobju polovico teme. ki pa po obsegu 
ne zaostaja za francoskimi štirimi (prva polovica je  namenjena stari Grčiji).
Glavne razlike v obravnavi antične rimske zgodovine slovenskih in tujih učbenikov:30
-  prvi nemški učbenik se veliko več kot ostali posveča politični zgodovini tega obdobja;
-  prvi nemški učbenik in oba slovenska druga učbenika veliko pozornosti usmerita v 
obravnavo rimske družbe in vsakdanjega življenja različnih družbenih slojev;
-  prvi francoski učbenik  poudarjeno obravnava zgodovino antičnega krščanstva, 
česar  ne najdemo niti v slovenskih niti v nem škem  učbeniku; kar štiri strani f ran ­
coskega učbenika  so namenjene izsekom iz Nove zaveze, česar  ne najdemo v n o ­
benem od ostalih  učbenikov;
-  prvi francoski učbenik  se v treh temah posveti obravnavi mesta R im a kot glav­
nega mesta imperija, zgradb v njem in romanizaciji v rim skih  mestih. Česar ne 
najdemo v nobenem  od obravnavanih učbenikov;
30 Bartoli, Jacques idr. (2004), H istoire-Geographie бете. Livre de I ele ir . Paris. Hatier: Christoffer, Sven idr. 
(2004). Zeitreise 1. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r  die Realschule. Leipzig: Ernst Klett Schulbuchver- 
lag; Simonič Mcrvic. Karmen (2004). Stari svet. Zgodovina za 7. razied  devetletne osnovne šole. Ljubljana: 
Modrijan; Janša-Zorn. Olga. Mihelič. Darja (2004). Stari in srednji vek. Zgodovina za 7. razred devetletke. 
Ljubljana: DZS.
1 6 2  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
-  posebna tem a v prvem francoskem  učbeniku je  nam enjena obravnavi zgodovine 
Lyona  v tem obdobju; posebna tema v nem škem  učbeniku je  nam enjena obravnavi 
antičnega mesta Köln: v slovenskih učbenik ih  pa najdemo temo Naši kraji v času 
R im ljanov" oz. Rimska oblast na naših tleli.'2
Zgodovina okolja in religij
Prvi nem ški učbenik vključuje poleg prazgodovine in antične zgodovine še vsebin­
ski sklop z naslovom Okolje ima zgodovino  in sklop Judovstvo  -  krščanstvo  -  islam /-1 
Vsebinski sklop o okolju je  posebnost prvega nem škega učbenika  in česa podobnega ne 
najdem o niti v francoskem  učbeniku , niti v slovenskih učbenikih . Vsebinski sklop o reli­
gijah pa najdem o tudi v francosk ih  učbenik ih , vendar je  koncept predstavitve in razpore­
ditve malo drugačen. M edtem , ko prvi nem ški učbenik  obravnava judovstvo, krščanstvo 
in islam kot posebno tem o na koncu antike, pa prvi francoski učbenik  to vsebino razbije 
v tri sklope in vsako religijo predstavi posebej v svojem vsebinskem sklopu. Judovstvo 
sledi sklopu o starem Egiptu, k rščanstvo se vrine m ed vsebinske sklope o antičnem  Rim u, 
islam pa je  obravnavan takoj za b izantinsk im  imperijem.
Prvi nem ški učbenik  v vsebinskem  sklopu o zgodovini okolja opisuje najprej življe­
nje in okolje na zemlji pred človekom in prikazuje  sprem em be, ki so se zgodile, ko jc  
človek začel posegati v naravo. Obravnava tudi nastanek puščav na zemlji, uničevanje 
narave in izkoriščanje naravnih  dobrin v prazgodovinskem  in antičnem  obdobju, odnos 
ljudi do osebne higiene in uporaba vode v antiki, odnos ljudi do živali v starem veku in 
načine onesnaževanja  okolja danes, ter nevarnosti, ki jih prinašajo s sabo. Pokaže pa tudi 
konkretne  načine za reševanje problem a varovanja okolja in navaja kontaktne naslove 
organizacij,  ki se v Nemčiji ukvarjajo z varovanjem okolja.
Zgodovino  religij podaja  prvi nemški učbenik  preko potovanja skozi različna zgodo­
vinska obdobja, ki so bila zaznam ovana  z njimi. Najprej opiše nastanek judovske religije, 
vrste religioznih praks v tej religiji, judovsko diasporo , potem pa preide na začetek kr­
ščanstva in opiše preganjanja kristjanov, življenje v sam ostan ih , ter nadaljuje z nastankom  
islama, š irjenjem religije v 7. in 8. stoletju, opisom  islamske kulture  in Španije v času ko 
je  bila m uslim anska. Vsebinski sklop se nadaljuje z opisom bojev za investituro v Evropi, 
k rižarsk ih  vojn, tu ršk ih  vpadov na Balkan, življenja Judov v srednjem  veku. preganjanja 
Judov, cerkveno shizm o, reformacijo. Na koncu pa še v treh tem ah obdela prakticiranje 
judovske, k rščanske  in m uslim anske religije v Nemčiji danes.
Zgodovina srednjega veka
Slovenska učb en ik a  založbe  M odrijan  in DZS obdela ta  srednji vek v isti knjigi kot 
p razgodov ino  in stari vek. D rugi M odrijanov  učben ik  obdela  srednjeveško  obdobje  v 
treh vseb insk ih  sk lopih: Srednji vek, Naši predniki v srednjem  veku, Južni Slovani 
in turško prodiranje  v E vropo ,34 Drugi učben ik  DZS pa deli vsebine v šest v seb in ­
skih  sklopov: Srednji vek , Zgodnji srednji vek, Visoki srednji vek, Pozni srednji vek,
31 Simonič Mervič, Karmen (2004), Stari svet. Zgodovina za 7. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: 
Modrijan, str. 76.
32 Janša-Zorn. Olga. Mihelič. Darja (2004). Stari in srednji vek. Zgodovina za 7. razred devetle tke , Ljublja­
na: DZS. str. I03.
33 Christoffer. Sven idr. (2004). Zeitreise I. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r  d ie Realschule, Leipzig: 
Ernst Klett Schulbuchverlag.
34 Simonič Mervič, Karmen (2004). Stari svet. Zgodovina z.a 7. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: 
Modrijan.
T r o j a r j e v  z b o r n ik  1 6 3
Evropejci in njihovo življenje v srednjem veku; Vzhodne Alpe, Pcmonijci in Balkan \ 
srednjem  veku:''
Prvi britanski učbenik sc z izjemo prvega vsebinskega sklopa, ki se ukvarja z zgodo­
vinsko znanostjo in metodologijo, v celoti posveča zgodovini srednjega veka. Učbenik se 
deli v šest vsebinskih sklopov, od katerih so štirje namenjeni bi itanski in piedv sem angleški 
srednjeveški zgodovini (Kako so srednjeveški monarhi vzpostavljali nadzor.. Kako te ško j e 
bilo življenje za srednjeveške ljudi v mestih in na vasi.}. Kako je  si ednje\ eška c c i ke\ \ pli\ či­
la na človeška življenja?, Elizabeta I — kako uspešno je  teševala pioblem e \ i asu s\ ojega 
vladanja?), zadnji vsebinski sklop je  namenjen razvoju islamskih dižav v času od leta 600 
do 1600 po Kr., prvi vsebinski sklop pa se posveča zgodovinski znanosti.
Prvi britanski učbenik  zastavlja vsebinske sklope že s poim enovanjem iziazito p io-  
b lemsko, saj so vsi naslovi štirih vsebinskih sklopov v bistvu vpiašanja. P iv i vsebinski 
sklop išče odgovore na vprašanje o tem, kako so srednjeveški vladarji vladali in obvla­
dovali prebivalstvo. Kot prvi v la d a r je  predstavljen Viljem Norm anski in učbenik  išče 
odgovor na vprašanje, kako je bilo možno, d a j e  tujec zavladal angleškem u piebivalstvu. 
C elotna tem a je zastavljena tako. da razloži, kako se je lahko zgodilo, da  je  Angliji za­
vladal tujec. Tudi vlosia gradov je  razložena tako. da odgovarja na vpiašanje  o načinu 
vladanja, prav tako D om esday Book, način kontrole baronov', kontrole Walesa. Škotske 
in Irske, uporaba zakonov za vzpostavljanje kontrole, vmešavanje ceikve v vladanje in 
čas, ko so monarhi izgubili oblast. Zadnja tema se sprašuje o vlogi žensk v srednjeveški 
d ružbi in o njihovem vplivu na vladanje. Drugi vsebinski sklop se posveča vsakdanjem u 
življenju in britanski družbi v srednjem veku ter km ečk im  uporom. Sledi v sebinski sklop, 
ki se posveča vpletanju srednjeveške cerkve v britansko siednjeveško d iužbo .  življenju 
m enišk ih  redov, preganjanju Judov, reformaciji. Poseben vsebinski sklop je  namenjen 
obravnavi časa, ko je vladala Elizabeta I. V tem sklopu najdemo tudi temo. ki p i ikaže  re ­
ligiozne sprem em be v Evropi v tem času, predvsem pa veliko politične zgodov ine. Zadnji 
vsebinski sklop prikaže  islamski svet v srednjem veku.
D rugi francoski učbenik  v eni knjigi obdela srednji in nov i vek. Siednji vek sc deli v 
več vsebinskih  sklopov: Bizantinski imperij. M uslim anski svet. Karolinški imperij, Cer­
kev na Zahodu, Razmah in kriza Zahoda, Francosko kraljestvo. V nem škem  učbeniku  
so za srednji vek problematizirani predvsem problemi treh svetovnih religij, judovske,
k rščanske  in islama. . . .  . ..
G lavna razlika m ed izbranim i slovenskimi in tujimi učbeniki je  v poudaik ih ,  k i j i h  
dajejo zgodovini religij. Zgodovina krščanstva, judovstva in islama v izbranih tujih u čb e­
nik ih  dosti bolj izstopa kot to velja za slovenske učbenike. V izbranih tujih učbenik ih  so 
predstavljeni tako nekateri dogodki, kakor kultura, religiozne prakse in način iazm išlja-
nja ,  ki se navezuje na religije. . ..
O ba slovenska učbenika (drugi Modrijanov in drugi DZS) začenjata srednji vek s pre­
seljevanjem ljudstev. Ta preseljevanja niso omenjena v nobenem od izbranih tujih učbeni­
kov. Se pa slovenska učbenika v večji meri kot tuji učbeniki posvečata srednjeveški družbi 
in vsakdanjemu življenju v tem obdobju. Od vseh učbenikov v največji m en  izstopa prvi 
britanski s svojimi originalno zastavljenimi vsebinskimi sklopi, ki ucence silijo v kritično 
razmišljanje in i s k a n j i  odgovorov na vprašanja. Učbenik daje ucencem občutek, da so d e ­
tektivi, ki se potikajo po zgodovini, da bi našli odgovore, k. so uporabni tudi za življenje.
35 Janša-Zorn. Olga. Mihelič, Darja (2004). Stori in srednji vek. Zgodovina za 7. razred devetletke. Ljublja­
na: DZS.
36
37
Kidd. iudith . Rees. Rosemary. Tudor. Rudi (2000). Life m M edieval V m es. London: Heinemann. 
Doublet, h'redćric,Casa. Michel (20011. Histoire-geoR1 .4 . 1 ans. i ay ia ri
Zgodovina novega veka
Z godovino  novega veka obravnavata slovenska učbenika, nemški in francoski v eni 
knjigi, britanska  učbenika  pa se v dveh knjigah posvetita temu obdobju.
Britanska učbenika za novoveško obdobje sta oba večinoma usmerjena v britansko zgo­
dovino, pri čem er se prvi omejuje na čas od leta 1500 do 1750, drugi pa na čas od leta 1750 
d o le ta  1900.™ Gre z a d ru g i  in tretji britanski učbenik. Vsebinski sklopi v obeh učbenikih so: 
Elizabeta 1. in njeni problemi, Charles I in Oliver Crotmvell, Koliko so se jakobiti približali 
uspehu, Podobe časa, Vse se spreminja: industrijska revolucija. Imperij, v katerem sonce 
nikoli ne zaide. Življenje srednjega razreda. Boj z.a volilno pravico. Prvi sklop, ki se nanaša 
na Elizabeto I . , je  zanim ivo in izvirno zastavljen. Najprej jc  predstavljena Evropa, kot jo  je 
videla Elizabeta, k o je  postala kraljica. Preko zemljevida so podani glavni zunanjepolitični 
problemi, s katerimi s e je  morala  soočiti m lada kraljica. Naslednja tema se sprašuje, kaj naj 
bi Elizabeta storila najprej, k o je  prevzela vladarsko krono. Sledi tema z naslovom Na lovu 
za soprogom?, nato najdemo temo, ki se navezuje na prikaz religij v Britaniji: Zakaj je  šlo 
pri religiji za življenje ali smrt? Večina naslovov tem je zastavljenih v obliki vprašanj in se 
nanašajo na probleme, s katerimi s e je  srečevala kraljica Elizabeta v času svojega vladanja. 
Ena od tem je  še posebno izvirna: Kako je  Elizabeta ravnala z revnimi in berači? Zadnja 
tema je  zastavljena v obliki miselnega vzorca in kritično vrednoti in sintetizira odgovor na 
vprašanje Kako uspešno je  Elizabeta reševala probleme, s katerimi se je  srečevala v času 
svojega vladanja? Tudi naslednji vsebinski sklop se v posebnem poglavju sprašuje, kako so 
vladali uspešni vladarji v času kralja Charlesa I. Sledijo teme, ki se nanašajo na politično 
in vojaško zgodovino. Z anim iva  je  tema z naslovom: Zakaj zgodovinarji in filmski reži­
serji prikažejo isto zgodbo drugače?  Izzivalen naslov ima tema A lije  bil Oliver Cronnvell 
»vojni kriminalec«?  Vsebinski sklop Podobe časa se ukvarja z um etniškim i upodobitvami 
Elizabete I. in s tem, kaj lahko iz njih razberemo. Na koncu pa so še podobe drugih velikih 
osebnosti iz obravnavanega časa. Drugi britanski učbenik obravnava problematiko indu­
strializacije v Britaniji. Zanim ivi sta temi, ki se sprašujeta ali je  suženjstvo financiralo in­
dustrijsko revolucijo in ali je  vodila industrijska revolucija v višji življenjski standard. Sledi 
vsebinski sklop, ki obravnava rast britanskega imperija in poseben sklop o bojih za volilno 
pravico v Britaniji. Britanska zgodovina je  predvsem zgodovina Anglije, medtem ko se 
preteklost Škotske in Irske opisuje samo, ko gre za upore konec 17. stoletja in v 18. stoletju. 
Zgodovina Evrope je  predstavljena le preko zemljevida, na katerem so kratke informacije o 
dogajanju v tem delu sveta. Zgodovina britanskih kolonij pa je  obravnavana kratko v okviru 
vsebinskega sklopa o britanskem imperiju.
Z godovina  novega veka je  obravnavana v dveh francoskih  učbenik ih  (drugi in tretji 
francosk i učbenik) -  en del je  v prvem francoskem  učbeniku , ki obravnava srednji vek. 
G re  za vsebinske sklope: Evropa in odkritje sveta, Hum anizem , renesansa in reform aci­
ja ,  osta le  vsebine pa vključuje drugi francoski učbenik. Drugi francoski učbenik  pojmuje 
za novoveško obdobje  čas od 17. stoletja naprej. Vsebinski sklopi so: M oderna Evropa, 
A bsolutistična monarhija v Franciji, Rem iza zaradi absolutizm a, Revolucija in imperij, 
Sprem em be  v Evropi, Doba industrializacije, Nova družba, Kulturne spremembe, N aci­
onalna in liberalna gibanja, D elitev sveta, Francija od 1815 do 1914.
Novi vek je  obravnavan v dveh nem ških  učben ik ih  (drugi in tretji nemški učbenik). 
Vsebinski sklopi so: Evropska odkritja in osvajanja, Reform acija, Vladarji, države in
1 6 4  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  . . .
38 Wrenn. Andrew (2002). Presenting the Past. Britain 1500-1750. London: Collins; Grey. Paul. Little. 
Rosemarie (2002). Presenting the Past. Britain 1750-1900 . London: Collins.
39 Carol. Anne idr. (2002). H istoire-geographie 4em e, Livre de le le ve . Paris: Hatier.
T r o j a r j e v  z b o r n ik  1 6 5
podložniki: absolutizem v Evropi, Revolucija  v Novem in Starem svetu,40 Boj za edinost 
in svobodo. Industrializacija in socialno vprašanje. Gospodarstvo, država in družba v 
nem škem  cesarstvu.41
Za primerjavo podajam še vsebinske sklope iz slovenskega tretjega učbenika  DZS: 
Odkritja čezmorskih dežel. Humanizem in renesansa. Reformacija v Evropi in na Sloven­
skem, Kmečki upori. Gospodarski razvoj v Evropi od 16. do IS. stoletja. Absolutizem  in 
razsvetljenstvo. Evropa in svet na prehodu  v 19. stoletje, Evropa in Slovenci 1815-1848, 
Leto 1848 v Evropi in na Slovenskem 42
Vsebinska primerjava tematske zasnove kaže, da so si izbrani slovenski, francoski 
in nem ški učbeniki dokaj podobni v obravnavi novoveške zgodovine. Vsi se osredo to ­
čajo na dogajanje v Evropi, ki so ga zaznam ovala  nova geografska odkritja , hum anizem  
in renesansa, reformacija, absolutizem ter industrializacija. Poleg politične zgodovine se 
vsi ti učbeniki posvečajo še socialni in gospodarski zgodovini ter nacionalni zgodovini. 
O dstopajo pa britanski učbenik i,  ki se osredotočajo na dogajanje v Angliji in v katerih so 
tem e izrazito problemsko zasnovane in nudijo originalen pogled na posam ezna historič­
na dogajanja ter popolnom a drugačno perspektivo pojmovanja družbenih  pojavov, kot je  
značilna  za vse ostale učbenike, ki so mnogo manj originalni in domiselni.
Zgodovina 20. stolet ja
Četrti učbenik M odrijana obravnava 20. stoletje v osm ih vsebinskih sklopih, od ka­
terih so štirje namenjeni obči ozirom a svetovni in štirje nacionalni zgodovini. Prva dva 
vsebinska sklopa obravnavata prvo svetovno vojno, naslednja dva čas med obem a vojna­
ma, sledita dva vsebinska sklopa o drugi svetovni vojni, zadnja dva vsebinska sklopa pa 
obravnavata  čas po drugi svetovni vojni in sodobnost. Gre za zelo pregleden razpored 
vsebinskih sklopov, ki sistematično izmenjava obravnavo obče in nacionalne zgodovine. 
Četrti  učbenik  DZS je v tem smislu podobno zastavljen. 20. stoletje obravnava v sedm ih  
vsebinskih  sklopih, ki so po vsebini in času. ki ga obravnavajo, identični s tistimi v M o ­
drijanovem učbeniku , le da M odrijanov četrti učbenik izpušča vsebinski sklop o Sloven­
cih med prvo svetovno vojno in te vsebine obravnava le v obliki teme znotraj vsebinskega 
sklopa, ki se nanaša na prvo svetovno vojno v celoti.
Četrti britanski učbenik prikaže obdobje 20. stoletja v štirih vsebinskih sklopih: Vroča 
vojna, hladna vojna. Holokavst, Medicina  v 20. stoletju. Severna Irska: zakaj je  bilo tako 
težko doseči mir? V prvem sklopu prikaže učbenik dogajanje v 20. stoletju skozi očala vojn. 
ki so ga zaznamovale: prva in druga svetovna vojna, hladna vojna, vojna v Vietnamu, hladna 
vojna v Aziji -  Afganistan, vojna zvezd, konflikti v 90-ih. V vseh poglavjih gre predvsem za 
Predstavitev vojaške in politične zgodovine. Drugi vsebinski sklop z naslovom Holokavst se 
ча začetku sprašuje o človekovih pravicah skozi zgodovino, sledi opis dogajanja v nacistični 
Nemčiji, ki se nanaša na sistematično uničevanje Judov, prikazani pa so tudi nekateri načini 
upora nacističnemu početju. Na koncu najdemo tri zanimive teme: Kako se je  lahko holo­
kavst zgodil?, Ali je  to konec?, Kaj bi ti naredil? Gre za tri problemsko naravnana vprašanja, 
ki zahtevajo kritično razmišljanje od učencev in jih usmerjajo v prepoznavanje podobnih 
teženj v sodobnem svetu. Tretji vsebinski sklop se usmerja v prikaz razvoja na medicinskem
40 Flues, Heiner idr. (2001), Zeitreise 2. Geschichtliches U n ten ich tsw eik fiii die Realschule . Leipzig: Ernst 
Klett Schulbuchverlag.
41 Epkenhans. Michael idr. (2004). Zeitreise 3. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r  die Realschule. Leipz­
ig: Ernst Klett Schulbuchverlag.
42 Cvirn, Janez, Hriberšek Balkovec. Elizabeta, Studen. Andrej (2004), Novi vek. Zgodovina za S. razred
devetletke, Ljubljana: DZS.
1 6 6  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
področju v 20. stoletju. Prikazuje vpliv medicine na vsakdanje življenje, na način gradnje 
stanovanjskih hiš, razširjanje zdravstvenega varstva na različne socialne skupine, perspekti­
ve zdravstvenega varstva in zdravstvenih problemov. Na koncu najdemo še zanim iva etična 
vprašanja, s katerimi se sooča medicina danes (kloniranje, transplantacija obraza, z am rzo ­
vanje človeških teles po smrti, podaljševanje človekovega življenja z napravami, kozmetična 
kirurgija). Zadnji vsebinski sklop se posveča zgodovini irsko-britanskega spora glede usode 
Severne Irske. Razlaga zgodovinske vzroke, ki so pripeljali v konfliktno situacijo in nasilje, 
ki je  spremljalo različne interese na tem delu sveta.
Četrti francoski učbenik  obravnava sodobno zgodovino in sc loči od ostalih treh iz­
branih francosk ih  učbenikov po načinu prepletanja zgodovinskih  in geografskih  vsebin.
V prvih treh francosk ih  učbenik ih  najdem o zgodovinske vsebine v prvi polovici knjige, 
geografske pa v drugi polovici. Četrti učbenik  pa je  zasnovan tako, da se poleg vsebin­
skega sklopa, ki je  izključno zgodovinski, pojavita še dva tem atska sklopa, v katerih se 
zgodovinske vsebine prepletajo z geografsk im i.  Poleg tega najdemo še sklop, ki je  popol­
nom a geografski. Prvi zgodovinski sklop obravnava prvo svetovno vojno, Stalinovo Sov­
je tsko  zvezo, Nem čijo  in Francijo v 30-ih letih, d rugo  svetovno vojno. Drugi vsebinski 
sklop najprej podaja vsebine h ladne vojne, sledi geografski sklop o politični sliki sodob­
nega sveta, naslednji sklop obravnava sprem em be v svetu od leta 1945 do danes (ekonom ­
ske, kultu rne , družbene), sledi pa geografski sklop, ki se ukvarja  s problemom neenakosti 
v svetu in razkorakom  med bogatim i in revnim i. Drugi mešani sklop pa najprej podaja 
zgodovino Francije od 1945 do sodobnosti,  temu pa sledita še dva geografska  sklopa, ki 
obravnavata  f rancosko gospodarstvo  ter vlogo Francije v svetu.
Z godovina  prve svetovne vojne in soc ia lizm a v Rusiji je  vključena v tretji nemški 
učbenik ,  četrti pa vključuje naslednje vsebinske sklope: Weiniarska republika  -  Nemci 
in njihova prva  dem okracija , D iktatura -  II. svetovna vojna -  m nožični pobo j, Konflikti 
in prizadevanja za m ir v svetu od  leta 1945, Nemci in njihova država -  razvoj od  1945, 
Evropa na po ti k enosti.43
Podobno kot v če tr tem  nem škem  učbeniku  se tudi v obeh slovenskih (četrti M odri­
janov  in četrti DZS) svetovna zgodovina 20. stoletja prepleta z nacionalno zgodovino 
tega časa. Četrti  nem ški učbenik  se razlikuje  od vseh ostalih  izbranih  učbenikov po tem, 
da edini vključuje vsebinski sklop, ki se nanaša  na Evropo. V tem sklopu prikaže  sku­
pne korenine evropske kulture  v antiki, sh izm o v srednjem  veku, nastanek nacionalnih 
držav, leto 1945 v Evropi in nastajanje evropske skupnosti po njem, evropske države v 
soc ia l izm u in po njegovem padcu, o rganiz iranost in življenje v Evropski uniji. Podobne 
predstavitve ne najdem o v nobenem  od ostalih  obravnavanih  učbenikov. Četrti učbenik 
DZS se zaključi s slovensko osamosvojitvijo, četrti M odrijanov pa om enja  še dogajanje 
do leta 1996. Dogajanje do leta 2003, ko sta bila učben ika  izdana, je  iz obeh učbenikov 
popo lnom a izpuščeno. Tuji izbrani učbeniki obravnavajo tudi dogodke, ki so se zgodili še 
v letu 2002 in so v tem smislu bolj ažurni kot slovenska učbenika.
Četrti  britanski učbenik  izstopa po svoji problemski zasnovi in po struk turi  vsebin­
skih sklopov, pri čem er  je  še najbolj univerzalen vsebinski sklop, ki obravnava zgodovino 
m edic ine  in zdravstvenega varstva v 20. stoletju. Tudi vsebinski sklop, ki se posveča ho lo­
kavstu, je  dom ise ln  in ga kot takega ne najdem o v nobenem  drugem  učbeniku. O ba sklopa 
o d raža ta  vrednote , ki jih  zastopa britanski učbenik: zdravje, zdravstveno varstvo za vse 
ljudi, spoštovanje človeškega življenja. Posebna obravnava holokavsta od raža  pojmovanje, 
po katerem  je  holokavst edinstven pojav, ker je  sproduciral celo industrijo m nožičnega 
uničevanja  ljudi. Hkrati pa je  holokavst fenom en tudi zaradi obsesije, ki g a j e  spremljala
43 Fines. Heiner idr. (2004), Zeitreise 4. G eschichtliches U nterrichtswerk fiir die Realschule. Leipzig: Ernst 
Klett Schulbuchverlag.
T r o j a r j e v  z b o r n ik  1 6 7
in ki lahko postane sodoben fenomen. Zaradi teh razlogov je  holokavst dobil posebno 
mesto v britanskem učbeniku. S poglobitvijo v pojav sam in v razkrivanje zgodovinske 
resničnosti skuša učbenik  prispevati, da se taki pojavi v bodoče ne bi ponovili.
Četrti francoski učbenik se od drugih razlikuje po tem. da nekatere zgodovinske teme 
prepleta z geografskimi, sicer pa podobno kot četrti Modrijanov, četrti DZS in četrti nemški 
vsebuje svetovno zgodovino 20. stoletja, ki jo  dopolnjuje z nacionalno zgodovino tega časa.
Primerjava vsebinskih sklopov izbranih učbenikov zgodovine
Posebnosti, k i j i h  najdemo le v nekaterih učbenikih:
-  Slovenska učbenika  za šesti razred (prvi Modrijanov in prvi DZS) sta zasnovana 
na poseben način, kakršnega ne najdemo v nobenem od tujih učbenikov zgodovi­
ne. Slovenska učbenika predstavljata nekakšno vez med predm etom  spoznavanje 
d ružbe in predm etom  zgodovina. Gre za spoznavanje z zgodovinskimi m etodam i, 
večjimi d ružben im i,  gospodarsk im i in kulturnim i sprem em bam i v preteklosti in 
za spoznavanje etnografskega izročila.
-  Britanski učbeniki popolnom a izpuščajo prazgodovino in antično obdobje.
-  Prvi nemški učbenik  vključuje vsebinski sklop o zgodovini okolja, ki je  izrazito 
ekološko zasnovan v smislu poudarjanja pom ena okolja za človeštvo.
-  Britanski učbeniki vključujejo največ vsebinskih sklopov, ki obravnavajo nacio­
nalno zgodovino novega veka.
-  Četrti britanski učbenik vključuje problematiko holokavsta v obliki posebnega 
vsebinskega sklopa, s č im er ji daje poseben pomen.
-  Četrti britanski učbenik posveti celoten vsebinski sklop zgodovini medicine v 20. 
stoletju in v zvezi s tem odpira  mnoga ak tualna  in pereča d ružbena ter etična 
vprašanja. Podobnega prikaza medicine ne zasledimo v nobenem od preostalih  
učbenikov.
Skupne značilnosti vsebinskih sklopov v učbenikih:
-  Izbrani slovenski, francoski in nemški učbeniki dajejo v obravnavi antičnega o b ­
dobja poudarek egipčanski, starogrški in rimski antični civilizaciji in kulturi.
-  Tako slovenski kot nem ški učbeniki opisujejo prazgodovinsko obdobje in napelju­
jejo na ugotovitev, da so opice človekovi daljni predniki, čeprav ta ugotovitev še 
ni znanstveno dokazana.
-  Tako britanski kot tudi francoski in nemški učbeniki posebej poudarjajo  zgodovi­
no religij. V slovenskih učbenikih  je  zgodovina verstev obrobnega pomena.
-  Vsi izbrani tuji učbeniki poudarjajo problematiko holokavsta ozirom a genocida 
nad Judi in jo  izkoristijo za vzgojno vplivanje na učence tudi z ugotavljanjem d e ­
snih ekstrem izm ov v sodobnosti. Izbrani slovenski učbeniki holokavst le omenjajo 
in te tem atike v nobenem  smislu ne izpostavljajo.
Glavni pomanjkljivosti izbranih slovenskih učbenikov sta v tem. da prem alo  izpo­
stavljajo zgodovino religij in zgodovino holokavsta. Posebnost tematske zasnove sloven­
skega učbenika  za šesti razred (prvi Modrijanov in prvi učbenik DZS), pa je  lahko tudi 
prednost,  saj upošteva postopen razvoj miselnih sposobnosti učencev in podaja predvsem  
vsebine, ki jih  tudi mlajši učenci zlahka usvojijo. Zahtevnejše vsebine zlasti politične 
zgodovine so na tak način prihranjene za višje razrede osnovne šole. v katerih so učenci 
že v večji meri podkovani v znanju in sposobnostih.
1 6 8  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
4. PR IK A Z  IN PRIM ERJAVA PO SAM EZNIH  VSEBIN
Poleg obravnave tematske zasnove izbranih učbenikov, m e je  zanimalo tudi, kako učbe­
niki v osrednjem učbeniškem besedilu prikažejo posamezne zgodovinske probleme. Izbrala 
sem nekaj tem, ki jih  je  bilo moč primerjati v vseh izbranih učbenikih, torej tako v sloven­
skih, kakor tudi v tujih. Izbrala sem vsebine obče zgodovine 20. stoletja, ki so prikazane v 
vseh učbenikih , torej v obeh slovenskih (četrti učbenik založbe Modrijan in četrti učbenik 
DZS), v četrtem britanskem, četrtem francoskem in četrtem nemškem. Izbrani britanski uč­
beniki se za starejša obdobja v glavnem osredotočajo na nacionalno zgodovino, zaradi česar 
je  primerjava za ta obdobja otežkočena ozirom a je  možna le za preostale učbenike. Prav 
zaradi tega sem se pri primerjavi osredotočila na vsebine, ki se nanašajo na 20. stoletje, saj 
omogočajo celovito primerjavo. Med vsebinami, ki sem jih primerjala, prevladujejo vsebine 
politične zgodovine (prva svetovna vojna, totalitarizem, druga svetovna vojna), da pa se ne 
bi omejevala le na politično zgodovino, sem raziskala tudi. kako je  prikazana vloga žensk v 
izbranih učbenikih  zgodovine v vseh zgodovinskih obdobjih.
Prva svetovna vojna
Četrti M odrijanov učbenik obravnava prvo svetovno vojno v vsebinskem sklopu, k i j e  
posvečen izključno obči zgodovini prve svetovne vojne. Dogajanje na Slovenskem v tem 
času je  obravnavano v drugem  vsebinskem sklopu, torej posebej. V primerjavi s prikazi, ki 
jih  najdemo v britanskem, francoskem  in nemškem učbeniku, v katerih se obča zgodovi­
na tega obdobja prepleta z nacionalno ozirom a obratno, gre v Modrijanovem učbeniku za 
poseben prijem, ki mu om ogoča bolj objektivno predstavitev vojnega obdobja. Vojskovanje 
je  predstavljeno preko prikaza dogajanja na balkanskem bojišču, zahodni, vzhodni in ju g o ­
zahodni fronti ter pomorske vojne. Gre torej za sistematičen pregled bojevanja v Evropi. Za 
razliko od britanskega in nemškega učbenika oba slovenska učbenika (Modrijanov in DZS) 
obdelata oktobrsko revolucijo v Rusiji v okviru problematike prve svetovne vojne, podobno 
kot francoski učbenik. Četrti učbenik DZS prepleta dogajanje na Slovenskem v času prve 
svetovne vojne z dogajanjem v Evropi. Oba slovenska učbenika sta bolj objektivna pri pri­
kazu dogajanj v Evropi v času prve svetovne vojne kot tuji učbeniki, vendar to ne velja za 
opis sarajevskega atentata. M edtem , ko francoski in nemški učbenik jasno  zapišeta, d a j e  
bil atentator srbski nacionalist ozirom a aktivist, pa omenja Modrijanov učbenik le skupino 
mladincev M lade Bosne. Opis te organizacije je  v tem učbeniku takšen: »V Bosni in Herce­
govini je  takrat delovalo društvo z imenom M lada Bosna. Njegove nacionalno-revolucio- 
narne dejavnosti srbska vlada, ki se je  zavedala izčrpanosti države po balkanskih vojnah, 
ni izdatno podpirala. Večjo podporo je  imelo v različnih srbskih domoljubnih organiza­
cijah, na prim er v narodni obrambi (Narodni odbrani) in skrivnem častniškem združenju 
Združitev ali sm rt (Ujedinjenje ili smrt).«44 Gre za zelo podrobno razlago, kakršne ne naj­
dem o v nobenem tujem učbeniku. Hkrati pa nikjer ne piše direktno, d a j e  šlo pravzaprav 
za srbsko nacionalistično organizacijo. Francoski in nemški učbenik v primerjavi z M odri­
janovim  na hitro opravita s poim enovanjem atentatorja kot srbskega nacionalista oziroma 
aktivista, m edtem  ko britanski atentata sploh ne omenja. Učbenik DZS je glede značaja 
organizacije M lada Bosna bolj jasen in omenja, da so Franca Ferdinanda »ubili pripadniki 
tajne nacionalistične organizacije M lada Bosna. Ta skupina se je  s skrivno podporo Srbije 
borila za združitev Srbov iz Avstro-Ogrske s Kraljevino Srbijo.«4'
44 Kern. Ana Nuša, Nećak, Dušan, Repe. Božo (2003). Naše stoletje. Zgodovina za S. razred osnovne šole. 
Zgodovina za 9. razred  devetletne osnovne šole, Ljubljana: Modrijan, str. II.
45 Dolenc. Ervin. Gabrič. Aleš. Rode. Marjan (2003), 20. stoletje. Zgodovina za <S’. razred  osem letke in
T r o j a r j e v  z b o r n ik  1 6 9
Četrti britanski učbenik podaja problematiko prve svetovne vojne v okviru vsebinskega 
sklopa Vroča vojna, hladna vojna. Na začetku se učbenik sprašuje, zakaj študirati vojne in 
ugotavlja skupne značilnosti vojn v 20. stoletju. Sledi tema, ki skuša selekcionirati dogodke 
na tiste, ki so šokantni, na tiste, ki so pomembni za sodobnike in na tiste, ki so spremenili 
tok zgodovine. Kot primer za dogodek, ki ustreza vsem trem kriterijem je navedena ek­
splozija atomske bombe v Hirošimi in Nagasakiju leta 1945. Naslednja tema se sprašuje, 
kako zgodovinarji organizirajo preteklost. Prikazan je razvoj vojaške tehnologije in razvoj 
propagande v 20. stoletju. Iz njega morajo učenci razbrati dogodke, ki so povzročili veli­
ke spremembe v zgodovini, pojave, ki so izginili iz zgodovine, pojave, ki so se razvijali 
postopno in pojave, ki se daljše obdobje niso spreminjali in so ohranjali kontinuiteto. Kot 
dogajanje, ki je  nakazovalo konflikt v času prve svetovne vojne, je prikazana burska vojna 
na poseben način. V sredini obeh strani, ki ju bralec hkrati gleda, najdemo britanskega m a­
jorja Bradburyja. Iz njegovih ust vodijo oblački, v katerih so podane informacije o burski 
vojni, kot bi jih govoril major. Kot uvod v prvo svetovno vojno je  prikazana velika karta 
Evrope v letu 1914 in na njej primerjava moči, s katerimi so razpolagale evropske države, 
ko so vstopile v vojno. V kotu je  slikovno predstavljen tudi Schlieffnov plan. Naslednja tema 
je  posvečena nemškemu napadu na Francijo. Sarajevski atentat se nikjer ne omenja. Sledijo 
teme o ustalitvi front in dogajanju na bojišču. Ena od tem se ukvarja z vprašanjem, kako 
je  prva svetovna vojna vključila množico ljudi. Tema je  opisana z britanskega zornega kota 
in v njej so predstavljeni posamezniki, ki so odklanjali bojevanje ter spreminjanje odnosa 
britanskega javnega mnenja do vojne v času od leta 1914 do leta 1918. V zadnjih dveh temah 
so obravnavane posledice vojne: človeške žrtve, finančne izgube, nove meje v Evropi, porast 
moči ZDA in njihovo izoblikovanje v velesilo.
Prvo svetovno vojno obdela četrti francoski učbenik v vsebinskem sklopu z naslovom 
Velika vojna 1914-1918. Na uvodnih dveh straneh najdemo fotografijo s fronte, ki prika­
zuje francoske vojake v napadu in v ospredju je  eden od njih zadet od puške. Učenci naj bi 
ob tej sliki razmislili, kako se manifestirajo grozote vojne. Sledita dva spomenika padlim 
v prvi svetovni vojni z vprašanji o tem, kako izražamo spomin na žrtve vojne. Prva tema 
predstavlja politično karto Evrope v letu 1914. glavne politične probleme v Evropi, sistem 
zavezništev in atentat v Sarajevu. Atentat v Sarajevu je  po pisanju učbenika izvedel srbski 
aktivist (un activiste serbe). Glavni cilj Avstro-Ogrske pa je  bil poraziti srbski nacionali­
zem ,46 Naslednja tema opiše, kako je  uspelo zaveznikom v štirih letih zmagati oziroma na 
kratko poda dogajanje v letih vojne. Sledita dve strani kartografskega materiala na temo 
prve svetovne vojne. Naslednji dve strani podajata spominska pričevanja bojevnikov na 
fronti. Tema Totalna vojna prikazuje, kako je  vojna prizadela zaledje. Zadnja tema pa pri­
kaže rezultate vojne: človeške žrtve, ruševine, mirovne konference, pacifizem. Sledi karta 
Evrope v 20-ih letih, nato pa tema o revoluciji v Rusiji in posebna tema o barbarstvu vojne.
Nem ška predstavitev prve svetovne vojne se razlikuje od britanske in f rancoske. Tretji 
nem ški učbenik predstavlja problematiko prve svetovne vojne v okviru vsebinskega sklopa 
Imperializem in prva svetovna vojna. Ta vsebinski sklop najprej opiše, kako so si evropske 
države delile svet, zakaj so si želele kolonij, opisano je izkoriščevalsko vedenje Francije in 
Britanije do kolonij, kolonialni interesi na Kitajskem v 19. in začetku 20. stoletja, posledice 
im peria lizm a ozirom a imperialnega izkoriščanja na primeru Afrike in še posebej zahodne 
A frike, prikaz nemškega cesarstva kot kolonialne sile. prizadevanja Nemčije, da postane 
velesila, dogajanje na Balkanu pred prvo svetovno vojno. Tema, ki opisuje sarajevski a ten­
tat, se imenuje Julijska kriza. Atentat je  po pisanju učbenika zagiešil srbski nacionalist
9. razred devetletke. Ljubljana: DZS.
46 Bernier. Michel, Champigny, Danielle. Loubes, Olivier (2003), H istoire-geographie Je. Livre de le leve ,
Paris: Nathan, str. 17.
1 7 0  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
(ein serbischer Nationalistj .17 Posebna tema je  namenjena opisu pacifističnega gibanja in 
m irovn im  prizadevanjem  posam eznikov pred prvo svetovno vojno. Sledi opis vojne. Z a ­
četek vojne je  prikazan kot milijoni vojakov, ki na francoski in nemški strani korakajo v 
vojno. O Schlicffnovem planu, ki ima v britanskem učbeniku glavno vlogo, ni v nemškem 
ne duha ne sluha. Tretji nemški učbenik je  potrebno pazljivo prebrati, da ugotovimo, kdo 
je  bil v prvi svetovni vojni pravzaprav napadalec, medtem  ko britanski učbenik kričeče 
kaže na nem ško krivdo za vojno prav z izpostavljanjem Schlieffnovega vojnega načrta. 
Sledi tem a o vstopu ZD A  v vojno z naslovom ZDA odločijo evropsko vojno. Kot posledice 
vojne so v posebni temi navedene številne človeške žrtve, sprem em ba družbenega položaja 
žensk zaradi vključevanja v industrijo, revolucionarne težnje po novem družbenem  redu. 
Posebna tem a je  posvečena dogajanju v Verdunu. Sledi obravnava spom enikov žrtvam 
prve svetovne vojne.
Zgodovina  prve svetovne vojne je  v tujih učben ik ih  prikazana  skozi očala nacionalne 
zgodovine prve svetovne vojne. Razlike v p rikazih  so predvsem  v poudark ih , zaradi ka te­
rih si na podlagi različnih  učbenikov lahko ustvarim o dokaj različno sliko o prvi svetov­
ni vojni. N em ški učbenik  sc poglobljeno loti predstavitve im peria lizm a in kolonializma 
evropskih  držav  pred svetovno vojno, kot da bi s tem hotel dokazati,  da  je  bila res krivična 
razdelitev kolonialne pogače vzrok za prvo svetovno vojno. Pri tem je  potrebno upošteva­
ti, da so v tekstu grajane tudi kolonialne težnje cesarske Nemčije in ne sam o kolonialno 
ravnanje Britanije ter Francije. Britanski učbenik  izpostavi Schlieffnov vojni načrt in 
p r ikaz  nem škega  napada  na Francijo in na ta način daje jasno  vedeti, d a j e  bila Nemčija v 
tej vojni napadalka . Vloga ostalih  č lanic  cen tra ln ih  sil je  zanem arjena . Francoski učbenik  
je  bolj nevtralen. Problem kolonializm a opiše že učbenik  za tretji razred sekundarne  šole, 
tako da učbenik  za četrti razred  začne z začetkom  sam e vojne brez podrobne obravnave 
razlogov zanjo. Fronte v Evropi so p r ikazane  na karti , niso pa opisane v tekstu, kot to ve­
lja za s lovenska učbenika . Slovenska učben ika  podrobno opisujeta dogajanje na frontah in 
v celoti g ledano  navedeta veliko podatkov. V podatk ih  je  najbolj skop britanski učbenik.
Totalitarizem
Slovenski četrti učbenik  DZS vključuje dve temi o totalitarizmu: Totalitarizem: fa š i ­
zem, nacizem  in Sovjetski totalitarizem : stalinizem . Vsaka tem a zavzem a tri strani. Že v 
temi pred njima pa je  tudi podtem a Uveljavljanje diktatur  in v njej je  opredeljen sistem 
delovanja osebne d ik ta ture .  Pojmi, na katere naletim o v obeh om enjenih  tem ah, pa so: 
ideologije, stanovska ureditev družbe, populizem , totalitarizem , nasilje, koncentracijska  
taborišča, totalitarna diktatura, strog nadzor nad  državljani, m ontirani sodni procesi, 
politična  propaganda, kult Stalinove osebnosti, strahovlada, industrializacija, plansko  
gospodarstvo, kolektivizacija, rasizem. Četrti  M odrijanov učbenik pa za opis to ta li ta r iz­
mov porabi kar  13 strani. Najprej opiše dogajanje v Sovjetski zvezi, nato pa še fašizem 
in nacizem . Poleg pojmov, ki jih  najdem o tudi v če tr tem  učbeniku  DZS navaja še pojme: 
ja vn o  poniževanje, propagandni stroj, pasivn i odpor, totalitarna država, stalinistične  
čistke, po litičn i procesi, delovna taborišča, udarniško delo, stahanovstvo, spletke, krva­
vo obračunavanje, kult osebnosti, diktatura.
Četrti  b ritanski učbenik  v okv iru  vsebinskega sklopa, ki se ukvarja  z vojnami 20. 
stoletja, om enja  tudi dogajanje v 20-ih in 30-ih letih. Na tem mestu navaja države, v 
katerih  so vladali d ik tatorji  ekstrem isti.  Kot p r im ere  d ik tatorjev  navaja Stalina na levi 
s trani puščice kot kom unis ta  in M ussolinija  ter Hitlerja na desni strani puščice kot fašista.
47 Epkenhans, Michael idr. (2004), Zeitreise 3. G eschichtliches U nterrichtswerk f i ir  die R ealschule, Leipz­
ig: Ernst Klett Schulbuchverlag, str. 126. 127.
T r o j a r j e v  z b o r n ik  1 7 1
Podana je  zelo preprosta definicija za levo in desno usmerjene diktatorje: »Obe strani sta 
poskušali pripraviti svoje ljudi, da bi sovražili in se bali nasprotne strani. Večina ljudi je  
verjela njihovi propagandi V '  Poglobljenega pregleda totalitarizmov ali načina delovanja 
to ta li tarn ih  sistemov britanski učbenik ne podaja. Namesto na problematiko to talitariz­
mov se osredotoča na problem holokavsta, kateremu posveti cel vsebinski sklop. Prva 
tem a tega sklopa ima naslov Vprašanje človekovih pravic. V njej se sprašuje o spoštova­
nju in kršenju človekovih pravic v zgodovini in v sedanjosti. Naslednja tem a prikazuje 
Nemčijo 30-ih let in pojasnjuje razloge, zaradi katerih je  Hitler sovražil Jude. Sledi tema 
o življenju v judovskih  getih in tem a o koncentracijskih in uničevalnih taboriščih. Celotna 
tem a je  nam enjena tudi opisu načinov upora proti nacistom. Ena od tem prikazuje, kako 
je  po vojni svet izvedel resnico o koncentracijskih taboriščih. Najbolj problemsko so za­
stavljene zadnje tri teme. ki poskušajo ugotoviti, zakaj s e je  holokavst sploh zgodil, ali se 
je  zgodil zadnjič in kaj bi lahko vsak posam eznik  v tridesetih letih 20. stoletja storil, da 
do holokavsta ne bi prišlo. Te teme so izrazito vzgojno naravnane in zlasti zadnja skuša 
d irek tno  vplivati na posam eznike, da bi s svojim ravnanjem preprečili morebitno ponovi­
tev genocida v kakršnikoli obliki.
Problem atiko to tali tar izm a obdela četrti francoski učbenik v dveh vsebinskih sklopih.
V prvem opiše Sovjetsko zvezo pod Stalinovo oblastjo. Omenja izraze kot totalitarizem, 
stalinizem , stahanovstvo, grozno diktaturo v imenu socializma, »očeta naroda«, ide- 
ologijo, totalitarni režim, Stalinov kult, teror. Poudarek je  na propagandi in na filmih iz 
tega obdobja. Sledi drugi vsebinski sklop, ki se nanaša na Nemčijo in Francijo v 30-ih 
letih 20. stoletja. Pojavijo se izrazi kot fašizem  in diktatura  v Italiji, hitlerjanska dik­
tatura, nacistična doktrina, koncentracijska taborišča, nacistični totalitarizem, germ an­
ska rasa, rasna čistost, m anipulacija in propaganda. Najprej najdemo opis dogajanja v 
Nemčiji, sledi dogajanje v Franciji, španska državljanska vojna in opis dogodkov, ki so 
vodili v d rugo  svetovno vojno.
Četrti nemški učbenik  obravnava to talitarizem le znotraj dveh vsebinskih sklopov. 
Prvi sklop je  posvečen W eimarski republiki in v njem najdemo med d rugim  tudi poglav­
je  o fašizmu v Evropi. Tu najdemo primere pojavov fašizma v Italiji, Španiji in Britaniji 
(Oswald Mosley). Sledi tema, ki opisuje prihod nacistov v Nemčiji na oblast, takoj nato 
pa najdemo temo, ki se v naslovu sprašuje Zakaj se je  ponesrečila prva demokracija  v 
N em čiji? In zavzem a kar štiri strani, na katerih  pojasnjuje situacijo, ki je  vodila v padec 
republike in nastanek diktature. Sledi vsebinski sklop, k i j e  v celoti posvečen nacistični 
d ik ta turi  in drugi svetovni vojni. V tem vsebinskem sklopu najdemo pojme: fü h r  er je v  a 
država (Führerstaat), oboževanje vodje (F'iihrerbegeisterung), propaganda, Hitlerjugend  
p o d  kljukastim  križem , teror proti drugače mislečim, sistem terorja, krim inalizacija in 
preganjanje judovskih  državljanov, pogrom, mirovna propaganda in priprave na vojno. 
Tretji nemški učbenik  opisuje dogajanje v Sovjetski zvezi v vsebinskem sklopu, ki sledi 
prvi svetovni vojni. Vendar je  dogajanje v stalinistični državi opisano le v eni temi. pou­
darek  pa je  na prisilni kolektivizaciji, planskem gospodarstvu in čistkah. Celotno sliko o 
to ta li ta rnem  sistemu dobim o šele iz četrtega nemškega učbenika, ki prikazuje  dogajanje 
v Nemčiji v 30-ih letih. V tem vsebinskem sklopu so opisi delovanja propagandnega, 
represivnega in šolskega aparata v totalitarni državi ter organizacije otrok, m ladine in 
žensk, ki so disciplinira le  te sloje populacije.
M edtem , ko četrti britanski učbenik problematiko totalitarizmov v Evropi na hitro 
obdela, se ostali obravnavani učbeniki v večji meri posvetijo tem vsebinam. Francoski in 
nem ški učbenik  se veliko bolj kot oba slovenska posvetita obiavnavi vloge propagande
48 Sparey. Elizabeth. Worall. Keith. Johnson. Sne (2003), Presenting the Past. The m odem  World. I-ondon: 
Collins, str. 33.
1 7 2  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
v to ta li ta rn ih  državah. Slovenska učbenika , zlasti M odrijanov učbenik , pa uvajata mnoge 
zahtevne pojm e v povezavi s to tematiko. M edtem , ko nas nemški in francoski učbe­
nik zasujeta s slikovnim  gradivom  zlasti v zvezi s propagando, pa je  tega v slovenskih 
učben ik ih  nekoliko manj, zato pa je  p isanega teksta toliko več. Podobno kot britanski 
učbenik  tudi oba slovenska učbenika  predstavita italijanski fašizem, nemški nacizem  in 
s ta lin izem  kot pr im ere  tota li ta r izm a. Ti primeri so približno enakom erno  zastopani. V 
nem škem  učbeniku  pa daleč prevladuje predstavitev nem škega nacizm a, m edtem  ko sta v 
francoskem  predstavljena le s ta lin izem  in nem ški nacizem.
Druga svetovna vojna
Četrti M odrijanov učbenik  in četrti učbenik  DZS obdelata drugo  svetovno vojno v 
dveh vsebinskih  sklopih. Prvi je  nam enjen obči zgodovini tega časa, d rugi sklop pa vojni 
na Slovenskem. Take delitve na dva sklopa ni najti v nobenem  od izbranih tujih učbeni­
kov, ki vsi prepletajo nacionalno zgodovino z občo, pri čem er nacionalna zgodovina bolj 
ali manj prevladuje. V delu. ki p rikazuje  občo  zgodovino, najdemo pregled dogajanj na 
svetovnih bojiščih v toku vojne. Tako podrobnega pregleda ne najdemo v nobenem  od 
izbran ih  tujih učbenikov. V primerjavi s tujimi učbeniki,  sta oba slovenska dosti bolj 
fak tografsko  zasnovana. Poleg vojaško -  političnega dogajanja podajata  tudi sistematičen 
pregled odporn išk ih  gibanj v okupirani Evropi. Četrti M odrijanov učbenik  na 27 straneh 
podaja  sistem atičen pregled dogajanja v svetu in Evropi v času druge svetovne vojne, torej 
p redvsem  podatkovno zgodovino. U čbenik  DZS za to porabi 12 strani, pri čem er vklju­
čuje tudi vsebino, ki je  zasnovana kot sam ostojno delo učencev. Francoski učbenik  za to 
porabi le 6 strani in tudi nem ški le 6 strani. Britanski učbenik  pa je  sploh neprimerljiv, 
ker podaja  vsebino na povsem originalen način in se izogiba podatkovni zgodovini. V 
prim erjavi s tujimi učbeniki podajata  oba slovenska vsebino druge  svetovne vojne preveč 
faktografsko, v tekstu natrosita  kopico tekstov in verjetno pričakujeta , da si bodo učenci 
vse te podatke  zapom nili .  To bi bilo moč pričakovati od m lad ine  na srednješolski stopnji, 
ne pa od učencev v osnovni šoli. Način podajanja  snovi je  zlasti v M odrijanovem  učben i­
ku fakrografsko  podajanje podatkov, kar  bi morali slovenski učbeniki že davno preseči. 
Z godovino  slovenskega prostora  v času od leta 1941 do 1945 podaja M odrijanov učbenik 
na 30 straneh, učbenik  DZS pa na 19 straneh vključno s s tranm i, ki so sestavljene kot 
naloge za učence. M odrijanov učbenik  tudi, ko gre za slovensko zgodovino podaja obilico 
fak tografsk ih  podatkov. G re  za sistematičen pregled političnega in vojaškega dogajanja 
v obliki k ronike , ena od tem pa opisuje vsakdanje življenje. Že  teme sam e so izrazito 
neprob lem sko  zasnovane in tri nosijo sam o naslov leta, ki ga opisujejo (Leto 1942, Leto 
1943, Leto 1944).
Četrti  britanski učbenik  v prvi tem i, ki se nanaša  na d rugo  svetovno vojno, preko 
slikovnega gradiva pr ikaže  od ločilne  dogodke v času od sep tem bra  1939 do maja 1945. 
N aslednja  tem a se nanaša  na razlago bliskovite vojne in hitro napredovanje nem šk ih  sil 
v Evropi. Sledi tem a, ki opisuje letalsko vojskovanje v času d ruge svetovne vojne in v 
ka terem  sta izpostavljeni dve točki: nem ški zračni napadi na Britanijo in zavezniško bom ­
bard iran je  D resdna. Tema. ki obravnava dogajanje v zaledju, podaja razlago racioniranja 
živil, evakuacije, nabora ,  p ropagande in socia lnega skrbstva  v Britaniji v času druge  sve­
tovne vojne. P redzadnja  tem a se sprašuje ali so a tom ske bom be nakazale  začetek nove 
ere in nakazuje  destruk tivne  učinke novega sm rtonosnega orožja za človeštvo. Zadnja  
tem a pa skuša  opredeliti ,  kako p om em bna  je  bila d ruga  svetovna vojna. P r ikaže  število 
človeških žrtev in m ater ia lno  škodo, ki jo  je  povzročila  vojna. Podana je  tudi številčna 
p r im erjava  človeških žrtev v prvi in drugi svetovni vojni.
Četrti  francoski učbenik  obravnava d rugo  svetovno vojno v posebnem  vsebinskem
T r o j a r j e v  z b o r n ik  1 7 3
sklopu. Ta sklop na začetku prikazuje na sliki nemško armado, ki je  vkorakala v Pariz. 
Spodaj pa sta časovna trakova. Prvi kaže glavne dogodke v času vojne v svetu, drugi pa 
v Franciji. Na celi strani zraven je  propagandni plakat zmage zaveznikov. Sledi karta  in 
razlaga dogajanja v Evropi v letu 1939. Prva tema obravnava nemške zmage v letih 1939 
do 1942. Sledita karti sveta in Evrope v letu 1942. Naslednja tema obravnava nasilno ve­
denje nem ških  oblasti v Evropi in gospodarsko izkoriščanje domačega prebivalstva. Dru- 
^i del te teme se na dveh straneh posveča obravnavi genocida nad judovskim  narodom. 
Četrti francoski učbenik ne uporablja besede holokavst, am pak omenja genocid,  »končno  
rešitev«, uničevalna in koncentracijska taborišča .  Posebna tema obravnava francoski 
poraz  v letu 1940. sledi tema o Vichyjski Franciji, v kateri se omenja kolaboracija , a v to ­
ritarn i retin i, an tisem itizem .  Pri tem je  predvsem poudarek na kolaboracionističnem zna­
čaju vichyjskega režima. Posebna tem a obravnava vsakdanje življenje Francozov v času 
okupacije. Dve temi sta namenjeni obravnavi francoske rezistence, kar govori o tem , da 
francoski učbenik  želi izpostaviti pomen odporniškega gibanja in mu dati večji poudarek 
kot Vichyjski Franciji. Naslednja tema obravnava zmage zaveznikov v letih 1943 do 1945. 
Zadnja  tema obdela posledice druge svetovne vojne v človeških žrtvah, m aterialno škodo 
ter novo politično ureditev v svetu in v Evropi.
Problem atiko druge svetovne vojne obdela četrti nemški učbenik v okviru  vsebinske­
ga sklopa D iktatura -  druga svetovna vojna -  m nožični poboj.  Najprej podrobno obdela v 
osm ih  temah dogodke v Nemčiji pred vojno. Prva tema o vojni nosi naslov Vojna  v Evropi
-  m nožično uničevanje ljudi. Tri teme so posvečene opisu holokavsta. Prvo nosi naslov 
H olokavst  -  Shoa.  Ena od podtem se sprašuje, kako je bilo to mogoče. Ena tem a obrav­
nava film o holokavstu -  Schindlerjev seznam. Zadnje pa spodbuja učence k raziskovanju 
sledov življenja Judov v njihovi lastni občini. Pojmi, ki se v nem škem  učbeniku pojavljajo 
v zvezi s holokavstom so: zločin , geti, »končna rešitev judovskega  vprašan ja ,« koncen­
tracijska taborišča .  Sledi tema. ki opisuje totalnost druge svetovne vojne. Če je  holokavst 
opisan na štirih straneh nem škega učbenika, so tudi načinom odpora proti nacističnemu 
režimu v Nemčiji namenjene štiri strani. Poudarek je  na oblikah odpora, ki so se pojavile 
v Nemčiji (Bela roža. atentati), odporn iška  gibanja v okupirani Evropi so le na kratko 
opisana. Zadnji dve temi se nanašata  na sedanjost: Spom injati se  -  nujno, a ne vedno  
enostavno, D esni radikalizem  danes.  O pisana je  usoda nacistov v času po vojni in pojav 
denacifikacije {Entnazifizierung)  v Nemčiji ter delovanje desničarskih skrajnežev danes.
M edtem , ko izbrani tuji učbeniki problematiko holokavsta posebej prikazujejo in ji 
dajejo posebno mesto, pa to za slovenska učbenika ne moremo reči. Zastrašljivi prizori iz 
koncentracijskih taborišč v vseh tujih učbenikih , ki sem jih  obdelala, kričeče opozarjajo 
nase. V če tr tem  učbeniku M odrijana na najdemo nobene podobne fotografije. K oncentra­
cijska taborišča so sicer omenjena z besedam i in opisana kot tovarne smrti, toda besedilo  
ni podkrepljeno z nobeno fotografijo, ki bi m nožično uničevanje tudi vizuelno prikazala. 
Pojmi, ki jih  učbenik  navaja so: koncentracijska uničevalna taborišča , tovarne sm rti, 
»dokončna rešitev« židovskega vprašan ja . Podana je tudi korektna razlaga, da je  pri 
Judih  pojav dobil ime holokavst,  da pa se v m ednarodnem  pravu imenuje gen ocid .49 Tudi 
četrti učbenik  DZS um ešča problematiko holokavsta samo kot podtem o sicer širše teme 
z naslovom Za fron tn im i č r t a m i Zastrašujoče fotografije tudi v tem učbeniku ne najde­
mo. Pojmi, ki jih  učbenik uporablja, so podobni kot v učbeniku M odiijana s to razliko, 
da nam esto  izraza Židje, ki ga rabi Modrijanov učbenik, najdemo v učbeniku DZS izraz
49 Kern. Ana Nuša, Nečak. Dušan. Repe. Božo (2003), Naše stoletje. Zgodovina za S. razred osnovne šole.
Zgodovina za 9. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana. Modi ijan, str. I0I.
50 Dolenc, Ervin. Gabrič. Aleš. Rode. Marjan (2003). 20. stoletje. Zgodovina za 8. razred osem letke in 9.
razred devetletke. Ljubljana: DZS. str. 80-81.
1 7 4  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
Judje. Izbrani tuji učbeniki p roblem atiko holokavsta posebej izpostavljajo in jo uporabijo 
za doseganje  vzgojnih ciljev ter skušajo doseči prepoznavanje morebitnih podobnih  pri­
zadevanj v sodobnosti.  Slovenska učbenika  pa to problem atiko le na kratko opišeta v eni 
od številnih podtem.
Skupna točka izbranih  slovenskih in tujih učbenikov je, da  se v vseh tehtnica nagiba 
v prid nacionalni zgodovini pred svetovno ozirom a zgodovino Evrope, ko gre za vsebine 
druge svetovne vojne. Vsi torej prav na vsebinah druge svetovne vojne dajejo prednost 
dogajanju v lastni državi, čeprav sicer v večini izbranih učbenikov prevladuje obča zgo­
dovina pred nacionalno.
Vloga žensk
Zgodovina  žensk je  m ed vsemi učbeniki najbolj zastopana v izbranih britanskih 
osnovnošolsk ih  učben ik ih  zgodovine. O bsežna  obravnava zgodovine žensk v britanskih 
učben ik ih  m e je  spodbud ila  k primerjavi le te z d rug im i učbeniki.  M edtem , ko sem v bri­
tansk ih  učbenik ih  naštela kar  25 tem nam enjenih  zgodovini žensk, jih  je  bilo v nem ških  
le 6, v francosk ih  le ena, v slovenskih pa le ena oz irom a v M odrijanovih  učbenik ih  sploh 
nobena tem a ni bila v celoti nam enjena  obravnavi zgodovine žensk. Pri tem je  zanimivo, 
da so avtorice  slovenskih učbenikov založbe M odrijan  večinom a ženskega spola, m edtem  
ko so avtorji nem šk ih  učbenikov izključno moški. D rugod je  spolna s truk tu ra  avtorjev 
učbenikov m ešana. Ugotovimo lahko torej, da prisotnost zgodovine žensk v učbenikih  ni 
odvisna  od tega ali so med avtorji učbenikov tudi ženske ali ne.
Izbrani b ritanski učbeniki obravnavajo zgodovino žensk v dveh vsebinskih sklopih. 
Prvi sklop obsega čas vladanja kraljice E lizabete  I. Tako vladanje te kraljice kot tudi nje­
na osebnost sta p redm et š tevilnih tem, ki se pojavljajo v učbenikih . Drugi vsebinski sklop 
pa se nanaša  na boj za žensko volilno pravico, ki se nahaja znotraj vsebinskega sklopa o 
volilni pravici na splošno. Številne teme se ukvarjajo s su fraže tsk im  gibanjem  v Britaniji.
V francoskih  učbenik ih  sem našla dve tem i, ki sta posvečena zgodovini žensk in se na­
našata na življenje ter položaj Ivane O rleanske in žensk v Franciji po letu I945. Nemški 
učbenik  sicer ne dosega to likšnega števila tem posvečenih  ženskam  kot jih  britanski, pa 
vendar vključuje tem e o položaju in življenju žensk v preteklosti v različnih krajih in ča ­
sih. Z ačne  z opisom  položaja žensk v s tarem  Egiptu, sledi pa še pet tem, ki obravnavajo 
položaj žensk novem veku in sodobnosti. Slovenski učbenik  založbe DZS za šesti razred 
vključuje tem o o raz ličnem  položaju žensk v družbi skozi zgodovino.51 To pa je  tudi ed ina  
tem a v vseh slovenskih učben ik ih ,  ki se tej problematiki popolnom a posveča.
Poleg tem , ki se posvečajo zgodovini žensk, so me zan im ale  tudi morebitne podtem e 
v učben ik ih ,  ki se ukvarja jo  s to problem atiko, zato sem učbenike tudi s tega vidika p o ­
drobneje  pregledala .
Slovenski učbeniki založbe M odrijan  ne vključujejo nobene teme, ki bi bila posvečena 
zgodovini žensk, med podtem am i pa sem našla eno samo. ki se ukvarja s to problematiko. 
G re za podtem o Boj za splošno in žensko volilno pravico  v tretjem M odrijanovem učbeni­
ku. V njej je  opisano, da so si ženske volilno pravico izborile večinom a šele v 20. stoletju, 
najdem o še razlago besede sufražetka in pojasnilo, da so »Slovenke dobile volilno pravico 
šele po  drugi svetovni vojni.«*2 Učbenik  izpušča dejstvo, da  so ženske na Slovenskem na 
podlagi splošne volilne pravice volile že na osvobojenem ozemlju od leta 1942 in se ne
51 Rode. Marjan. Tavvitian. Elissa (2004). P rvi koraki v preteklost. Učbenik za 6. razred devetletne osnovne  
šole. Ljubljana: DZS. str. 58.59.
52 Žvanut. Maja & Vodopivec. Peter (2004). Vzpon m eščanstva. Zgodovina za 7. razred osnovne šole. zg o ­
dovina za  <S’. razred  devetletne osnovne šole. Ljubljana: Modrijan, str. I76. I77.
T r o j a r j e v  z b o r n ik  1 7 5
poglablja v globlje vzroke, zaradi katerih so ženske volilno pravico dobile. Sodobne raz­
iskave nam reč kažejo, da so žensko volilno pravico uvedle prav tiste politične stranke, ki 
so pričakovale, da bodo s tem dobile bistveno večji delež glasov na volitvah.53 Modrijanovi 
učbeniki razen te podteme ne vključujejo prav nobene, ki bi se ukvarjala izključno s pro­
blematiko položaja žensk v družbi. Se pa ta vsebina omenja znotraj tem. ki se ukvarjajo z 
d ružben im  življenjem v posameznih zgodovinskih obdobjih oziroma z družino (Družina  r  
starem veku; Družina, otroštvo in šola v 19. stoletju; Kako so živeli; Meščani in delavci).
V okviru obravnave družine se na kratko omenja tudi položaj žensk. Zanimivo je. da tudi 
učbenik, ki obravnava čas Marije Terezije, tej vladarici namenja le malo besed.54 Če pri­
merjam o to ugotovitev na prim er s široko obravnavo Elizabete 1. v britanskih učbenikih, se 
lahko vprašamo, zakaj je  vladarica, ki je  odločilno vplivala tudi na usodo slovenskega pro ­
stora, tako šibko zastopana v Modrijanovih učbenikih. Tretji Modrijanov učbenik ženske 
omenja še v podtemi o preganjanju čarovništva, kjer ne omenja nobene teorije, ki razlaga 
vzroke za preganjanje čarovnic, temveč zgolj skromno zapiše: »Zakaj se je  to dogajalo, 
doslej še ni bilo mogoče dodobra pojasniti.«'''' Tuji učbeniki, zlasti britanski in nemški v 
takih  primerih ravnajo drugače in za pojave, ki še niso popolnoma pojasnjeni, podajajo tudi 
različne razlage in navedejo kateri znanstveniki so te razlage razvili ter njihove morebitne 
pomanjkljivosti. V primeru čarovnic in coprnic Modrijanov učbenik samega pojava nikjer 
jasno  in odkrito  ne obsodi kot slabega in neprimernega. Podtema je  del teme z naslovom 
M ed vero v razum in praznoverjem  in na podlagi tega bi lahko celo sklepali, da so si čarov­
nice svojo usodo zaslužile, saj so bile praznoverke in sodelavke hudiča - ali pa obratno, da 
so bili praznoverci tisti, ki so čarovnice sežigali. Problematično je  namreč to. da se učbenik 
jasno  ne opredeli o tem kdo je praznoverec in kdo je  ravnal napačno, kar bi bilo za osnovno­
šolski učbenik pomembno, saj m ladina na tej stopnji še nima docela izoblikovanega sistema 
vrednot in je  naloga učbenikov tudi vzgojno vplivanje.
Slovenski učbeniki založbe DZS vključujejo eno temo. ki se posveča položaju žensk. 
Gre za pregled sprem em b v položaju žensk v antiki, srednjem, novem veku in danes.'*6 
M edtem  ko M odrijanov učbenik  za šesti razred obdela le družinsko življenje v različnih 
obdobjih , pa vključuje učbenik DZS za šesti razred tako pregled družinskega življenja, 
položaja žensk kot tudi otroštva v preteklosti. Pregled položaja žensk v zgodovini učbeni­
ka DZS je  sistematičen in jasno  nakazuje omejitve, s katerim i so se ženske srečevale in se 
ponekod srečujejo še danes. Drugi učbenik založbe DZS ne vključuje nobene teme. tem ­
več podtem o z naslovom Ženske in otroci v rimski družbi. v kateri opiše življenje žensk v 
antičnem  Rim u. Precej piše tudi o položaju žensk v starogrški družbi, vendar teh vsebin 
ne oblikuje v posebno podtem o.57 Tretji učbenik DZS vključuje temo M arija Terezija 
(1717-1780) in Jo že f II (1741-1790J, v katerem najdemo podtem o M arija Terezija sede 
na prestol. V njej so sistematično opisane reforme, ki jih  je  habsburška vladarica uvedla v 
svoji državi. U čbenik  v precej večji meri izpostavlja pomen vladarice za zgodovino kakor 
M odrijanov učbenik .58 Tretji učbenik  DZS v temi Politične stranke  vključuje podtem o
53 Bernik Burja, Valerija (2001). Vloga žensk v osvobodilnem  gibanju na Slovenskem. Magistrsko delo.
Ljubljana: Filozofska fakulteta.
54 Žvanut. Maja & Vodopivec. Peter (2004). Vzpon m eščanstva. Zgodovina za 7. razred osnovne šole. zg o ­
dovina za <S\ razred devetletne osnovne šo le . Ljubljana: Modrijan, str. 111 in 126-130.
55 Ibid.. str. 74.
56 Rode. Marjan. Tawitian, Elissa (2004). Prvi koraki v preteklost. Ui beni k a 6. t a j  i d  de \ et letne osnovne
šo le , Ljubljana: DZS. str. 58,59.
57 Janša-Zorn. Olga. Mihelič. Darja (2004). Stari in srednji vek. Zgodovina za 7. razred devetletke. Ljublja­
na: DZS.
58 Cvirn. Janez. Hriberšek Balkovec. Elizabeta. Studen. Andrej (2004), Novi vek. Zgodovina za 8. razred
devetletke. Ljubljana: DZS. str. 61-63.
1 7 6  Va ler ija  B e r n ik : V se b in s k a  pr im er java  .
z naslovom Boj za žensko volilno pravico , v kateri opiše postopno širjenje volilne pravice 
tudi na ženske in s tern demokratizacijo političnega življenja. Omenja tudi, da so ženske 
na Slovenskem volile že v času stare Avstrije, ko so dobile volilno pravico pri občinskih 
volitvah. Zraven pa najdemo pomenljivo vprašanje, ki vodi učence v razmišljanje o da­
našnjem vplivu žensk na politiko odločanja.49 O položaju žensk govori učbenik tudi v 
podtemi, ki se nanaša na življenje industrijskih delavcev v 19. stoletju. Poglavje Spremi­
njanje družine pa vključuje tudi podtemo Razlike m ed moškim in žensko, v katerem sta 
poudarjena pojma patriarhalnega družbenega reda in emancipacije.60 Četrti učbenik DZS 
omenja pojem enakopravnost spolov, delitev na »ženska« in »moška« dela ter pretirano 
obremenitev žensk v opisu družine v 20. stoletju, ne navaja pa nobene teme ali podteme, 
ki bi bila posvečena izključno problematiki ženskih pravic in enakopravnosti, čeprav 
ravno 20. stoletje ponuja obilico možnih vsebin za takšno obravnavo.61
Britanski učbenik za srednji vek (prvi britanski učbenik) se ženski zgodovini posveča 
ko gre za ženske, ki so bile vladarice. V prvi temi o vladaricah ugotavlja zakaj ženske v 
srednjem veku navadno niso prevzemale vladarskih funkcij in opiše primer Matilde, ki se 
je borila za prestol in ga za nekaj časa tudi zasedla. Sledi pa podtema, ki razlaga položaj 
žensk v srednjeveški družbi.62 Ena od tem se zgodovini žensk posveti deloma in sicer gre 
za opis življenja menihov in nun v srednjem veku ter za njihov vpliv na takratno družbo.63 
Teme o Elizabeti I. najdemo v učbeniku za srednji vek in v učbeniku o Britaniji od leta 
1500 do 1750. V teh temah najdemo razlage, kako je uspela Elizabeta obdržati svojo po­
litično moč in suvereno vladati dolgotrajno obdobje. Opisana je kot uspešna vladarica, ki 
se je posluževala tudi nasilja za ohranjanje svoje oblasti. V primerjavi z drugimi vladarji 
posvečajo britanski učbeniki Elizabeti veliko prostora in ji že samo s tem priznavajo velik 
pomen za zgodovino.64 Učbenik, ki opisuje Britanijo v 19. stoletju, pa namenja več tem 
opisu sufražetskega gibanja ter spremembi položaja žensk v družbi v drugi polovici 19. 
stoletja in v času prve svetovne vojne. Ena tema se posveča dvema posameznicama, ki sta 
se zavzemali za pomoč prostitutkam in ženskam, ki so nasilje doživljale v družini in sicer 
gre za Josephine Bitler in Caroline Norton.65
Četrti francoski učbenik, ki obravnava 20. stoletje se položaju žensk v družbi posveti 
v eni sami temi, ki govori o ženskah v Franciji po letu 1945. Vse ostale teme v tem uč­
beniku pa o ženskah, njihovem družbenem položaju ali aktivnosti molčijo.66 Vsi ostali 
francoski učbeniki prezrejo morebitne spremembe v družbenem položaju in v življenju 
žensk, morebitna prizadevanja za ženske pravice. Čeprav opišejo družbene spremembe v 
različnih obdobjih, pa se jim  posvetijo le z vidika različnih družbenih slojev, ne pa z vi­
dika razlik za oba spola. Ena od tem v učbeniku za srednji vek opisuje življenje in uspehe 
Ivane Orleanske ter njen nesrečen konec.67
Izbrani nemški učbeniki poleg nekaterih tem, ki so v celoti namenjene zgodovini 
žensk, vključujejo tudi nekaj podtem, ki se ukvarjajo s položajem žensk v družbi različ­
nih zgodovinskih obdobij. Osredotočila sem se na podteme, ki se ukvarjajo s položajem
59 Ibid., str. 117.
60 Ibid., str. 143.
61 Dolenc, Ervin, Gabrič, Aleš, Rode, Marjan (2003), 20. stoletje. Zgodovina za 8. razred osemletke in 9. 
razred devetletke, Ljubljana: DZS, str. 126, 153.
62 Kidd, Judith, Rees, Rosemary, Tudor, Ruth (2000), Life in Medieval Times, London: Heinemann, str. 58,59.
63 Ibid., str. 100-108.
64 Wrenn, Andrew (2002), Presenting the Past. Britain 1500-1750, London: Collins.
65 Grey, Paul, Little, Rosemarie (2002), Presenting the Past. Britain 1750-1900 , London: Collins.
66 Bernier, Michel, Champigny, Danielle, Loubes, Olivier (2003), Histoire-geographie 3e, Livre de Včleve, 
Paris: Nathan, str. 304,305.
67 Doublet. Frćdćric. Casa. Michel (2001), Histoire-geographie 5e. Paris: M agnard, str. 108,109.
T rojarjev  ZBORNIK 1 7 7
žensk. V okviru obravnave antičnega Egipta omenja prvi nemški učbenik, kako je ženska 
prevzela vlogo faraona in s tem prekinila dotedanjo tradicijo in božji red. Hačepsut pa je 
bila po pisanju učbenika kljub temu mojstrica vladanja inje prinesla deželi dolgo obdobje 
miru.68 V temi o ženskah v starem Egiptu se učbenik sprašuje o pravicah žensk in moških 
ter o poklicih oziroma dejavnostih, ki sojih  ženske opravljale. Hkrati z opisom položaja 
žensk pa podaja tudi opis življenja otrok.69 V temi o Atenah in Sparti omenja prvi nemški 
učbenik položaj žensk in deklet v Šparti in Atenah. Špartanke naj bi vzgajali v športnem 
duhu, v prepričanju, da imajo močne ženske zdrave otroke in zaradi konkretnih potreb, 
da ženske prevzamejo delo, ko so se moški udeleževali številnih vojn. V Atenah pa naj bi 
bile ženske omejene na življenje v hiši svojih mož ali očetov.70 V temi o rimski familiji 
prikazuje, kako so si svobodne ženske v rimski družbi sčasoma pridobile več pravic: 
do sklepanja poslov, izbire svojih soprogov, ločitve, posedovanja premoženja, gibanja in 
udeleževanja v javnem življenju. Eno samo področje je ostalo ženskam nedostopno: poli­
tika.71 V temi o sunitih in šiitih podaja drugi nemški učbenik poslovilno pismo libanon­
ske šiitinje, ki je umrla pri izvajanju atentata. V pismu dekle pojasnjuje, da se je odločila 
ubijati in umreti za imama Homeinija v službi Alaha.72 V temi o Alahovem zakonu pa 
najdemo poročilo Egipčanke o poskusu spremembe pravice do ločitve v prid žensk.73 
Tema o muslimanih v Nemčiji vključuje dvogovor dveh deklic iz sedmega razreda, pri 
čemer je ena od njiju muslimanka in razlaga drugi zakaj ne more iti s sošolci v bazen na 
kopanje in na počitnice v hotel za mladino.74 Tema V senci moških? obravnava položaj 
žensk v času absolutizma in opiše življenje žensk različnih družbenih slojev.75 Tema o 
nastanku ZDA omenja, da so se za svobodo v vojni borile tudi ženske na najrazličnejše 
načine.76 Tema o francoski revoluciji pa predstavlja zahteve žensk tretjega stanu po pravi­
cah, ki so tedaj pripadale samo moškim: do izobrazbe in politične pravice. Hkrati pa so 
navedene tudi množične akcije žensk v revoluciji, ki so izhajale iz nevzdržnih razmer in 
pomanjkanja hrane. Navedene so tudi točke iz manifesta Olympe de Gouges, ki zahteva 
enake družbene pravice za ženske in moške.77 V opisu družbe v času bidermajerja nemški 
učbenik opiše položaj žensk različnih družbenih slojev v tem času: meščank, delavk in 
plemkinj. Dodano je poročilo iz življenja Johanne Kinkel, ki seje  kot ločena katoličanka 
poročila z revolucionarjem in izzvala velik škandal78 Tudi v prikazu revolucije leta 1848 
v Nemčiji so omenjene ženske, ki so sodelovale v bojih na barikadah. Najdemo pa še čla­
nek iz Ženskega časopisa iz leta 1849.79 Tema Ženske na po ti v emancipacijo obsega kar 
Štiri strani in podaja opis razvoja ženskega gibanja v 19. stoletju v različnih družbenih 
slojih in poročila sodobnic o družbenem položaju žensk.80 Tema Žena vladnega svetnika
68 Christoffer, Sven idr. (2004), Zeitreise l. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r die Realschule, Leipzig: 
Ernst Klett Schulbuchverlag, str. 56-57.
69 Ibid., str. 62-63.
70 Ibid., str. 82,85.
71 Ibid., str. 116.
72 Flues, Heiner idr. (2001), Zeitreise 2. Geschichtliches Unterrichtswerkfür die Realschule, Leipzig: Ernst 
Klett Schulbuchverlag, str. 17.
73 Ibid., str. 19.
74 Ibid., str. 32.
75 Ibid., str. 102,103.
76 Ibid., str. 112,113.
77 Ibid., str. 125-127.
78 Epkenhans, Michael idr. (2004), Zeitreise 3. Geschichtliches Unterrichtswerkfür die Realschule, Leipz­
ig: Ernst Klett Schulbuchverlag, str. 18,19.
79 Ibid., str. 22,23.
80 Ibid., str. 70-73.
1 7 8  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
in njena »deklica za vse« opisuje položaj služkinj, ki so služile v m eščanskih  druž inah  v
19. stoletju.81 Tem a o m irovn iškem  gibanju v času pred prvo svetovno vojno vključuje tudi 
sliko z in ternacionalnega ženskega m irovniškega kongresa leta 1915 in odlom ek iz pisa­
nja Berthe von Suttner.82 M ed posledicam i prve svetovne vojne je  tudi posebna podtem a, 
ki opisuje sprem em be, ki j ih  je  ženskam  prinesla vojna. Te sprem em be so bile po eni s tra­
ni hude, po drugi strani pa so prinesle tudi nove možnosti za večje pravice žensk.8' Četrti 
nemški učbenik  posveti celo tem o obravnavi sp rem em b za položaj žensk v 20-ih letih. 
Opisuje pridobitev nove ženske samozavesti, nastanek novih »ženskih« poklicev, p r ido­
bitev volilne pravice in položaj delavk v družb i.84 Posebna tem a opisuje položaj žensk v 
nacionalsocialis tični državi, zaton vrednot iz časa republike in poveličevanje materinske 
vloge ter izrivanje žensk iz služb.85 Tema o odporn iš tvu  v Nemčiji vključuje opis uspešne­
ga protesta  žensk, katerim  so oblasti aretirale njihove m ože judovskega porekla.86 Tema 
o ženskah  v Z ahodn i in Vzhodni Nemčiji opisuje ženska gibanja, ki so se pojavljala na 
obeh straneh razdeljene Nemčije in podobo ženske, ki s t a jo  obe družbi gojili kot idealno. 
D odan i so spom ini posam ezn ic  na to obdobje .87
O bravnava zgodovine žensk je  posnem anja  vredna zlasti v nem šk ih  in britanskih uč­
benik ih  zgodovine, m edtem  ko francoski in slovenski učbeniki zgodovine preteklost, ki 
je  v povezavi z ženskam i, opisujejo v manjši meri ali pa jo  v celoti ignorirajo. Nemški 
učbeniki so posnem anja  vredni predvsem  zato. ker se najbolj sistematično posvetijo tej 
p roblem atik i.  O pisujejo  položaj žensk v različnih  d ružbah  in v različnih obdobjih ter 
razlikujejo m ed situacijo, v katero so bile vpete ženske različnih d ružben ih  slojev. Na tak 
način ne obravnavajo žensk kot enotne skupine, am pak  upoštevajo dejstvo, da so usode 
žensk različne g lede na družben i sloj, kulturo, religijo in zgodovinsko obdobje v katerem 
živijo. Pohvalen je  tudi kratek pregled sprem injanja  položaja žensk v zgodovini,  ki ga 
najdem o v prvem  učbeniku  DZS.
Prim erjava posam eznih vsebin izbranih učbenikov zgodovine
Prim erjava  posam ezn ih  vsebin izbranih  učbenikov zgodovine je  pokazala ,  da se pri 
predstavitvi obeh svetovnih vojn izbrana slovenska učbenika  ločita od izbranih  b ritan­
skih , f rancoskih  in nem šk ih . V prim erjavi z osta lim i učbeniki sta slovenska bolj objek­
tivna v podajanju razlogov za obe svetovni vojni in v predstavitvi sam ega dogajanja v 
času obeh vojn. Po d rugi strani pa sta slovenska učbenika  (četrti M odrijanov in četrti 
učben ik  DZS) tudi dosti bolj faktografsko zasnovana od če tr tega  britanskega, francoske­
ga in nem škega  učbenika . Posebnost obeh slovenskih učbenikov je  tudi to, da  podajata 
vsebine o dogajanju v času svetovnih vojn v svetovnem  ozirom a evropskem  merilu in v 
slovenskem oz irom a nacionalnem  merilu  ločeno. Izbrani tuji učbeniki prepletajo nacio­
nalno  zgodovino  z občo, ko gre za obravnavo obeh svetovnih vojn in pri tem nacionalna 
zgodovina  bolj ali manj prevladuje. Prvo svetovno vojno prikazuje jo  izbrani tuji učbeniki 
izrazito  skozi nac ionalna  očala , tako da si lahko nepoučen bralec vzpostavi popo lnom a 
raz lično  predstavo o tem. kaj s e j e  v času prve svetovne vojne sploh dogajalo in o tem kdo 
je  bil za vojno pravzaprav kriv. Izbrani tuji učbeniki zlasti v obravnavi d ruge  svetovne
81 Ibid., str. 92 ,93.
82 Ibid.. str. I28. I29.
83 Ibid.. str. 136.
84 Flues. Heiner idr. (2004). Z eit reise 4. G eschichtliches U nterrichtsw erk f i ir  die Realschule . Leipzig: Ernst 
Klett Schulbuchverlag, str. 24, 25.
85 Ibid., str. 52. 53.
86 Ibid.. str. 75.
87 Ib id .,str. I42-I45.
T r o j a r j e v  z b o r n ik  1 7 9
vojne dajejo prednost dogajanju v lastni državi, čeprav sicer v večini izbranih učbenikov 
prevladuje obča  zgodovina pred nacionalno. Oba slovenska četrta  učbenika pa dosežeta 
večjo objektivnost v prikazu obeh svetovnih vojn v svetovnem ozirom a v evropskem  m e ­
rilu prav zaradi večje količine podatkov. Zato sta v smislu objektivnosti boljša od izbranih 
tujih učbenikov, v metodičnem  smislu pa sta slabša od njih.
V obravnavi totalitarizmov iz časa med obema vojnama odstopa četrti britanski uč­
benik , ki v manjši meri obravnava te vsebine kot vsi ostali izbrani četrti učbeniki. Pri 
tem  je  potrebno dodati, da vključuje četrti britanski učbenik poseben vsebinski sklop, 
ki je  posvečen izključno obravnavi holokavsta, česar ne najdemo v nobenem drugem  od 
izbranih  učbenikov. Četrti francoski in nemški učbenik predstavita problematiko to tali­
ta r izm a preko obilice slikovnega gradiva, slovenska učbenika pa to talitarizem  predstavita 
predvsem  preko osrednjega učbeniškega teksta in vključujeta manj slikovnega gradiva kot 
francoski in nemški učbenik.
Skupna točka izbranih slovenskih in tujih učbenikov je. da se v vseh tehtnica nagiba 
v prid nacionalni zgodovini pred svetovno oziroma zgodovino Evrope, ko gre za vsebine 
druge svetovne vojne. Vsi torej prav na vsebinah druge svetovne vojne dajejo prednost 
dogajanju v lastni državi, čeprav sicer v večini izbranih učbenikov prevladuje obča zgo­
dovina pred nacionalno.
Izbrani slovenski in francoski učbeniki v vključevanju zgodovine žensk precej zaostaja­
jo  za nem škim i in britanskimi. V tem smislu so posnemanja vredni zlasti nemški učbeniki, 
ki se najbolj sistematično posvetijo tej problematiki in opišejo položaj žensk različnih d ruž­
benih slojev v različnih zgodovinskih obdobjih. Gre za prikaz spreminjanja vloge in pravic 
žensk skozi zgodovino v različnih družbenih slojih. Izbrani britanski učbeniki pa v veliki 
nieri vključujejo zgodovino žensk, ko gre za nacionalno zgodovino. Medtem, ko izbrani bri­
tanski učbeniki dajejo velik poudarek na prikazu vladanja Elizabete I. in dajejo tej vladarici 
veliko več prostora kot kateremu koli vladarju ali vladarici, slovenski učbeniki Marijo Tere­
zijo, ki bi jo  morda lahko postavili ob bok Elizabeti I. kar zadeva slovenski prostor, obravna­
vajo le v okviru  ene same teme, v kateri vladarica niti ne igra glavne vloge. V mnogih temah 
obravnava tretji britanski učbenik tudi boj žensk Britanije za volilno pravico, slovenski 
učbeniki pa le bežno omenijo kdaj so ženske na Slovenskem prvič volile oziroma dobile 
splošno volilno pravico. Namesto boja žensk na Slovenskem za politične pravice omenja 
M odrijanov tretji učbenik coprnice in čarovnice, pri čemer preganjanja coprništva jasno in 
nedvoum no ne obsodi. V tem smislu bi bilo možno slovenske učbenike še precej izboljšati, 
hkrati pa je  potrebno pohvaliti kratek pregled spreminjanja položaja žensk v zgodovini, ki
najdemo v prvem učbeniku DZS. Ta pregled se lahko primerja s predstavitvami življenja 
»n položaja žensk v zgodovini, kot ga najdemo v izbranih nemških učbenikih. Poudariti pa 
Je še potrebno, da izbrani francoski učbeniki le izjemoma vključujejo podatke iz življenja 
žensk v preteklosti in da v tem smislu zaostajajo tudi za slovenskimi.
s- SKLEPNE UGOTOVITVE VSEBINSKE PRIMERJAVE ZGODOVINSKIH 
UČBENIKOV
A naliza  je  pokazala , da se izbrani britanski učbeniki \ največji meri razlikujejo od 
Vseh ostalih . Britanski učbeniki so v večji meri prilagojeni učencem in sc bolj odm ikajo  
od s truk tu re  zgodovinske znanosti kot vsi ostali izbiani učbeniki.
Vsi učbeniki za nivo sekundarne  šole oziroma višje stopnje osnov nega šolstva upora­
bljajo štiri učbenike, torej za vsako šolsko leto enega. Vsi učbeniki delijo vsebino v vse­
binske sklope, tem e in v podteme. Konceptualizacija vsebinskih sklopov, tem in podtem 
Je v učben ik ih  različno zasnovana.
1 8 0  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
Vsebinska analiza  tem je  pokazala, da vsi učbeniki največ prostora odmerjajo obrav­
navi 20. stoletja. Vsa ostala zgodovinska obdobja so zastopana v manjši meri, nekateri 
učbeniki pa določena obdobja celo izpustijo (britanski izpusti prazgodovino in antiko, 
francoski pa prazgodovino). Poudarek v vsebinski zasnovi tem je na svetovni oziroma 
obči zgodovini, ki ima prednost pred nacionalno v vseh izbranih učbenikih  razen v bri­
tanskih , kjer je  nacionalne zgodovine več od obče. Krajevno zgodovino vključujejo samo 
nemški in francoski učbeniki v majhnem deležu (2 odstotka vseh tem v obeh primerih).
A naliza  je  pokazala , da se vsi izbrani učbeniki v največji meri posvečajo politični 
zgodovini. Politična zgodovina ima še vedno nesporen prim at pred vojaško, gospodarsko, 
d ružbeno , kulturno, religiozno in zgodovino vsakdanjega življenja. Se najmanj to velja 
za slovenske učbenike obeh založb, ki so glede zastopanosti različnih vidikov življenja 
v preteklosti slovenski učbeniki bolj napredni od nem ških , francoskih in britanskih, saj 
dokaj uravnoteženo vključujejo politično, vojaško, gospodarsko, d ružbeno, kulturno zgo­
dovino in zgodovino vsakdanjega življenja. V kolikor upoštevam o prizadevanja sodob­
ne d idaktike  zgodovine, po katerih naj bi politična zgodovina izgubila primat v šolski 
zgodovini, lahko ugotovimo, da k temu v največji meri težijo prav slovenski učbeniki 
zgodovine.
G lavna razlika med izbranim i slovenskimi in tujimi učbeniki je  v poudark ih , ki jih 
dajejo zgodovini religij. Zgodovina krščanstva, judovstva in islama v tujih učbenikih  d o ­
sti bolj izstopa kot to velja za slovenska učbenika. Vsi tuji učbeniki izpostavljajo tudi 
problem atiko holokavsta, slovenska učbenika  pa to tematiko komajda omenjata in ji ne 
pripisujeta nobenega posebnega pomena. Britanski učbenik  izpostavlja p rikaz razvoja na 
m edicinskem  področju v 20. stoletju, nem ški učbenik  pa prikaz izkoriščanja okolja in 
skrbi za okolje v zgodovini. Vsebinski sklop o okolju je  posebnost nem škega učbenika, 
vsebinski sklop o medicini pa je  posebnost britanskega učbenika.
Obravnava zgodovine žensk je  posnem anja  vredna zlasti v nem ških  in britanskih uč­
benikih  zgodovine, m edtem  ko francoski in slovenski učbeniki zgodovine preteklost, ki 
je  v povezavi z ženskam i opisujejo v manjši meri ali pa jo  v celoti ignorirajo. Nemški 
učbeniki so posnem anja vredni predvsem zato, ker se najbolj sistematično posvetijo tej 
problematiki. Opisujejo položaj žensk v različnih družbah  in v različnih obdobjih ter raz­
likujejo med situacijo, v katero so bile vpete ženske različnih d ružbenih  slojev.
V želji, da bi raziskava vplivala na bolj kvalitetno pisanje osnovnošolskih učbenikov 
zgodovine na Slovenskem in njihovo večjo usklajenost s anglešk im i, francosk im i in nem ­
škim i osnovnošolskim i učbeniki zgodovine, zlasti v smislu kvalitete, podajam  nekatere 
predloge za bodoče pisce in oblikovalce učbenikov:
-  sistem kra tk ih  tem na dveh sosednjih straneh, ki ju  lahko hkrati prebiramo;
-  dve sosednji strani za naslov vsebinskega sklopa s p rim erno  slikovno upodobitvijo 
vsebine sklopa;
-  problematizacija  zgodovinske znanosti in kritična obravnava njenih metod dela,
-  naslovi tem v obliki vprašanj;
-  vključevanje vseh zgodovinskih obdobij, s poudarkom  na novejši zgodovini, ki 
sega do sodobnosti;
-  u ravnoteženo vključevanje vsebin politične, vojaške, gospodarske, d ružbene, ku l­
turne in zgodovine religij ter vsakdanjega življenja;
-  vključevanje zgodovine m arg ina liz iran ih  d ružben ih  skupin kot so ženske, otroci, 
m ladina  in sistematično spremljanje njihovih pravic in družbenega položaja skozi 
različna družbena  obdobja;
-  zgodovina žensk, ki upošteva, da ženske niso enotna družbena  skupina;
-  vključevanje vsebin s področja  varovanja okolja in zgodovine okolja ter človeko­
vega odnosa  do njega;
T r o j a r j e v  ZBORNIK 1 8 1
-  poudarjena obravnava primerov kot so holokavst (s predstavitvijo fotografij, ki d o ­
kumentirajo m nožično uničevanje), razvoj medicine v 20. stoletju in etična vp ra ­
šanja, ki jih  prinaša;
-  izogibanje pridevniku naše:
-  slovenska nacionalna zgodovina in z njo povezana terminologija, ki ustreza dogna­
njem sodobne slovenske historiografije na tem področju.
Prim erjava vsebinske zasnove izbranih učbenikov zgodovine za osnovno šolo je  p o ­
kazala. da slovenski učbeniki ne zaostajajo za tujimi učbeniki zgodovine. Slovenski učbe­
niki vključujejo tudi nekatere elemente, k i j ih  v ostalih izbranih učbenikih ne najdemo in 
so posnem anja  vredni. Hkrati pa bi se dalo slovenske učbenike še izboljšati z vnašanjem  
nekaterih  elementov, ki jih  zasledimo v nekaterih tujih učbenikih.
Viri in literatura
Bartoli, Jacques idr. (2004), Histoire-Geographie 6em e , Livre de leleve, Paris: Hatier. 
Bernier, Michel, Champigny, Danielle, Loubes. Olivier (2003), Histoire-geographie З е , 
Livre de le lev e . Paris: Nathan.
B ern ik  Burja, Valerija (2 0 0 1), Vloga žensk r  osvobodilnem gibanju na Slovenskem , M a­
gistrsko delo , Ljubljana: Filozofska fakulteta.
B ernik  Burja, Valerija (2006), Vsebinske in metodološke spremembe v osnovnošolskih  
učbenikih zgodovine od konca 19. do začetka 21. stoletja na Slovenskem. D oktorska 
disertacija, Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Carol, A nne idr. (2002), Histoire-geographie 4 e me. Livre de le leve. Paris: Hatier. 
Christoffer, Sven idr. (2004), Zeitreise I. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r  die Real­
schule, Leipzig: Ernst Klett Schulbuchverlag.
C v irn , Janez. Hriberšek Balkovec, Elizabeta. Studen. Andrej (2004), Novi vek. Zgodovina  
za 8. razred devetletke, Ljubljana: DZS.
Dolenc, Ervin, Gabrič, Aleš, Rode, M arjan  (2003), 20. stoletje. Zgodovina za 8. razred 
osem letke in 9. razred devetletke. Ljubljana: DZS.
Doublet, Frederic, Casa, Michel (2001), Histoire-geographie 5e, Paris: M agnard. 
Epkenhans, Michael idr. (2004), Zeitreise 3. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r  die R e­
alschule, Leipzig: Ernst Klett Schulbuchverlag.
Flues, Heiner idr. (2001), Zeitreise 2. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r  die Realschu­
le, Leipzig: E rnst Klett Schulbuchverlag.
Flues, Heiner idr. (2004), Zeitreise 4. Geschichtliches Unterrichtswerk fü r  die Realschu­
le, Leipzig: Ernst Klett Schulbuchverlag.
Grey, Paul, Little. Rosem arie  (2002), Presenting the Past. Britain /750-1900, London: 
Collins.
Janša-Zorn , Olga, Kastelic, Ana, Škraba, Gabrijela (2004), Spoznavajmo zgodovino. Zgo­
dovina za 6. razred devetletne osnovne šole, Ljubljana: Modrijan.
Janša-Zorn , Olga, Mihelič, Darja (2004), Stari in srednji vek. Zgodovina za 7. razred  
devetletke, Ljubljana: DZS.
Kern, A na Nuša, N ečak, Dušan. Repe. Božo (2003), Naše stoletje. Zgodovina za 8. razred  
osnovne šole. Zgodovina za 9. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: M odrijan. 
Kidd, Judith, Rees, Rosemary. Tudor, Ruth (2000), Life in M edieval Times. London: Hei- 
nemann.
1 8 2  V a l e r ij a  B e r n ik : V s e b in s k a  p r im e r j a v a  .
Kovač, M iha , Kovač-Šebart, Mojca (2003), Učbeniki v globalni družbi: nekaj korakov k 
metodologiji prim erjalnega raziskovanja, v: Knjižnica. Revija za področje bibliote­
karstva in inform acijske znanosti, št. 1-2, str. 41 -68 .
Lipužič, Boris (1993), Izobraževalni trendi v Zahodni Evropi. Pregled s truk turn ih  spre­
m em b v šolskih sistemih, Nova Gorica: Educa.
Riley, M ichael (2001), The Preparation o f  History Textbooks: An A uthor’s Viewpoint, v: 
Sem inar on H istory Teaching in Secondary Schools: Teacher Training and History 
Textbooks, S trasbourg: Council o f  Europe, str. 23-27.
Rode, M arjan , Tawitian, Elissa (2004), Prvi koraki v preteklost. Učbenik za 6. razred  
devetletne osnovne šo le , Ljubljana: DZS.
Sim onič M ervič , K arm en (2004), Stari svet. Zgodovina za 7. razred devetletne osnovne 
šole, Ljubljana: M odrijan.
Sparey, E lizabeth, W orall, Keith, Johnson, Sue (2003), Presenting the Past. The m odem  
World, London: Collins.
T rškan. Danijela (2001). Učni načrti za srednješolsko zgodovino v Veliki Britaniji, v: 
Zgodovinski časopis, št. 1, str. 109-121.
T rškan, Danijela (2001). Učni načrti za srednješolsko zgodovino v Franciji, v: Zgodovin­
ski časopis, št. 1, str. 121-132.
W edam , Vida (1996), Učni načrt za zgodovino v splošni in tehnološki srednji šoli v F ran­
ciji, v: Zgodovina  v šoli, št. 3, str. 50-57 .
W renn, A ndrew  (2002), Presenting the Past. Britain 1500-1750, London: Collins.
Žvanut, Maja & Vodopivec, Peter (2004), Vzpon m eščanstva. Zgodovina za 7. razred 
osnovne šole, zgodovina z.a 8. razred devetletne osnovne šo le , Ljubljana: Modrijan.