POROČILO DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMO-UPRAVLJANJA OBČIN LJUBLJANA-CENTER, LJUBLJANA MOSTE-POLJE, LJUBLJANA-ŠIŠKA, LJUBLJANA VlC-RUDNIK, LITIJA 1N GROSUPLJE O DELU IN POJAVIH NA PODROČJU VARSTVA SAMOUPRAV-NIH PRAVIC DELOVNIH LJUDI 1N DRUŽBENE LASTNINE za obdobje 1. V. 1976 do 31. 12. 1976 I. Naloge, pristojnost m metode dela družbenega pravobranilca samoupravljanja v Ljubljani Posebno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbenega premoženja je predvideno v 10. členu ustave SFRJ, po katerem sociali-stična družbenoekonomska ureditev temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samouprav-ljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti. Poleg drugih posebnih organov in organizacij, ki skrbijo za družbeno zaščito samoupravnih pravic in družbene lastnine, je ustanovljena tudi in-stitucija Družbeni pravobranilec samoupravljanja, da bi se uresničevala določila iz člena 129. Ustave SFRJ, kjer je izrecno citirano posebno druž-beno varstvo tema dvema kategorijama. Načela o položaju, pravicah in dolžnostih družbenega pravobranilca samoupravljanja urejuje federacija z zveznim zakonom o družbenem pravobranilcu samoupravljanja, republiški pa z republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni. Zakon o družbenem pravobranilcu samoupravlja-nja SR Slovenije je bil objavljen 1. VIII. 1975 v Uradnem listu SRS, št. 21. Temeljna funkcija Družbenega pravobranilca samoupravljanja je torej ščititi samoupravne pravice delovnih ljudi in družbeno lastnino pred vsemi ______:__________________________________________j kršitvami, nepravilnostmi in zlorabami. Iz tega sledi, da družbeni pravo-branilec samoupravljanaj ščiti temeljne pridobitve naše družbene ureditve — to je samoupravljanje v vseh oblikah in na vseh nivojih organiziranja, kot tudi družbeno lastnino kot bistveno materialno pjedpostavko naše družbenoekonomske ureditve. Družbeni pravobranilec samoupravljanja ne deluje po klasičnih meto-dah in s sredstvi državnih organov, ampak je v njegovi funkciji bolj poudar-jen in izpostavljen družbeni in samoupravni značaj in njegova direktna zveza v vsaki konkretni akciji in ukrepi z delovnimi ljudmi in občani, njiho-vimi samoupravnimi organi, organi samoupravne delavske kontrole, z družbenopolitičnimi organizacijami in z družbenopolitičnimi skupnostmi. Pri opravljanju svoje funkcije družbeni pravobranilec samoupravljanja izhaja iz temeljnih norm naše družbe, ki v svoj center postavlja človeka oziroma neposrednega proizvajalca. Družbeno pravni subjekti, proti katerim in za katere družbeni pravobra-nilec samoupravljanja opravlja svojo funkcijo varstva samoupravnih pra-vic in varstva družbenega premoženja, je delovni človek in občan. Na podlagi ustave in Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravlja-nja oziroma zakonskih pooblastil družbeni pravobranilec samoupravljanja razpolaga z vrsto ukrepov, iniciativ in pravnih sredstev za dosego varstva samoupravnih pravicdelovnih ljudi in varstva družbenega premoženja. Iz dosedanje prakse povzemamo naslednje ukrepe in pravna sredstva, ki se jih je družbeni pravobranilec samoupravljanja najpogosteje posluževal: — udeležba na sestankih organov upravljanja, — pregled samoupravnih splošnih aktov OZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, — izdaja pobud organom upravljanja za spremembo oziroma sanacijo stanja, — posredovanje informacij in poročil družbenopolitičnim organizaci-jam^družbenopolitični skupnosti in OZD, — skupni sestanki in dogovarjanja s sodiščem združenega dela, javnim tožilstvom in drugimi pravosodnimi organi, — sodelovanje s SDK, UJV, inšpekcijskimi organi, — izdaja mnenj, nasvetov, pravna pomoč in drugo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja deluje na lastno pobudo, na pobudo delavcev, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih dejavnikov. Pri opravljanju svoje funkcije družbeni pravobranilec samoupravljanja tesno sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in organi samouprav-ljanja. Brez tega sodelovanja ni uspešnega razreševanja pomembnejših vprašanj v določeni sredini. Zlasti je odločilna povezanost med družbenim pravobranilcem samou-pravljanja in osnovnimi organizacijami sindikata. Iz mnogih primerov lahko povzamemo, da so samoupravna organiziranost, samoupravni akti in medsebojni odnosi odraz organiziranosti sindikalne organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij. V TOZD, kjer je sindikalna organizacija aktivna, so navadno tudi samoupravni akti vsebinsko dobri in medsebojni odnosi urejeni. Sindikalna organizacija lahko preprečuje, da se samou-pravni sporazumi spremenijo v sredstvo oblasti posameznih upravljalskih skupin nad delavci in da se pod videzom samoupravnega sporazumevanja legalizirajo protisamoupravljalski pdnosi. Povezovanje oziroma sodelova-nje z opnovno organizacijo sindikata je pri našem delu nuja. Zaradi tega družbeni pravobranilec samoupravljanja, hkrati ko izda pobudo samou-pravnim organom TOZD, posreduje svoje pobude tudi osnovnim organi-zacijam sindikata. Pri svoji delovni usmeritvi se je družbeni pravobranilec samoupravljanja poleg zakonskih in ustavnih pooblastil oslanjal tudi na stališča in ugotovi-tve skupščine SR Slovenije z dne 31. III. 1976, ki jih je sprejela na podlagi poročila Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije. Vsebina dela družbenega pravobranilca samoupravljanja je v začetnem obdobju bila usmerjena v spore iz medsebojnih razmerij delavcev v zdru-ženem delu (teh je bilo v mesecu aprilu, maju in juniju 1976 prek 90 %), v drugi polovici leta pa se je usmerilo tudi v dejavnost varovanja družbenega premoženja in razreševanje in proučevanje ustreznosti samoupravne organiziranosti oziroma statusnih vprašanj OZD. K temu je kvalitetno pri-pomoglo sodelovanje s sodiščem združenega dela, javnim tožilcem, red-nimi sodišči, organi pregona, službo družbenega knjigovodstva, komisi-jami za družbeno nadzorstvo in drugimi. Metode dela družbenega pravobranilca samoupravljanja oblikuje in narekuje življenje samo in izkušnje. Družbeni pravobranilec samouprav-ljanja v Ljubljani se je pri snovanju načina in metod dela oslonil na izkuš-nje drugih družbenih pravobranilcev- samoupravljanja v Sloveniji, ki so pričeli z delom že v letu 1975 in na izkušnje vsakodnevne prakse. V dosedanjem dely smo kontaktirali s skupščinami in skupščinskimi organi občin in mesta Ljubljane, na območju katerih delujemo, enako z organi družbenopolitičnih organizacij. Seznanjali smo jih z napakami v posameznih organizacijah združenega dela in s pobudami, ki smo jih dajali, da se napake odpravijo. Nekatere primere pa smo reševali skupno. Toda naše dosedanje sodelovanje še ne pomeni, da so naše akcijc bile vedno usklajene. Tekom našcga dosedanjega dela pa smo se prcpričali, da je naše delo uspešnejše tam, kjer organiziranost in delovanje subjektivnih sil temelji na dokumentih zveze komunistov in zveze sindikatov. Polletne izkušnje preteklega leta so odkrile vrsto vrzeli v naši praksi, kar bo vsekakor služilo bodoči usmeritvi. Iz več ali manj naključnih ugotovitev stanja na podlagi pobud delavcev prehajamo na razreševanje in saniranje odnosov na podlagi lastne pobude in s tem delujemo preventivno. S tako metodo bomo v naprej preprečevali morebitne nepravilnosti. Svojo aktiv-nost pa bomo usmerili v intenzivno spremljanje programov OZD, ki bodo določili usklajevanje sarnoupravnih sporazumov o združevanju statutov in drugih samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ljubljani deluje na teritoriju skupščin občin Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljana-Šiška, Litija in Grosuplje. Število zaposlenih v omenjenih občinah je po stanju 30. 9. 1976 haslednje: Občina gospodarstvo negospodarstvo skupaj Ljubljana-Moste 20.129 1.865 21.994 Ljubljana^Center 55.037 14.396 69.433 Ljubljana-Šiška 25.153 2.678 27.840 jana-Vič-Rudnik 11.478 5.181 16.659 Grosuplje 4.229 568 4.797 Litija 3.418 308 3.726 Skupai: 119.444 25.005 144.449 Institucija družbeni pravobranilec samoupravljanja s sedežem v Ljub-ljani je pričela delovati sredi aprila 1976 tako v skromnem obsegu zaradi kadrovskih in tehničnih ovir. Kljub razumevanju posameznih skupščin občin in regije je družbeni pravobranilec samoupravljanja pričel z delom z minimalno kadrovsko zasedbo šele v mesecu septembru 1976 (družbeni pravobranilec samou-pravljanja, namestnik družbenega pravobranilca samoupravljanja, samo-stojni strokovni sodelavec in sekretar — vodja pisarne), medtem ko so bili tehnični pogoji (prostori in oprema) dokončno urejeni že v mesecu tnaju 1976. Na podlagi dosedanjih izkušenj in obsega dela je s sistemizacijo za leto 1977 predvideno naslednje število delovnih mest: Družbeni pravobranilec samoupravljanja 1 namestnik družbenega pravobranilca samo- upravljanja 1 pomočnik družbenega pravobranilca samo- upravljanja 2 samostojni strokovni sodelavec 2 sekretar — vodja pisarne 1 administrator 1 računovodja lli (polovič. d. č.) kurir pogodba o delu snažilka pogodba o delu Navedena sistemizacija predstavlja nujno kadrovsko zasedbo. Financiranje družbenega pravobranilca samoupravljanja jc urejeno s sporazumom skupščin občin po naslednjem ključu: Ljubljana-Center 44,83 % Ljubljana-Moste-Polje 14,59 % Ljubljana-Šiška 22,06 % Ljubljana-Vič-Rudnik 12,38 % Grosuplje 3,23 % Litija 2,91 % II. Ppjavi in problemi varstva samoupravnih pravic in dmžbene lastnine Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ljubljani je od 15. aprila 1976 dalje v obdobju osmih mesecev obravnaval 229 primerov in jih klasi-ficiral kot pojav varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Poleg teh 229 primerov je družbcni pravobranilec samoupravljanja beležil še 54 zadev, pri katerih je bilo možno sporno razmcrjc razrcšiti na podlagi razgovora, nasveta, mnenja ali pravne pomoči. Iz tabele obravnavanih primerov v letu 1976 je razvidno štcvilo oziroma gostota primerov po posameznih občinah. Število Občina obravnavanih . v "o ____________________________primerov________ Ljubljana-Moste-Polje 27 11,8 Ljubljana-Center 114 49,8 Ljubljana-Šiška 53 24 Ljubljana-Vič-Rudnik 24 10,5 Grosuplje 4 1,7 Litija 5 2,2 s k u p a j : 229 100 ' Očitno je največ primerov, pri katerih je v razreševanju sodeloval druž-beni pravobranilec samoupravljanja,iz območja občine Ljubljana-Center (114) in nesorazmerno najmanjše število v občinah Litija (5) in Grosuplje (4). Pri analiziranju tega pojava smo prišli do nekaterih ugotovitev, in sicer: — Eden od vzrokov največjega odstotka primerov v občini Ljubljana-Center je dejstvo, da imajo v tej občini sedež mnoge sestavljene organiza-cije združenega dela in delovne organizacije, ki imajo TOZD tudi izven območja te občine. Poleg tega je v tej občini koncentracija mnogih uprav-nih in drugih institucij, saj je v negospodarstvu z območja te občine zapo-slenih več delavcev kot v vseh ostalih občinah s področja krajevne pristoj-nosti družbenega pravobranilca samoupravljanja.. — Pravno oziroma samoupravno zaščitd so v večji meri terjali delavci, zaposleni v pisarnah in v znatno manjši meri delavci iz neposredne proi-zvodnje. Slednji verjetno zaradi značaja dela, ker težje zapuščajo delovna mesta. — Na nesorazmerno majhno število primerov v občini Litija in Grosup-lje nedvomno vpliva število zaposlenih, oddaljenost sedeža družbenega pravobranilca samoupravljanja, manjše število organizacij združenega dela, kakor tudi premajhna obveščenost delavcev o instituciji družbenega pravobranilca samoupravljanja. To neskladje bo mogoče v letu 1977 popraviti z uvedbo poslovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja izven sedeža v Ljubljani oziroma uvedbo uradnih dnevov na sedežih občin Litija in Grosuplje ter s predstavitvijo institucij družbenega pravobranilca samoupravljanja prek lokalnih sredstev obveščanja. Ukrepi družbenega pravobranilca samoupravljanja Med ukrepi, ki jih je družbeni pravobranilec samoupravljanja izdal na podlagi ugotovljenih kršitev samoupravnih pravic delovnih Ijudi in varstva družbene lastnine, so bili najštevilnejši nasveti, mnenja in pravne pomoči. Na tak način je bilo rešenih tudi veliko število primerov, ki v obravnavanih evidencah niso zajeti, ker so se zadeve uredile samo z nasveti in informaci-jami, ki so bile dane osebno strankam ob njihovih obiskih. V zadevah, ki so bile obravnavane in registrirane kot problemi, ki sodijo v reševanje naše pristojnosti, so bili z naše strani podvzeti naslednji ukrepi: 1. Izdaja pobud samoupravnim organom 52 ali 20,4 % 2. Razreševanje problematike na sestankih samo- upravnih organov 14 ali 5,5 % 3. Nasvet, mnenje, informacija ali pravna pomoč 165 ali 64,7 % 4. Udeležba in predlogi pred sodiščem združe- nega dela 19 ali 7,5 % 5. Ostali ukrepi , 5 ali 1,9% S k u p a j : ukrepov 255 ali 100 % Na drugo mesto med podvzete ukrepe sodijo izdaje pobud TOZD in njihovim samoupravnim organom, v katerih smo predlagali ustrezne ukrepe za spremembo, dopolnitve ali za sprejem samoupravnih aktov, za odpravo nezakonitih sklepov in za drugc ukrepe, ki jih je doslednejše spro-vajanje satfiouprave bilo treba podvzeti. Številne probleme smo razreševali tudi s predlogi ter s svojo udeležbo na sodišču združenega dela ali pa z neposrednim sodelovanjem na sestankih samoupravnih organov, šlo je za razreševanje kompleksnejših problemov medsebojnih odnosov delavcev ali drugih problemov samoupravne orga-niziranosti, ki so zahtevali obsežna opravila in številne razgovore s posa-mezniki ali s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Obravnavani pojavi in problemi po vsebini 1. Samoupravno organiziranje delavcev v združe-nem delu in statusna vprašanja 2. Varstvo družbene lastnine 3. Medsebojna razmerja delavcev v združenem delu 4. Nagrajevanje delavcev 5. Samoupravno urejanje stanovanjskih problemov v organizacijah in TOZD 6. Samoupravni splošni akti 7. Ostale zadeve 33 19 111 39 22 37 22 ali ali ali ali ali ali ali 11,6 % 6.7 % 39,2 % 13,8 % 7.8 % 13,1 % 7,8 % S k u p a j : 283 ali 100 % Iz gornjega pregleda izhaja, da so tako kot smo že omenili primeri krši-tev iz medsebojnih razmerij v združenem delu najštevilnejši, saj predstav-ljajo skoraj 40 % vseh obravnavanih primerov. Niso osamljeni primeri, ko se delavci zavedajo svojih samoupravnih pravic šele, ko ugotovijo kršitve v svojem razmerju z drugimi delavci v združenem delu in da se ob teh prili-kah v TOZD ugotavijajo še druge pomanjkljivosti, kot so slaba samou-pravna organiziranost, slaba aktivnost organov delavske kontrole in drugih samoupravnih organov in podobno. Medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Delavci v temeljni organizaciji združenega dela urejajo s satnoupravnim sporazumevanjem o medsebojnih razmerjih široko sfero pravic in obvez-nosti, tako da se družbeni pravobranilec samoupravljanja najpogosteje srečuje s problemi tega področja. Medsebojna razmerja zajemajo, kot to določa člen 4. Zakona o medsebojnih razmcrjih delavcev v združenem delu naslednje: način in pogoje pridobivanja lastnosti delavca v združenem delu, pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev pri delu, sistemizaciji delovnih mest, delovna mesta, ki se zasedajo po javnem razpisu ali se sicer javno objavljajo, vodilna delovna mesta; osnove in merila za delitev sred-stev za osebni dohodek, nočno in nadurno delo, razporeditev delovnega časa; odmor, počitek, dopust in odsotnost; varstvo pravic delavcev; po-sebno varstvo žena, mladine, invalidov; usposabljanje in izpopolnjevanje ustrezno potrebam združenega dela; pogoje in način uporabe sredstev skupne porabe delavcev; pravice in obveznosti iz minulega dela in solidar-nosti; varstvo pravice delavcev in druga vprašanja; premestitev delavcev; pogoje in način prenehanja delovnega razmerja. Glede na tako številnost problemov, ki zadevajo v življenjsko po-membne in samoupravne pravice posameznega delavca, je razumljivo, da so se delavci najčešče obračali Družbenemu pravobranilcu samoupravlja-nja za zaščito pravic. Tako zajemajo medsebojna razmerja 60 % vseh zadcv, ki smo jih obravnavali. Predlagatelji so v večini primerov bili delavci ali skupine delavcev. Ob reševanju posameznega problema. na katerega nas je opozoril dela-vec, smo ugotovili še vrsto drugih problemov. Da bi lahko delavcu nudili pomoč pri reševanju njegovih problemov, je nujno pregledati samou-pravne akte TOZD. Pri tem v veliko primerih naletimo na neusklajenost teh aktov ali posameznih določb z ustavo ali z zakoni. Neusklajenosti so zlasti na področju samoupravnega urejanja stanovanjskih problemov, sprejemanja delavcev, razporejanja na drugo delovno mesto in ostalo. V navedcnih primerih smo istočasno z reševanjem primera posameznika zahtevali uskladitev aktov in ureditev notranjih razmerij. Tako imamo v obravnavanju največ zadcv, za katere so nam dali pobudo posamezni de-lavci, ob tem pa smo reševali tudi nstalo problematiko v TOZD. Ob obravnavanju posameznih primerov smo ugotovili, da je delavcem sicer dana možnost odločanja pri sprejertianju samoupravnih aktov s po-dročja medsebojnih razmerij, vendar se v mnogih primcrih, po našem mnenju prcdvsem zaradi slabe obveščenosti, delavci premalo vključujejo v oblikovanje teh aktov. Ti akti so v večini primerov v skladu z ZMRD in ostalimi predpisi, vendar se zelo pogosto kršijo s strani posameznikov v TOZD. Tako so izredno pogosti primeri razporejanja delavca na drugo delovno mesto brez kakršnekoli osnove, v nasprotju s členom 18 ZMRD, in brez izdaje odločbe. Večkrat sledi to kot ukrep, zaradi kršitve, ki jo je storil delavec, čeprav kršitev ni bila ugotovljena kot to določa sporazum. Razporeditve delavcev in ocene delovnih mest so pogosto predmet obrav-navanja, tudi zaradi tega, ker to izvrši organ, ki za to ni pristojen, delavec pa, ki nima odločbe, tudi nima možnosti do pritožbe. Naleteli smo tudi na primer, ko so delavci iskali našo pomoč misleč, da je sklep organa o razpo-reditvi na drugo delovno mesto nepravilen, posebno če je šlo za reorgani-zacijo TOZD in ukinitev delovnega mesta, po poizvedbah pa smo ugotovi-li, da ni podlage za naše ukrepanje (Filbo, Zmaga). Seveda je situacija slabša v delovnih organizacijah, kjer sporazumov sploh nimajo. ali pa so v nasprotju z obstoječo zakonodajo. Tako ima obrtno podjetje Objekt sporazum, ki ni usklajen z ZMRD, enako Mestni vodovod; delovna organizacija Orbital, ki se ukvarja s knjigotrštvom, pa ima sporazum o delitvi dohodka, ki ni usklajen s panožnim. Izigravanje pozitivnih predpisov kot tudi interne zakonodaje srečujemo pri objavah in razpisih delovnih mest in izbiri kandidatov za prosta delovna mesta. Čeprav smo obravnavali večino primerov, ko je šlo za zasedbo vo-dilnih delovnih mest in so se na nas obračali predsedniki sindikalnih orga-nizacij, ugotavljamo, da je na tem področju izredno vcliko nepravilnosti. Tako se ne spoštujejo določbe zakona in sporazuma o obvezni objavi pro-stih delovnih mest, ampak se ta zasedajo brez kakršnekoli objave. Tako se nastavlja delavce, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. hkrati pa se drugim kandidatom odklanja možnost ugovora. Čcprav smo obravnavali le 13 primerov, smo lahko ugotovili, da se ne spoštuje družbeni dogovor o kadrovski politiki ljubljanskih občin, tako glede strokovne izobrazbe kakor glede let delovnih izkušenj. Tako se da ugotoviti, da so v razpisu tri stopnje šolske izobrazbe, ali da se zahteva več kot 5 let delovnih izkušenj (8, 10 ali celo 15 let). V nekaterih primerih smo dali pobudo za vskladitev aktov z družbenim dogovorom o kadrovski politiki Ijubljanskih občin. Pri objavah je treba omeniti TOZD Zdravstvenega doma Ljubljana, kjer sploh ne objavljajo prosta delovna mesta zdravnikov in zobozdravnikov. Zlasti tipični so problemi slednjih, saj je njihova namestitev povsem odvi-sna od poznanstva. Sporazumi o medsebojnih razmerjih v teh TOZD so usklajeni z zakonom, praksa kadrovanja pa je v nasprotju s sporazumom. Poseben primer sprejema na delovno mesto je v delovni organizaciji Vek-tor, kjer je statut spremenjen zaradi tega, da bi se na delovno mesto vodil-nega delavca sprejela oseba, ki ima le srednjo izobrazbo in nevišjo, kot je bila zahtevana, čeprav se je javil kandidat z višjo izobrazbo. Iz primerov, ki smo jih obravnavali, se da ugotoviti, da se institucija poskusnega dela ne zlorablja, enako nismo pri obravnavanju posameznih zadev ugotovili, da bi bili problemi pri nočnem ali nadurnem delu. Problemi kršitev delovnih obveznosti in izrečenih ukrepov sozelo pogo-sti. Pri tem se srečujemo s kršitvami samoupravnih sporazumov o medse-bojnih razmerjih in je v posameznih primerih zaslediti pojave šikaniranja delavcev. Kršitve se ne ugotavljajo ali jih ugotavlja nepristojni organ; indi-vidualni poslovodni organ že v prijavi pristojnemu organu opredeli ali celo zahteva določen ukrep. Tako se čuti močan vplivposameznika na organ, ki ugotavlja kršitev in izreka ukrep. Problemi so tudi v tem, da odbori za medsebojna razmerja delavcev ne poznajo sporazumov, ali jih tolmačijo po svoje, ne omogočajo delavcu pravico do zagovora, ne preskrbijo mnenja sindikalne organizacije, tako da vse to vpliva na neobjektiven ali preoster ukrep. Zelo pogosto se izreka ukrep prenehanja delovnega razmerja, ki je seveda v nekaterih primerih upravičen, pogosto pa je tudi preoster. Tukaj je potrebno omeniti še od-stranitev delavca z delovnega mesta oziroma iz TOZD (suspenz.). Iz pri-merov sklepamo, da je suspenz v večini primerov imel namen ukrepa in je izrečen le zato, da bi bil delavec prizadet. Tako je v TOZD Opera in balet SNG izrečen suspenz potem, ko je že izrečen ukrep, suspenz je torej po-polnoma brezsmiseln. V delovni organizaciji Kompas DSSS sta suspendirana dva delavca, čeprav osnove za suspenz ni bilo. Obenem pa se postopek za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti zavlačuje. V primerih, ko delavci iščejo zaščito v primerih prenehanja delovnega razmerja, jim lahko nudimo le pravno pomoč ali jih napotimo na sodišče združenega dela, ki odloči o spornem razmerju. Med ukrepi je treba omeniti primere nezakonitega odtegovanja denar-nih zneskov, in sicer zaradi zamude (sklep, da se tistim, ki zamujajo, ne izplačuje OD) nespoštovanja naloga nadrejenega delavca, neprisostvova-nja sestanku delovne skupnosti ali odtegnitev osebnega dohodka zaradi uvedbe disciplinskega postopka itd. V vseh primerih odtegovanja oseb-nega dohodka smo izdali pobude z zahtevo, da se te odločitve razveljavijo, kar je v vseh primerih tudi upoštevano. V mnogih primerih izrekanja ukrepov gre za popolnoma nezakonite odločbe. Pri razreševanju delavčevih zahtev oziroma varstva njegovih pravic nismo naleteli na primere, da bi v takih postopkih sodelovala sindi-kalna organizacija. Evidentni so zlasti primeri, ko je z odločbo individual-nega poslovodnega organa odtegnjen osebni dohodek skupini delavcev, pa sindikalna organizacija za zaščito delavcev ni ukrenila ničesar. Pravice delavcev do počitka, dopusta in porodniškega dopusta so s splošnimi akti TOZD urejeni v skladu z zakonom, vendar smo naleteli na grobo kratenje teh pravic (Krim). Neurejeno stanje je zaslediti zlasti v tem, da OZD ne planirajo letnih dopustov ali jih planirajo prepozno, da ne izda-jajo odiočbe o višini dopusta ipd. Pregled spornih predmetov iz področja medsebojnih razmerij — delov-nih razmerij štev. % 1. Objava, razpis in izbira na prosto delovno mesto 2. Ocena poskusnega dela 3. Razporejanje delavcev na delovna mesta in ocena 4. Nočno in nadurno delo 5. Dopusti, porodniški dopust, druge odsotnosti 6. Postopek za ugotavljanje kršitev obveznosti 7. Odstranitev delavca z delovnega mesta iz TOZD 8. Postopek za ugotavljanje materialne škode 9. Prenehanje lastnosti delavca 10. Medsebojni odnosi — urejenost 11. Osebni dohodki in nadomestila 12. Stanovanjski problemi S k u p a j : 18 10 3 2 32 19 1 7 4 14 8 7 4 2 1 16 9 11 7 39 22 22 13 172 100 Organizacije združenega dela v mnogih primerih spora z delavci po nepotrebnem odlašajo z dokončno odločitvijo in čakajo na odločitev so-dišča združenega dela, čeprav je rešitev določenega predmeta že v naprej jasna. Pri analizi 119 primerov, ki jih je obravnavalo sodišče združenega dela, je bilo 96 sporov ali 80,6 % rešenih v korist delavca. Tako je npr. od 43 obravnavanih primerov prenehanja delovnega ra-zmerja v 31 primerih spor rešen v korist delavca. Iz obrazložitev odločb sodišča je razbrati, da je bil v teh 31 primerih postopek ali sklep o izključi-tvi delavca nezakonit, zastaran ali pa je organizacija združenega dela že med samim postopkom pred sodiščem združenega dela rešila predmet v korist delavca. V 49 sporih pri uveljavljanju pravic do osebnega dohodka in denarnih nadomestil je sodišče združenega dela v 44 primerih ugodilo delavčevi zahtevi. Tudi v teh primerih so delovne organizacije že med samim postop-kom pred sodiščem združenega dela ugodile delavčevi zahtevi, ker je bilo v postopku očitno, da se sporna zadeva odvija v korist delavca, zaradi neza-konitih odločitev. Podobni so tudi primeri pri razporejanju delavcev na druga delovna mesta. Od 12 analiziranih predmetov je sodišče kar dvakrat odločilo v korist delavca. V 6 analiziranih primerih izbire kandidata na prosto delovno mesto (objava, razpis) je sodišče v vseh 6 primerih postopek izbire kandidata razveljavilo v korist pritožiteljev zaradi nezakonitega postopka. Iz analize navedenih in drugih primerov je očitno, da delovne organiza-cije v večini primerov pritožbo delavca zavrnejo in potrdijo sklep prvo-stopnega organa zanašajoč se na odločitev sodišča združenega dela, ker vedo, da bo delavec svoje pravice uveljavljal. Take odločitve v tnnogih primerih kažejo na neodgovorno ravnanje samoupravnih organov, vpliv posameznikov na odločanje samoupravnega organa, nepoznavanje interne zakonodaje in neodgovoren odnos do ekonomičnosti postopka. Vsebina samoupravnih splošnih aktov Samoupravni splošni akti so v svojih določilih v posameznih organizaci-jah združenega dela tako splošni, da bi se lahko v osnovi uporabljali skoraj v sleherni, konkretno pa v nobeni delovni organizaciji. Po vsebini so često-krat vzorci, pri katerih je odsoten ustvarjalni pristop tistih, ki so osnutke aktov izdelali, kakor tudi tistih, ki bi jim ti akti bili osnova za samoupravno odločanje. Ti akti dajo včasih vtis, da so jih oblikovali strokovnjaki, ki ne poznajo organizacije združenega dela, za katero akte pišejo, včasih pa tudi ne določil ustave in zakonov. Nujno bi bilo odkriti in preprečiti delo takih avtorjev, ki na tekočem traku in za visoke honorarje proizvajajo samou-pravne akt^vsebinsko neustrezne.ali celo v nasprotju z določili ustave in zakona. Ta pojav je prisoten predvsem v manjših organizacijah združenega dela, ki zaradi pomanjkanja lastnih kadrov naročajo izdelavo samouprav-nih aktov zunanjim sodelavcem. Nemalokrat ugotavljamo, da v statutih OZD ni razlike med pristoj-nostmi delavskih svetov in njegovih izvršilnih organov ali celo med pristoj-nostmi samoupravnih in poslovodnih organov, da o delitvi dela med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb ne govorimo. Tudi niso osam-Ijeni primeri, da samoupravni akti delovne organizacije niso vsklajeni z akti ustrezne panoge ali da so celo v nasprotju z njimi. V teh primerih je dokaj težavna primerjava in ugotavljanje kršitev, pa tudi sankcije so bile do sedaj zoper kršitelje tako mile, da so kršitve zlasti v določbah o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke dokaj pogoste. V mnogih delovnih organizacijah se še dogajajo primeri, da se statuti in drugi samoupravni akti čestokrat prilagajajo nastalim potrebam in se spreminjajo po sila enostavnem, lahko bi rekli celo protiustavnem in proti-zakonitem postopku. Če je npr. treba sprejeti delavca, ki nima ustrezne izobrazbe ali prakse, se po skrajšanem postopku spremenijo določbe samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združe-nem delu, uvajata se 2 ali celo 3 alternative zahtevane izobrazbe ipd. De-lavcem tudi niso vselej na razpolago samoupravni splošni akti in jih pone-kod lahko prečitajo samo v delovni organizaciji, ponekod pa še to ne brez posebne intervencije družbenega pravobranilca samoupravljanja ali dru-gega organa. Na tem področju bo potrebna ob sodelovanju z ustreznimi občinskimi organi za usklajevanje samoupravnih aktov velika aktivnost institucije družbenega pravobranilca samoupravljanja. Ob prilagajanju delovnih organizacij določbam zakona o združenem delu bodo le-te s programi za njegovo izvajanje morale urediti ali prilagoditi samoupravno organizira-nost in svoje samoupravne akte novonastalim razmeram in ob pomoči vseh dejavnikov odpraviti pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so na področju splošne samoupravne zakonodaje še dokaj številne. Ko govorimo o uskladitvi samoupravnih sporazumov in ostalih samou-pravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu, pri tem ne mislimo le na statusne in registrske elemente, temveč na usklajevanje določil teh aktov z vsemi členi ZZD, ustavo, družbenimi dogovori itd. Predvsem že-limo opozoriti na to, da so v večini primerov najslabše obdelana v obstoje-čih samoupravnih aktih določila, ki opredeljujejo družbenoekonomske odnose dclavcev v združenem delu. Samoupravni akti mnogih OZD so izdelani na osnovi vzorčnih kosov. To smo ugotovili predvsem pri manjših organizacijah združenega dela in pa organizacijah združenega dela zdrav-stva, šolstva in drugih družbenih dejavnostih. Vsebine teh aktov v nekate-rih primerih niti v enem določilu ne odražajo specifiko dejavnosti te orga-nizacije združenega dela. Mogoče bi bilo potrebno razmisliti, da se za pre-gled samoupravnih aktov imenujejo komisije ali koinisija, ki bi pregledo-vala samoupravne akte le-teh dejavnosti in bi jih hkrati usklajevala v mest-nem merilu. Vse te organizacije imajo kadrovske težave. Nimajo strokovnjakov, ki bi oblikovali osnutke samoupravnih aktov. V prosveti, zdravstvu in kulturi nimajo nobenega pravnika, ki bi opravil to strokovno nalogo. Nagrajevanje po delu V poročilu Družbenega pravobranilca samoupravljanja so že bili ome-njeni pojavi, ki v organizaciji združenega dela povzročajo spore zaradi neustreznega razporejanja dohodka, namenjenega za osebne dohodke. Posebej še želimo opozoriti na pojave, za katere mislimo, da so največ- krat povzročitelj motenj v samoupravnih odnosih. Nikakor pa ti pojavi niso v celoti značilni za vse organizacije združenega dela. Uvodoma lahko rečemo, da so v nekaterih organizacijah združenega dela še zelo daleč od načela nagrajevanja po delu, kar družbeni pravobra-nilec samoupravljanja argumentira s pojavi, ki jih je zaznal v svojem delu, in to so: — Sistemizacije delovnih mest ni, ali pa je prikrojena obstoječemu kadrovskemu Stanju. To pomeni, da seznam delavcev z obstoječo kvalifi-kacijo imenujejo sistemizacija delovnih mest. — Ni opisa delovnih mest, ni ocene delovnih mest oziroma ni kriterijev, naosnovi katerih bi ocenili zahtevnost opravil, ki jih delavecna določenem delovnem mestu opravlja. Ni torej ustreznih parametrov, na osnovi katerih bi se določal rezultat dela, ki ga sleherni delavec dosega z živim in minulim delom. — V mnogih organizaci jah združenega dela zato uporabljajo kot edino osnovo za določanje osebnega dohodka tisti del panožnega samouprav-nega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki določa ra-zmerje med posameznimi tipičnimi poklici, ne da bi delovna mesta v svoji organizaciji združenega dela razporedili glede na ta okvirna merila in ne glede na določila rcpubliške resolucijc o izvajanju plana za tekoče leto. Dogaja se tudi, da sainoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v TOZD niso v celoti ali lc v posameznih določilih uskladili s panožnim sporazumom, čoprav so k temu pristopili. — Ncmalo problemov v delovnih organizacijah povzroča dejstvo, da TOZD, ki so medscbojno povczane v proizvodnem procesu, niso udele-žene na skupno ustvarjenem prihodku. ki je rezultat skupnega dela. Nji-hovi odnosi temeljijo na kupoprodaji in je njihov prihodek neodvisen od dosežene realizacije na trgu. To povzroča neenakopravnost med TOZD v doseganju dohodka, enako povzroča neenakopravnost med delavci v doseganju višine osebnega dohodka. Redke so tudi delovne organizacije, kjer so med TOZD znotraj delovne organizacije s samoupravnim sporazumom urejene višine najnižjih ozi-roma zajamčenih osebnih dohodkov, skladno z določili sindikalne liste. — Delovne skupnosti skupnih služb v mnogih slučajih delijo sredstva za osebne dohodke po kriterijih, ki niso dogovorjeni oziroma usklajeni z delavci v TOZD. Samoupravnih sporazumov o medsebojnih dolžnostih in pravicah med delavci v TOZD in delavci v skupnih strokovnih službah sploh ni. Zato si delavci v skupnih službah še v večini primerov razporejajo osebni dohodek na proračunski osnovi. Proračun se vsako leto sprejema z letnim planom in ga letno povečujejo ne glede, ali se je obseg dela skupnih služb povečal ali ne in ne giede na to, kakšen dohodek realizirajo TOZD. To povečanje znaša v nekaterih organizacijah združenega dela celo 30 in več procentov. Tak način nagrajevanja delavcev v skupnih službah je daleč od načela svobodne menjave dela. Osnovni parameter za določanje oseb-nih dohodkov v teh službah bi moral biti obseg in kvaliteta strokovnih opravil, ki se mora odražati na dohodku vseh TOZD, za katere služba opravlja strokovna dela. Nagrajevanje torej ni postavljeno na tej osnovi, hkrati pa se dogaja, da je organizacija dela slaba, da material za proizvodnjo ni pravočasno dobav-ljen, da prodaja ne poteka po planu in podobno. Delavci, ki so zadolženi za ta opravila, imajo osebni dohodek enak, če ta opravila opravijo vestno ali ne. Na drugi strani pa so delavci v proizvodnji prikrajšani. Osebni dohodki so manjši zaradi motnje v proizvodnji, ki so povzročene z nedelom posa-meznikov, sami pa na odpravo teh motenj ne morejo vplivati. Vprašljivo je, ali panožni samoupravni sporazumi določajo način oblikovanja mase za osebne dohodke skupnim službam. Ob zasledovanju poročil skupnih komisij smo namreč zasledili med prekoračitclji več TOZD iz iste delovne organizacije, delovne skupnosti skupnih služb iz te delovne organizacije pa med prekoračitelji ni, v kar dvomimo, da je res. — Ugotavljamo, da še vedno prevladujejo samoupravni sporazumi, v katerih so osnovni kriteriji za določanje višine osebnega dohodka čas, izobrazba in leta službe, kar predvsem velja za določanje višine osebnega dohodka delavcev v neproizvodnih organizacijah združenega dela. — V prosveti se celo izobrazba jemlje kot osnovni kriterij za oblikova-nje mase za osebne dohodke. Tako prihaja do absurdov, da na enakem delovnem mestu z enako kvaliteto dela prihaja do razlik v višini osebnega dohodka. To v prosveti povzroča nenehne spore med delavci. Predvsem pa so prizadeti delavci starejše generacije, ki imajo le srednješolsko izobra-zbo. Vsa dosedanja prizadevanja, da bi se delavce te družbene dejavnosti nagrajevalo po delu, dosedaj niso dala želenih rezultatov. V organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti in drugih institu-cij se še ni začelo z izdelavo meril, ki bi omogočila nagrajevanje po kvaliteti dela in dejanskem delavnem prispevku posameznika. — Situacija v ostalih družbenih dejavnostih je podobna kot v prosveti. Menimo pa, da ni edini vzrok za nesoglasja v teh kolektivih to, da ni ustrez-nih meril za odločanje osebnega dohodka posameznega delavca. Vzrok je tudi v tem, da samoupravne interesne skupnosti niso zaživele in se v tej sferi združenega dela dohodek ne ugotavlja kot rezultat izvrševanja pro-grama, ki so ga izvajalci sprejeli skupaj s porabniki in s tem tudi prevzeli medsebojne obveznosti. Delavci v teh dejavnostih nimajo podatkov, na osnovi katerih bi ugotav-Ijali dohodek svoje TOZD, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela. Ker dohodka ne morejo ugotavljati, ga seveda tudi odgovorno ne razporejajo, zato se obnašajo proračunsko, ponekod tudi mezdno. Zahtevajo le plačilo za svoje delo, ostale zadeve pa naj reši družba. To je normalna reakcija v primerih, ko delavci nimajo možnosti, da celovito odločajo o ustvarjanju in razporejanju dohodka. — Nagrajevanje poslovodnih organov in vodilnih delavcev se ponekod izvaja izven družbeno dogovorjenih kriterijev. Včasih celo velja načelo »ponudbe in povpraševanja«. Višino osebnega dohodka teh delavcev določa delavski svet ponckod v fiksnem znesku, najpogosteje pa ravno tako delavski svet, ki z nedoloče-nim faktorjem pomnoži poprečni izplačani osebni dohodek delavcev v organizaciji združenega dela ali v republiki (kar je pač ugodnejše). Dosti-krat prevladuje mnenje, da za ta delovna mesta ni mogoče izdelati meril. Dogaja se tudi, da se direktorju in vodilnim delavcem določi število točk na enak način kot ostalim delavcem, toda k tetnu gredo še razni dodatki, ki imajo kaj čudne osnove. V neki organizaciji imajo direktor in vodilni delavci dodatne točke za-radi znanja tujega jezika, čeprav v tej organizaciji sploh ne bi mogel oprav-Ijati teh funkcij brez znanja tujega jezika. Deset nadaljnjih točk ali 2r/c osebnega dohodka dobijo prej omenjeni delavci za znanje šofiranja, če-prav dobijo tudi kilometrino. Za ilustracijo naj povemo, da šoferji za šofi-ranje v isti delovni organizaciji dobijo le 5 točk. Nadaljnjih 5 točk dobijo direktor in vodilni delavci zaradi posebnih delovnih pogojev, kot so podalj-šanje delovnega časa zaradi službenih potovanj, pri katerih seveda dnev-nice niso izvzete. Glavna dejavnost te delovne organizacije je zastopanje tujih firm. Vsi pojavi, ki jih je družbeni pravobranilec samoupravljanja v svojem delu zaznal, kažejo na to, da se kljub prizadevanju družbe, predvsem sindi-katov, področje nagrajevanja po delu prepočasi ureja. Družbeni pravobranilec samoupravljanja SRS je dal sindikatu oziroma Skupnim komisijam podpisnikov samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pobudo, da ugotovijo kršitelje panožnih samoupravnih sporazumov ter proti njim sprožijo postopek. Komisije zadnje čase na tem intenzivno delajo. Družbeni pravobranilci pa bodo zaradi varstva družbenih sredstev in samoupravnih pravic delavcev v zdru-ženem delu bedeli nad sankcioniranjem kršiteljev in tudi ukrepali v okviru svojih pristojnosti. Samoupravna delavska kontrola in njeno delovanje Namen našega poročila ni, da bi v njem opredelili naloge samoupravne delavske kontrole, ker te določa zakon o združenem delu, ustava, kakor tudi mnogi politični dokumenti. O analizi dela in organiziranosti teh sa-moupravnih organov sta razpravljala Komite mestne konference ZKS Ljubljana in predsedstvo mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v svojem delovanju prišel do podobnih ugotovitev, in sicer, da je v mnogih primerih organ samoupravne delavske kontrole le konstituiran in se premalo uresničuje kot kontrola odločitev in zahtev, ki so bistvene za delavčev samoupravni družbenoeko-nomski položaj. Srečali smo se s primeri, ko je samoupravna delavska kontrola organizi-rana kot izvršni organ delavskega sveta (Sanolabor), da so člani delavskega sveta hkrati člani samoupravne delavske kontrole in podobno (PEP, Yulon). Torej tudi konstituiranje samoupravne delavske kontrole ni v skladu z ustavnimi in zakonskimi določili. Razen tega bi želeli opozoriti še na nekaj pojavov, ki smo jih zasledili ob razgovorih s člani odbora samoupravne delavske kontrole, ob pregledu samoupravnih aktov, zapisnikov samou-pravnih organov in družbenopolitične organizacije v organizacijah združe-nega dela. Ti pojavi so hkrati tudi vzroki, da ta tako pomemben organ samoupravne družbe ni povsod zaživel v duhu zakonskih in ustavnih dolo-čil. Organ samoupravne delavske kontrole ponekod ni deležen pomoči sin-dikata in OOZK. Ta pojav je predvsem prisoten v organizacijah združe-nega dela, kjer je delovanje izvršnega odbora sindikata, osnovne organiza-cije ZK in poslovodnih organov združeno v političnem aktivu. Poročila, ki jih prejemajo samoupravne delavske kontrole, ponavadi prikazujejo organizacijo združenega dela v najlepši luči. Predlagatelji teh poročil pa menijo, da vsebino dela lahko ocenjujejo in o njej razpravljajo le znotraj OZD. Vsako preverjanje v poročilu predloženih podatkov izven lastne organizacije pa ponekod celo pomeni hujšo kršitev delovne dolžno-sti oziroma rušenje ugleda »podjetja«. Kot posledica takega ravnanja pa je izrek kazni tistim, ki so z informiranjem zunanjih činiteljev škodovali ugledu organizacije združenega dela. To se je ponekod stopnjevalo celo do izključitve delavca. Čeprav je pomembnost sestava samoupravne delavske kontrole jasna, je ponekod ta organ kadrovsko neustrezno sestavljen, kar je posledica pomanjkljivega evidentiranja in malomarnega odnosa sindi-kalnih organizacij kot odgovornih nosilk tega postopka. Ko smo opozarjali na negativne pojave in dajali pobude, da bi te odpra-vili, smo običajno ugotovili, da je v organizaciji združenega dela sprožen postopek proti delavcu, ki je na probleme opozoril. Manj razumevanja in vnetne je bilo, da se kritično pristopi oceni obstoječega stanja, ter na osnove te ocene sprejme potrebne sklepe za sanacijo. To samozadovoljstvo in nekritičnost do lastnih razmer jc pojav, ki v nekaterih organizacijah združenega dela ruši normalne medsebojne odno-se. ' Nekateri delavci, ki so se obračali za pomoč na družbenega pravobra-nilca samoupravljanja, so odkrito priznali, da se ne upajo ničesar ukreniti zaradi sankcij. Enake izjave so dajali delavci iz neposredne proizvodnje, kakor tudi delavci iz izobraževalnih in vzgojnovarstvenih organizacij zdru-ženega dela ter drugih organizacij, kot so zdravstvene in kulturne ustano-ve. Tako smo imeli primer, da je član delavske kontrole zatadi opozarjanja na napake v delovni organizaciji Agrostroj bil kaznovan v OOZK. V TOZD Operi in balet so nekaleri člani samoupravne delavske kontrole odstopili, ker niso imeli pogojev za normalno delo. V delovni organizaciji PEP je OOZK predlagala člana delavske kontrole za odpoklic iz vseh samoupravnih organov, zaradi postavljenih vprašanj v zvezi z delovanjem samoupravnih organov in trditev, da je samoupravljanje zavirano s strani nekaterih vplivnih delavcev. V Elektromehaniki so intenzivno začeli ra-zmišljati, da izključijo delavca iz delovne organizacije šele potem, ko je prišel po nasvet na družbeno pravobranilstvo samoupravljanja. Takšne in podobne metode šikaniranja so ponekod prisotne in to zato, ker si člani delavske kontrole upajo razmišljati, da mogoče le ni vse tako, kot je zapi-sano v poročilih, ki jih dobijo v razpravo in potrditev. Zaradi lastne nemo-či, da bi karkoli ukrenili za izboljšanje vsebine dela in zaradi sankcij, ki bi jih bili deležni v primerih, ko iščejo pomoč izven »tovarniškega kroga«, pa delavci v organu delavske kontrole ne opravljajo svoje z ustavo in zako-nom določene funkcije. Varstvo družbene lastnine Varstvo družbene lastnine obsega predvsem kontrolo,ali se odgovorno in družbeno ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva, nadzor nad razporejanjem dohodka in delitvijo sredstev za osebne dohodke. Družbeni pravobranilec samoupravljanja s svojo intervencijo in ukrepi preprečuje neracionalno, nenamensko in nezakonito razpolaganje ali uporabo družbenih sredstev in dohodka. Pri odkrivanju pojavov protipravnega prilaščanja in nezakonitega raz-polaganja z družbenimi sredstvi družbeni pravobranilec samoupravljanja tesno sodeluje z javnim tožilcem, rednimi sodišči, službo družbenega knji-govodstva in upravo javne varnosti ter komisijami za družbeno nadzorstvo. Razmeroma pogosti so primeri, ko se s sredstvi TOZD razpolaga neza-konito na podlagi sklepov samoupravnih organov ali presoje in odločitve poslovodnega organa. Tako so bila odobrena brezobrestna posojila trinajstim delavcem Pe-karne Center, ne da bi o tem sklepal delavski svet in ne da bi bile s posojilo-jemalci sklenjene posojilne pogodbe. Družbeni pravobranilec samouprav-Ijanja je nato vložil sodišču združenega dela predlog za vrnitev protizako-nito prejetih denarnih posojil. Primer protizakonitega razpolaganja z družbenimi sredstvi na podlagi sklepa delavskega sveta je pojav v Agrostroju. Delavski svet je odobril vrnitev visokega zneska Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja na podlagi tožbe, čeprav je bilo očitno, da je s tem oškodovana druž-bena lastnina v korist posameznika. Kljub intervenciji in pobudi družbe-nega pravobranilca samoupravljanja, da mora delovna organizacija prck svojih organov in služb primer razčistiti, se s tem odlaša. Družbeni pravo-branilec samoupravljanja končno predlaga sodišču združenega dela, da uvede postopek za vrnitev celotnega žneska delovni organizaciji. Primer neučinkovite notranje kontrole in izogibanja uvedbe disciplin-skega postopka zoper kršitelje deloviiega reda oziroma delavce, ki so celo spoznani za storilce kaznivih dejanj (grabež, poneverba), je hkrati primer nespoštovanja samozaščitnih ukrepov. V delovni organizaciji Feršped je bila skupina vodilnih delavcev spoznana za krive in obsojena na zaporne kazni. Niti pred uvedbo kazenskega postopka niti po izreku sodbe ni nihče v tej delovni organizaciji smatral za oportuno, da se zoper te delavce uvede tudi disciplinski postopek in da se jim izreče primeren ukrep, pač pa je tem delavcem, ki so s svojo prisotnostjo kalili odnose in oškodovali družbeno lastnino, Železniško gospodarstvo izplačevalo še naprej osebne dohodke oziroma je osebne dohodke refundiralo Feršpedu. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je izdal pobudo za uvedbo disciplinskega postopka in izrek najstrožjih ukrepov zoper storilce kaznivih dejanj. Šele po tem aktu so samoupravni organi Feršpeda čutili dovolj poguma, da so uvedli učinko-vito preiskavo in onemogočili nadaljnjo eksistenco tem delavcem v svoji sredini. Ker je pojavov nespoštovanja družbenih dogovorov in drugih predpisov o družbeni samozaščiti in kadrovski politiki razmeroma veliko, je družbeni pravobranilec samoupravljanja v primerih, ki so jih sicer obravnavali pravosodni organi, izdal pobude ali zahteve, da se sprejmejo ukrepi, ki v prihodnje onemogočajo podobne kršitve (Toplarna, Ljubljanska banka). V svojo prakso pa družbeni pravobranilec samoupravljanja uvaja tudi sodelovanje oziroma informiranje svetov za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščilo pri občinskih skupščinah. Obveščenost delavcev Družbeni pravobranilec samoupravljanja se je ob razreševanju posa-meznih primerov pogosto soočil s probletnom informiranja delavcev. Pojem informiranja je kljub jasnim in nedvoumnim načelom v praksi še vedno odmaknjena in nejasna funkcija v združenem delu. Iz razgovorov z delavci smo zlasti zasledili, da so samoupravni splošni akti delavcem težko dostopni, da je način posredovanja informacij o po-slovanju TOZD, materialno finančnem stanju, delitvi dohodka, uresniče-vanju družbene samozaščite in drugih vprašanj neustrezen in nepopoln, da so informacije monopol posameznikov ali skupin. Odraz obveščenosti se kaže v stopnji obveščenosti delavcev. V številnih primerih smo zasledili pojave, da se posamezni delavec ali skupina delav-cev prvič resnično sooči in spozna vsebino samoupravnih aktov svoje TOZD, ko je k temu tako takorekoč primoran, da lahko uveljavi svoj inte-res. Pogosti so primeri, ko mora delavec izrecno zahtevati, da se mu da na vpogled zapisnik, sklep ali celo samoupravni splošni akt, ker so to unikati in so skrbno hranjeni v predalih raznih služb ali odgovornih delavcev (PEP). Občutno boljše stanje je v tistih delovnih organizacijah, ki imajo svoja glasila oziroma informativne biltene in kjer so formirani organi upravljanja, kot to določa zakon o javnem obveščanju. Samoupravni odnosi na področju stanovanjskega gospodarstva Na področju samoupravnih interesnih skupnosti v obravnavanem ob-dobju nismo ugotavijali pomembnejših kršitev samoupravnih pravic de-lovnih ljudi ali družbene lastnine, toda opaziti je še dokaj pomanjkljivo uveljavljanje in vsebinsko delovanje vseh samoupravnih mehanizmov v teh institucijah. Menimo, da te skupnosti še niso postale enakopravni in sestavni del samoupravljanja v TOZD, krajevnih in drugih skupnostih. V mnogih primerih so bile delegacije za samoupravne interesne skupnosti samo izvoljene, premalo pa so se za njihovo aktivnost in delovanje zani-mali tako TOZD kot tudi drugi organi ali organizacije, ki so jih kandidirali. V našem dostdanjem delu smo najčešče s tega področja samoupravnih problemov naleteli na težave pri delovanju stanovanjskih samoupravnih interesnih skupnostih in njihovih organov. Samoupravne interesne skup-nosti še niso v celoti prilagodile gospodarjenja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določbam zakona, pa tudi hišni sveti kot osnovni nosilci stanovanjske samouprave še niso povsod zaživeli. Največkrat tu ne gre za zavestno kratenje samoupravnih pravic, atnpak bolj za objektivne, včasih pa tudi subjektivne težave, ki nastajajo pri uveljavljanju in delovanju samoupravnih stanovanjskih organov. Hišni sveti, zlasti pa sami stanovalci skušajo preko hišnega sveta vplivati na stanovanjske skupnosti za čim nižje stroškc upravljanja in zagotoviti le minimalna sredstva za obratovalne stroške. Čestokrat tudi niso zadovoljni z uslugami organizacij za vzdrževa-nje stanovanjskih hiš, predvsem pa s cenami, ki jih te organizacije postav-Ijajo. Številni so tudi primeri, ko stanovanjske hiše sploh še nimajo hišnih svetov in ne drugih organov, ki bi zares skrbno in tekoče gospodarili s temi objekti. V teh primerih siccr v mejah svojih možnosti urejajo vprašanja upravljanja in gospodarjenja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini samoupravne stanovanjske skupnosti, toda zaradi obilice dela vseh pro-blemov ne obvladajo. S postavitvijo prisilnih upraviteljev, kjer ne bo možno v kratkem času ustanoviti hišnih svetov, bo po zatrjevanju stano-vanjskih skupnosti do določene mere ta problem rešen, toda ostala bodo še številna nerešena vprašanja o uveljavljanju vseh samoupravnih pravic stanovalcev, ki bodo končno le morali te pravice izvajati prek hišnih sve-tov. Po določbah zakona o gospodar jenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini se pravice in obveznosti delavcev za opravljanje del pri obratova-nju stanovanjske hiše pri delu in iz dela urejajo s pogodbo, ki jo skleneta delavec in hišni svet. Niso osamljeni primeri, ko taki delavci (hišniki, kur-jači, snažilke) ne vidijo zadostne pravne in dejanske zaščite v hišnem svetu. Prevladuje miselnost, da jim je v večjih delovnih organizacijah za vzdrže-vanje stanovanjskih hiš zagotovljena večja varnost, da jim samo take de-lovne organizacije lahko nudijo stanovanjske kredite, sredstva za regres pri letnetn dopustu ter prehrani in podobno. Nekateri delavci smatrajo, da predstavlja delovno razmerje s hišnim svetom enak ali celo slabši položaj, kot če bi bili zaposleni pri zasebnem delodajalcu in da v večjih delovnih kolektivih pač v večji meri sodelujejo v upravljanju in gospodarjenju s sredstvi združenega dela. S področja delovanja vseh, zlasti pa stanovanjskih samoupravnih skup-nosti bo gotovo še znatno več problemov ob njihovem polnem uveljavlja-nju. Lahko trdimo, da je samoupravljanje na tem področju šele zaživelo in da bo tako pri ustanavljanju teh organizmov kot pri izdelavi vseh samou-pravnih aktov in njihovem doslednem spoštovanju še precej težav. Meni-mo, da gre na tem področju za delikatno področje čuvanja samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbenega premoženja in da bo zato tudi naša organiziranost morala biti ustrezna težini teh problemov. Reševanje stanovanjskih problemov delavcev tudi sodi v sfero medse-bojnih razmerij v združenem delu in je eno od dokaj občutljivih vprašanj tega področja. Čeprav smo v obravnavanem obdobju zabeležili le 22 pro-blemov oziroma primerov kršenja samoupravnih pravic pri dodeljevanju stanovanjskih kreditov ali stanovanj, je bilo tovrstnih kršitev znatno več. V številnih TOZD ta vprašanja rešujejo s pravilniki, ki so jih sprejeli delavski sveti, ne pa delavci neposredno in tako največkrat niso sodelovali že pri izdelovanju samoupravnih aktov, ki urejajo ta področja. Kot pogoj za pravico udeležbe pri dodeljevanju stanovanjskih kreditov čestokrat zahtevajo določeno delovno dobo v tej delovni organizaciji (od 3 do 8 let), namesto da bi to okolnost morda upoštevali le kot kriterij pri sestavljanju prednostne liste. V nekaj primerih smo delovne organizacije v svojih pobudah opozorili, da je delitev sredstev skupne porabe neodtujljiva pra-vica delavcev, ki jo delavci pridobijo istočasno s sklenitvijo delovnega razmerja, ne pa šele po določenem času. Osamljeni pa tudi niso primeri, da je pri dodeljevanju stanovanj ali sta-novanjskih kreditov prisoten močan vpliv vodilnih delavcev, ki s svojimi predlogi komisijam ali drugimorganom, ki rešujejo ta vprašanja, vsiljujejo rešitve, ki niso vselej v skladu z določbami samoupravnih aktov. Zasledili smo tudi primere, da imajo poslovodni organi pravico sami odločati o dodeljevanju stanovanjskega posojila delavcem, ki jih delovna organiza-cija izredno potrebuje, četudi niso izpolnjeni ostali pogoji samoupravnih aktov, ki urejajo reševanje stanovanjskih problemov. Čeprav je v interesu celotnega delovnega kolektiva, je treba včasih do-deliti stanovanje ali stanovanjske kredite vodstvenim in strokovnim delav-cem ne glede na delovno dobo, tudi socialnih in ekonomskih razmer, zlasti mlajših delavcev ne bi smeli v taki meri zapostavljati. Gotovo se z reševa-njem stanovanjskih rešujejo tudi kadrovska in druga organizacijska vpra-šanja, vendar je stanovanjsko vprašanje treba reševati kot elementarno vprašanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. Kadrovska politika Prepočasno izvajanje družhenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveni ji, enako nespoštovanje regijskih družbenih dogovorov o kadrovski politiki so mnogokrat vzrok za skaljene samoupravne odnose. Opozorili bi le na nespoštovanje nekaterih določil tega družbenega dogovora, kar lahko povzroča motenje v samoupravnih odnosih in oškodovanje družbene lastnine. Zaradi neustreznih kadrovskih rešitev se dogaja, da se na poslovodnih in odgovornih mestih v organizaciji združenega dela nahajajo posamezniki, ki se niso otresli birokratsko-tehnokratskih metod dela ali celo idej. Takšni ljudje prav gotovo ne bodo znali in hoteli oblikovati nove družbenoeko-nomske odnose. Zaradi nesposobnosti ali odpora posameznikov, da bi izdelali in predla-gali strokovne rešitve, ki bi temeljile na ustavnih načelih, prihaja do stag-nacije, ali celo nazadovanja v razvoju posamezne,organizacije združenega dela, ter do nenehnega zaostrovanja v medsebojnih odnosih. Takšni odnosi tudi povzročajo in pospešujejo fluktuacijo. Zaradi tega je nenehno določen procent zaposlenih v fazi priučevanja, sredstva, naložena v znanje delavcev, ki fluktuirajo, pa so za družbo delno izgubljena. Kadrovski plani ponavadi niso sinhronizirani oziroma prilagojeni potre-bam, ki jih narekujejo razvojni programi. Tako v organizacijah združenega dela, kjer načrtujejo razširitev modernizacije ali graditev novih proizvod-nih zmogljivosti.nimajo povsod izdelanih kadrovskih planov. O kadrih začno razmišljati, ko so investicije že končane. Materialna škoda, ki v družbi nastane zaradi malomarnega odnosa do kadrovske poli-tike, ni izmerljiva, da o socialni in ekonomski varnosti delavcev v teh sredi-nah sploh ne govorimo. Družbena škoda nastaja tudi, ko delavci ne opravljajo poklica, ki ustreza njihovi izobrazbeni stopnji. Družba nalaga sredstva za določene profile delavcev, za katere je potrebna višja in visoka izobrazba (primer: učitelji in profesorji). Ti delavci pa zaradi znanih vzrokov zapuščajo mesta v izobraževalni dejavnosti in se zaposlijo v drugih panogah gospodarstva. Zaposlijo se npr. kot priučeni bančni delavci, pomožni knjigovodje, refe-renti v komercialnih službah, prodajalci v trgovinah, tajniki samoupravnih organov in podobno. Za vsa ta mesta se v večini primerov ne zahteva višja ali visoka izobrazba. V šolah poučujejo delavci z nepopolno izobrazbo in upokojenci. Ta napaka v kadrovski politiki povzroča mnoge težave v tej dejavnosti. Tudi v ostalih družbenih dejavnostih smo naleteli na anomalije, zaradi katerih trpi kvaliteta dela in so skaljeni medsebojni odnosi. Vrsta težav je v zobozdravstvu, ker se ob odobritvi specializacije ni ra-zmišljalo in našlo sredstev, ki so potrebna za nabavo instrumentarija za specialista. Pa tudi družbeno je nesprejemljivo, da specialist, ki porabi tri leta za izobraževanje, po končani specializaciji ponovno opravlja enako delcvkot ga je pred specializacijo. Zaradi takšnih in podobnih primerov, ki kažejo na popolno odsotnost načrtovanja kadrovske politike, prihaja do poslabšanja odnosov in konfliktov med delavci. V razgovorih, ki smo jih opravili s posamezniki in samoupravnimi orga-ni, so nas opozorili na težave, ki jih imajo v organizacijah združenega deia zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov. Tako v družbeni dejavnosti — izobraževanju, zdravstvu in kulturi v Ljubljani ni enega samega pravnika, ki bi se ukvarjal s samoupravno normativno dejavnostjo V organizacijah združenega dela ni prepotrebnih kadrovskih služb, ki bi pripravljale gradiva za konkretne kadrovske odločitve. Organiziranje kadrovskih služb je le ena od nalog oziroma obvez, ki so jih podpisniki družbenega dogovora o kadrovski politiki prevzeli, niso jo pa uresničili. V poročilu smo hoteli opozoriti le na nekatere negativne pojave, ki so posledica neuresničevanja družbenega dogovora o kadrovski politiki. V bodoče bi bilo nujno podvzeti ukrepe proti podpisnikom tega družbenega dogovora, ki nalog ne izvajajo. Le z doslednim izvajanjem družbenega dogovora bo kadrovska politika resnično postala sestavni del samouprav-Ijanja v sleherni TOZD. III. Mnenje in predlogi Poročilo Družbenega pravobranilca samoupravljanja je prvo tovrstno poročilo in smo z njim hoteli predvsem predstaviti institucijo družbenega pravobranilca samoupravljanja, opisati našo dejavnost in seznaniti druž-benopolitične institucije s pojavi ktgitve varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v razdobju od meseca maja 1976 do konca tega leta. Čeprav je v poročilu zaslediti poleg opisa posameznih pojavov tudi naša stališča in predloge, skušamo na koncu tega sporočila strniti še nekatere predloge, ki bodo služili naši usmeritvi in usmeritvi dejavnikov, ki sodelu-jejo z družbenim pravobranilcem samoupravljanja. 1. Samoupravno informiranje v praksi ni dovolj usmerjeno v to, da bi informacije čim hitreje prerasle v celovit komunikacijski sistem, v katerem bi bili delovni ljudje obveščeni o proizvodnih in družbenih problemih de-lovne organizacije, kar je predpogoj za opravljanje funkcije proizvajalca in upravljalca. Obveščanje prek internih glasil je le ena od oblik in bi se morale zlasti sindikalne organizacije zavzemati za to, da bi bil sistem obveščanja popol-nejši in da se politične smernice in določila zakona o združenem delu izva-jajo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo o pojavih nerednega, nere-snega in nepopolnega informiranja obveščal prisotne dejavnike in v zvezi s tem iždajal pobude. 2. Reševanje problemov neusklajenosti in pomanjkljivosti samouprav-nih splošnih aktov v TOZD in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organih je povezati s takojšnjim izdajanjem pobud k usklajevanju z zakonom o združenem delu. Iz prakse namreč povzemamo, da tiste OZD, ki so v preteklosti zaosta-jale v usklajenosti s pozitivno zakonodajo, z odlašanjem in zanašanjem na dveletno usklajevalno obdobje(tudi v prihodnje tega stanja ne bodo pravo-časno in kvalitetno opravile. V ta prizadevanja se morajo vključiti poleg družbenega pravobranilca samoupravljanja tudi predvsem organi skupščin občin in družbenopoli-tične organizacije, zlasti sindikat ter slediti uresničevanju programov. 3. V večini primerov so bile pobude družbenega pravobranilca samou-pravljanja v organizaciji združenega dela sprejete in upoštevane. Naše ukrepanje je bilo uspešnejše v organizacijah združenega dela, kjer delova-nje subjektivnih sil temelji na dokumentih ZK in zveze sindikatov in kjer nima odločujoče in obvezujoče besede politični aktiv, katerega člani niso svoje ninenje oblikovali v politični organizaciji, ali samoupravnem organu, katerega v političnem aktivu predstavljajo. 4. Posebno problematiko predstavlja izvajanje določil družbenega dogovora o kadrovski politiki. Ugotavljamo, da so ponekod zelo oportuni-stično pristopili k verifikaciji moralnopolitične kvalitete, ki je hkrati s stro-kovno usposobljenostjo osnovni in prevladujoči kriterij pri ocenjevanju ustreznosti kandidatov za odgovorna delovna mesta. Prepričani smo, da so neustrezne kadrovske rešitve med drugim tudi vzrok za vsebinsko neustrezne samoupravne akte, ki so odraz slabega dela posameznih strokovnjakov. So odraz njihovega neustvarjalnega ali celo malomarnega odnosa do samoupravljanja, njihove premajhne zavzetosti za upoštevanje zakonitosti, premajhne odgovornosti do gospodarjenja z družbenimi sredstvi in pomanjkanja vrlin, ki bi jih moral imeti sleherni delavec, predvsem pa delavec na odgovornem delovnem mestu. Te neustrezne kadrovske rešitve in samovolja posameznika kakor tudi vsebinsko neustrezni samoupravni akti so bili pogostoma vzrok nesoglasij in zaostravanja odnosov, ki sta jih reševala družbeni pravobranilec samou-pravljanja in sodišče združenega dela. Zato je nujno posvetiti vso pozor nost doslednosti v kadrovski politiki, predvsem izbiri kandidatov za de lovna mesta, na katerih se zahteva strokovno znanje in politične vrline. Lc delavci s temi kvalitetami so sposobni kreativno oblikovati družbenoeko-nomske odnose v dani sredini in ne le formalistično pristopati k uresničeva-nju in izvajanju ustave in zakona o združenem delu. 5. Sodelovanje z občinskimi skupščinami in njihovimi organi bomo ob izvajanju zakona o združenem delu morali še bolj poglabljati. Ukrepi za varstvo samoupravnih pravic delavcev v združenem delu in varstvo druž- bene lastnine, določene v Zakonu o združenem delu, so za družbenopoli- tično skupnost in družbenega pravobranilca samoupravljanja obvezujoči in hkrati terjajo, da je med njima tesno in usklajeno sodelovanje, čeprav je vsak od njih v svojem delu popolnoma samostojen. Nujna bo tudi konkretna strokovna pomoč izvršnih organov občinske skupščine pri ugotavljanju in spremljanju gospodarjenja v otganizacijah združenega dela. Veliko aktivnost je pričakovati s strani komisij za pregled samoupravnih aktov. Delo teh komisij bo moralo biti vgrajeno v občinski program uskla-jevanja z zakonom o združencm delu. 6. V naših akcijah so nam pomagale družbenopolitične organizacije občin, katere z našimi pobudami seznanjamo predvsem zato, da opozo-rimo na motnje v samoupravnih odnosih, ki y organizacijah združenega dela nastajajo predvsem zaradi odsotnosti na razredni osnovi organizirane politične akcije. Pozitivno je bilo tudi sodelovanje z drugimi dejavniki, ki v okviru svojih pristojnosti varujejo samoupravjie pravice delavcev v združenem delu in družbeno lastnino. Tu predvsem mislimo na sodišče združenega dela, javno tožilstvo, redna sodišča, upravo javne varnosti, službo družbenega knjigovodstva, komisije za družbeno nadzorstvo in druge. Mctode dela in sodelovanja s temi insti-tucijami bomo v bodoče vsebinsko dograjevali. Ljubljana, dne 25. 1. 1977 Družbeni pravobranilec samoupravljanja BOGDAN ŠTURM l.r.