Mursfca Sobota. Na meji še »švercanje« kljub ^ečim smrtnim žrtvam ni prenehalo in zato sta rJva zopet bila zadeta od krogle varnostnih organov. O dogodku bomo natančneje poročali v prihodnji številki. — Po prizadevanju Zveze poIjedelskih delavcev je poštno ministrstvo z od'okom št. 63.005 z dne 20. septembra 1939 odobrilo vsem sezonskim delavcem, ki se vračajo iz Nemčije ali Francije, polovično voznino na vseh poštnih progah. Ta ugodnost velja do 15. decembra za osebno, ne pa tudi za blagovno vožnjo. Polovično voznino dobijo na podlagi potnega lieta, s katerim dokažejo, da ae res vračajo iz inozemstva. — Neki nehvaležni sin je svojega priletnega ofieta v razburjenostl z grabljami tako rr.očno udaril, da mu je polomil rebra, radi desar je starček odšel v bolnišnico, a je na potu omagal in so ga morali odpeljati. Lepa hvaležnost za trud in vzgojo! Turnišče. 1. novembra, na dan Vseh svetnikov, amo se spominjali dragih pokojnikov z vso pobožnostjo. žalne obrede je opravil g. dekan tudi pri spominski plošči padlih vojakov. Ko je moski zbor zapel pesmici *Oj Doberdob« in »Blagor mu«, so marsikaterega vernika, ki je bil priča krvavemu klanju, odnosno, kdor je koga lzgubil na fronti, oblile solze ter je bridko zaJokal. Vse obsodbe pa je vredno obnašanje nekaterih fantalinov, ki so ta dan kot živina piJani skrunili ter se v bližini cerkve pretepali. Kekateri so bili celo tako nesramni, da so z neslanimi opazkami in vriskanjem motili žalne obrede za našimi pokojniki. Razsajali so kot obsedeni. AV) rpfi ni nnhi?nesra prijnerne^a sredstva. s katerim bi take podivjance in skrunilce verskih pobožnosti spravili na pravo pot? Doslej se jim je vse preveč prizanašalo in zato taka človeka ponižajoča dejanja vedno ponavljajo. Nerazumljivo je, da varnostni organi taka dejanja tolerirajo. Glavni vzrok vseh takih dogodkov pa je treba iskati v zakotni točilnici alkoholnih pijač. Tam se mladina za mal denar napije, zato pa potem zdivja, zato je tudi temu treba obrniti nekoliko več pozornosti, da bo končno mir! Tiirnišče. V torek, 31. oktobra, sta se v zgodnjih večernih urah vračala dva možakarja iz vinograda. Ker sta zavžila malo večjo količino šumeCega mošta, sta bila nekoliko glasnejša ter sta o vsem mogočem razgovarjala, dokler se njuni nazori niso v toliko ločili, da sta se skregala in povrh še stepla. Manjši je večjemu s pomočjo neke^a >pomočnika« zapustil »lep« spominček in je nato jadrno odkuril. Take zgodbice se sicer precej čudno slišijo in niso nič kaj hvale vredne! — Iz ljubljanske bolnišnice se je vrnil in odšel nadaljevat svoje bogoslovne študije g. štefanec Anton. To nas zelo veseli. črensovci. Naš rojak g. Zelko, kaplan pri Sv. Martinu pr' Vurbergu, je zbolel ter je ponovno moral zapustiti dušnopastirsko službo in se zateči v zdravilišče na Vurbergu iskat ljubega zdravja. želimo mu skorajšnjega okrevanja, da bo čimprej lahko zdrav in vesel vrSil dušnopastirsko službo v obširnem vinogradu Gospodovem! JPetrovci! V nedeljo, 29. novembra, se je kroJaški pomoiinik Kukojca Vincencij iz Murske Sobote peljal z gospodarjem Majer Štefanom in tovariši k nam na sejem. V bližini naše občine je šofer avtomobil zaustavil, ker se je hotel orientirati po pravi poti. Pri tem je Kukojca skočil z avtomobila, da bi ugotovll pravilno pot, a pri tem je po nesrečnem naključju prišel pod z blagom naloženi avto, ki mu je zlomtt obe nogi ter mu hudo poškodoval tudi glavo. Poškodbe 80 bile smrtonosne in je leerečni oče in mož na licu mesta izdihnil. Naj počiva v miru! Renkovci. Posestnik in vodni Cuvaj Magdi« je pri jezu padel v potok Ledavo ter si pri padcu izpahnil roko in nogo. Moral se je zateči v soboško bolnišnico. Gomilici. Ko človek gre od nas proti Crensovcem, mu oko nehote obstane na lepi beli hišioi, ki stoji na kraju vaai. To je Ii5ša Kolenčeve družtne, ki je dala že dva dušna pastirja, ki sta pred kratkim skoraj istočasno opravila izpite, ki so jima še bili potrebni. Starejši sin g. Franc, korni vikar in katehet v Mariboru, je naredil profesorski izpit, a mlajši Ivan, župni upravitelj v Gor. Lendavi, pa župnijskega. G. Ivan je ze mnogo storil za dobrobit gračke fare, zato bi bila zanj najprimcrnejša nagrada, da bi postal njen župnik in tako še dalje skrbel za duhovne potrebe vcrnikov svoje fare. Dolnja Lendava. S tukajšnje fare je premeščen g. kaplan Sukič. Na njegovo mesto pride g. Ivan Camplin, doslej izseljenski duhovnik v Franciji.