Rosko bojišce.  Rusi vznemirjaijo našo. in nemške tete z napa- di na posamezne frontine ti^k.o.. sedaj tu se-iaj tam. A brezuspešuo. Sicer nobenih posebnih dogodkov. — Duma i^državui zborj je zaključena. Rusija nezndovoljna z Anglijo,  Na pariškem posvetovanju četverosporazumovib. zastojjnikov je prišlo, kakor jioroča ,,Pesti Plirlap", med Aisquithom in ruskim zastopiukom Silinskim do mučnili prizorov. Astjuith je povdarjal, da se raora odločiti usoda Fvrope v Evropi sami in da morajo za- to ruske arraade izdatneje nastopati v Evropi. Nato je izjavil Silinski v imenu ruske vlade, Rusiia ne more trpeti, da bi se ji določal način vojevanja v Londonu in pri zeleni mizi. Angleška in Francoska bi bili morali spoznati že davno, da, se zraage ne izvojujejo 7, diploma.tičnimi s= isi, temveč s krvjo in z železom. Splob odkianja vsak vojaški nasvet od one straivi, ki doslej ni prinesla dokaza, da vojPjško nadkriljuje druge. Rnsija se ne more bojevnti le pred domačimi diirmi, kakor Angleška. Ona se bori, kior se ji zdi koristno in kjer raore priboriti si kaj. Asquith je odvrnil, Angleška je žrt.ova5a zo, ogromno za Rnsi.'o. Uvfidla bo celo splošnd vo.U¦<) *'olžnost. A Silinski ga je zavmil, Angleška? se 1:-«iri za svoje napake, Ru.sija za pravice. Angleška bi se !.'ila lahko ognil.i. Sjjlošni vojni dolžnosti. ako ne bi bila zasledovala tako nesrečne politike na izhodu. SrLrski pogin je a,ngleška. napaka, ker njena diplom^ija ni vedela zabraiiiti pristo;»i Bolgarske k osrednjim državam. Tudi nesreftna solunska pustolovščina gre Antrloški na rov.1'^. Razprava, katere sta, se udeložili Srbija in Frau^oska v jtrilog Rusiji, Italija in Bolgija pa oa angleški straai, je bJla tako burna, da so jo morali prekiniti.