KRANJSKI ZVON
ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1931. Št. 6.
Posamezna štev. 2 Din.
Pobožnost v čast Presv. Srcu Jezusovemu.
Ena največjih in najbolj učinkovitih umetnin je cerkveno le*o: saj je delo sv. Duha samega, ki nam na ta čudovit način v duhu obnavlja najvažnejše resnice in dogodke naše ?v- vere. Zadnji veliki praznik Gospodov v cerkvenem letu j? praznik sv. R. T., ki nekako zaključuje to vrsto Gospodovih spominskih dni. Kmalo na to pa obhajamo brez Posebnega zunanjega blišča in sijaja praznik Presv. Srca Gospodovega: v ganljivi podobi njegovega Srca naj bi še j-nkrat ponovili vse življenje Kristusovo ter potem to poroznost poglobili in si jo vzeli k srcu ter globoko vtisnili v dušo. Srce Jezusovo je sedež življenja, ljubezni, trpljenja ln zasluženja Odrešenikovega, dejal bi, je skrita in skrivnostna delavnica, iz katere je prievetelo vse božje-človeško pijenje, da, vse in celo krščanstvo ima svoj izvor v Pfesv. Srcu.
Zato je imela ta pobožnost svoje srdite in zagrizene ?°vražnike, zlasti t. zv. janzenisti so se odlikovali s to postno slavo. Imela je ter ima pa tudi svoje iskrene prijatelje, katerih je — hvala Bogu vedno večje število. Tudi v naši župniji jih je mnogo, kar moremo razbrati iz različnih zunanjih znamenj, je pa še dosti takih vernikov, x' se kar nič ne morejo ogreti ob pogledu na Presv. Srce. ^ Pa človeka mrazi v poletni vročini, to ni dobro znamenje.
koder je večje število ovnikov na razpolago, se vrše ves mesec junij javne
duh
Pobožnosti, šmarnicam podobne, vsepovsod pa pravi pri lattlji Božjega Srca ta mesec opravljajo sami zase in na ^nem doma različne verske vaje, da počastijo Srce Odre-emkovo, se mu zahvaljujejo zlasti za nedosegljivo ljubezen n usmiljenje ter prosijo odpuščanja tudi za nemarne, anikrne in hudobne vernike, da bi tudi njim v srce prisijala sOrka in žareča ljubezen Srca Gospodovega, p    Velik je blagoslov in mnogoter učinek te pobožnosti. redvsem potrjuje in poživlja vero: cel niz najlepših verskih Sllic pripoznavam in izpričavam s češčenjem Presv. Srca, J|e skrivnosti včlovečenja in odrešenja objamem z enim uiirn dejanjem molitve in počeščenja. Kolikega pomena '  '° ^oživljanje vere v naših veri tako odtujenih in celo Čl Vra5mn časih, ve samo oni, ki ima dnevno opravka s oveškimi srci in vpogled vanje. Pripravi mlačnega kristjana i,^.do dnevnega kratkega vsklika n. pr.: „Srce Jezusovo,
111 se me", boš kmalu na njem  opazil dobrodejno
lji!ernen)bo. Kajpada, ogenj greje in gori, kaj šele ogenj p ie ljubezni! — Pa tudi nravnost vernikov dviga češčenje esv. Srca, saj se s tem obuja in obnavlja ljubezen, prva .Poved t ti dolžnost pravega krščanstva. In če kdo opravlja Sa.er°koli pobožnost v čast Presv. Srcu res z dobro voljo, iz i.0101-3 k sv. zakramentom, ljubezen ga vleče k Ljubezni, raJ,UDezn' do tako dobrega Srca se bo varoval greha in 1 Pripomočke v boju za krepost. — Menda vendar nihče
ne bo trdil, da ni treba našemu rodu več nravnosti, ko vidimo vsepovsod toliko propalosti in hudobije. Samo naravna sredstva ne zaležejo za poboljšajo dosti več kot nič, izmed nadnaravnih pa je najučinkovitejše češčenje Presv. Srca.
Na tak način raste po tej pobožnosti moralna vrednost poedincev ter s tem tudi človeške družbe. Pa še nekaj je lastno tej pobožnosti; tu najdemo sredstvo zoper skvarjenje družabnega reda in blaginje, zoper tisto brezmejno samo-pridnost, ki rase na eni in drugi strani v nasilje, podivjanost in samovoljnost ter pohlep po oblasti in moči. Milo, ponižno, nesebično in požrtvovalno gospodstvo Božjega Srca pa je pogoj prave sreče tako posameznikov kakor celih narodov.
„Tvoji smo, Srce Kraljevo", ne bodi samo lepa beseda, ampak naj postane resnica in življenje. To bodi naša naloga in namen vse naše pobožnosti ves mesec junij. Prijatelji božjega Srca, pokažite mu svojo ljubezen s tem, da mu pridobite čim več novih častilcev in prijateljev ter postanete s tem vi sami apostoli Presv. Srca Jesusovega!
Javna morala.
' Večkrat slišimo tožbo: „Javna morala je danes zelo padla." In če opazujemo vrvenje današnjega življenja, moramo priznati, da je žalibog v tej tožbi mnogo bridke resnice . . .
V izrazu „javna morala" razumemo ono mero moralnega življenja, ki jo od vsakega zahteva ne samo nravni zakon, ampak tudi javno mnenje, dostojnost in celo držiivni zakoni. Moralne zakone je pač vsak dolžan izpolnjevati povsod v privatnem in javnem življenju. Kršitev nekaterih moralnih zakonov pa posega tako globoko v javno življenje, da se mora celotna javnost in tudi oblast boriti proti temu, da bi se razpasle take moralne zablode.
Naj opozori naš list na nekatere pojave, ki kažejo, da pada javna morala in da je treba, da se pobriga celotna lavnost za izboljšanje teh razmer.
Poletje je tu in z njim kopalna sezona. Predlansko leto se je v bližini Kranja pri kopanju naša nadebudna mladina tako obnašala, da je skoro neverjetno, kaj takega slišati . . Takrat smo o zadevi radi gotovih ozirov molčali. Treba pa je sedaj pred glavno sezono opomniti našo javnost na to, da morala velja tudi za kopalce!
Pred vsem prosimo vse starše brez izjeme, da ne puste svoje mladine, tudi dijakov ne, kopati se skupno obema spoloma. Morala in tudi takt zahteva, da se ženske kopljejo ločeno od moških, posebno pa to velja za mladino I V tem oziru se pri nas zelo mnogo greši in se daje mladini prilika, da moralno propada. Menda ne bo nihče zahteval od nas, da v tem oziru prinašamo kaka dejstva kot dokaze za svojo trditev I Naj velja le ugotovitev na podlagi gotovih dejstev, da se je v tem oziru v preteklih letih mnogo
Stran 2.
KRANJSKI ZVON
Štev. 6.
grešilo in premalo pazilo na našo mladino. Prosimo torej predvsem vse starše, pa tudi javne oblasti, da tej zadevi posvete nekoliko več pozornosti. Ni treba drugega, kakor iti enkrat od Farovške loke ob Savi in Kokri proti Pre-dosljem ali Naklem, pa se lahko vsak prepriča o potrebi našega opozorila.
Proti morali in taktu greše pa tudi oni kopalci in kopalke, ki v kopalnih oblekah radi promenirajo po javnih potih, drevoredih in že kar celo po vaseh in mestih. Pri tem se neredko razni parčki tako obnašajo, da se zdi, kakor da so pozabili na vsako človeško dostojanstvo in ves čut sramežljivosti. V tem oziru se kaj redi izkazujejo bolj oni krogi, ki pridejo iz mest na letovišča in kopališča. Nekje na Gorenjskem so kmetje tako »inteligenco" nagnali s koprivami! Prav so storili! Seveda so se „olikarici" zgražali nad to »neotesanostjo". Pa moramo reči, da je mnogo bolj olikana gorenjska grobost s koprivami, kakor pa oblizana gospoščina, ki ne pozna ne takta in ne morale !
Sem spada tudi poglavje o naših planinah in planincih. Menim, da nas ne bo kdo nalašč napačno razumel! Planinstvo je morda pač najlepši šport! Toda žalostno je to, da so tudi take nečastne izjeme, ki v planinstvu ne iščejo planinske lepote, ampak mesenega užitka. Nemci imajo slab pregovor, ki pravi: „Auf der Alm gibt's kein' Siind . . .": na planini ni nič greh! In po tem pregovoru se ravnajo razni skaza-planinci, ki izrabljajo planinske izlete v razne mate-rijalistične užitke in se na planinah, po kočah in raznih kotih tako obnašajo, da bi se pravi planinec moral zjokati nad njimi. Pijančevanje in razgrajanje po planinskih kočah, skupna ležišča fantov in deklet, ali gospodičev in gospo-dičen, razni prizori ob skupnih izletih . . . vse to spada tudi pod zadevo javne morale in bi bilo potrebno, da se upelje planinska policija, ki bi očistila naše lepe planine tega moralnega blata . . .
Pri tej priliki si zopet dovoljujemo prositi naše starše, da naj nikar ne puščajo mladih fantov in deklet skupno v planine samih. Drage mamice, ne bodite tako naivne in nikar ne mislite, da vaše hčere molijo po planinah rožne vence s svojimi kavalirji, s katerimi jih puščate cele dneve v prosti naravi . . . Seveda, če bi ljudje poznali le malo takta, bi pač ne puščali v planine svojih deklet samih brez zares zanesljivega varstva z mladimi fanti . . . Žalostno je, da se morajo neredko planšarice na planinah zapirati z več zapahi pred raznimi „prijatelji" planin in so mi znani slučaji, ko je moralo orožništvo preganjati take „idealne" planince radi pregreh, o katerih se v javnosti ne piše.
In razni sestanki tudi spadajo semkaj! Pred par tedni je neka družba opazovala z daljnogledom razne parčke tam ob robu čirškega gozda. Našteli so menda 7 parčkov, ki so se vsi tako obnašali, da bi jih morala prijeti policija. Saj dobro vemo, da greha ne bomo spravili s sveta, da so zaljubljenci bili in bodo, dokler bo hodil človek po svetu. Toda tudi zaljubljenci morajo paziti na človeško dostojanstvo in se ne smejo na ulici tako obnašati, da se mladina pohujšuje in odrasli zgražajo. Morda bi bilo prav, če bi okoliške občine včasi ob lepih poletnih nedeljah napravile po gozdovih okrog Kranja perlustracijo in poslale po „šubu" domov taka dekleta, ki jih zaloti tam same z moškimi. Ali pa bi vsaj sporočile domovinski občini, da se opozore starši na to, kaj počenjajo njih hčere in fantje.
Konkubinati! Tudi ti rastejo po mestu in okolici I Ni dolgo tega, kar je ponovno naš minister za notranje zadeve naročil vsem občinam, naj preganjajo z vsemi silami divje zakone. Pri zadnjem ljudskem štetju so občine najbrž ugotovile precej takih slučajev in bi bilo prav, če bi tako blago ekspedirale iz svojega okoliša, kakor predpisuje zakon, ker sicer so tudi občine krive javnega pohujšanja, ki ga dajejo tuki divji zakoni.
Preklinjevanje! Med našim narodom pred vojsko bogo-kletstva skoro nismo poznali, danes pa se je tako razpaslo, da je groza! Pri vsaki nepriliki nekateri grdo kolnejo Mater božjo in Boga!
Ni dolgo od tega, ko sem opazoval, kako se igrajo otroci. Med njimi je bil tudi kake tri leta star otrok, ki se je zviral po plotu. Kar na enkrat ga zaslišim, kako prav pošteno zarobanti: „Porca M. . .!" Kar svojim ušesom ni; sem mogel verjeti, da bi bilo to mogoče, da otrok, ki niti govoriti še dobro ne zna, kolne Mater božjo. Pa še en čas poslušam in zopet kakor za igračo zavpije: „Porca M . . .1" Pa stopim k otroku in ga vprašam: „Kdo te je pa to naučil?" „V gostilni sem slišala", odgovori otrok...
Vsa javnost je kriva, če pusti mirno, da se tako nesramno preklinja Bog in božja Mati! Vsak je dolžan p° svojih močeh nastopati proti temu javnemu sramotenju Boga in Njegove Matere. Saj imamo državni zakon, ki to prepoveduje, imamo odredbe naših oblasti, ki groze s kaznijo bogokletnežem in vendar se še vedno javno preklinja ii sramoti vse, kar je kristjanom sveto, a ga ni, ki bi kdaj naznanil bogokletneža! In če v gostilni gostje preklinjajo Boga in Marijo, je dolžan gostilničar proti temu nastopiti in take ljudi pognati ven iz svoje hiše, sicer bo tudi rra njegovo hišo prišlo grozno maščevanje. Bogokletstva prinesejo prej ali slej prokletstvo nad onim, ki ga izgovarja; pa tudi nad tistimi, ki ga dopuste in ne preprečijo. Še bolj pa je žalostno, da se puste mali otročiči v bližino talcih propalic, ki v javnih lokalih, po gostilnah in na ulici tna-donirajo in izgovarjajo druga bogokletstva.
Javna kršitev moralnih zapovedi je greh, ki pokvarja javno življenje in znižuje nivo javne poštenosti, radi tega je vsa javnost poklicana, da sodeluje proti vsem tem i" podobnim razvadam. Vsak posameznik, razne organizacije* pa tudi naše občine in druge oblasti so dolžne delati na to, da bo naš narod rastel v poštenosti, ne pa narobe I D& bomo dosegli rekord v spoštovanju moralnih načel, ne pa rekordov v pobojih, pijančevanju in preklinjanju!
Papež o krščanskem zakonu.
Morda ste že slišali, da je sv. oče Pij XI. pred kratkem izdal okrožnico za vso Cerkev o krščanskem zakoni ki nosi ime ,,Časti connubii", po prvih besedah okrožnic^ Sv. oče papež sam, pa tudi vsi katoliški škofje po njego' vem ukazu naročajo, da to okrožnico vernikom razložiti'0 radi njene velike važnosti.
Pred kratkem so bile pri prvi sv. maši katehetične pridige o zakonu, ker pa k prvi sv. maši prihaja le en de župnije in ker je zadeva tako važna, bo prinesel naš ligt o papeževi okrožnici nekaj člankov o zakonu.
Dostojanstvo krščanskega zakona.
Sv. oče pred vsem povdarja veliko dostojanstvo krščanskega zakona, kar je pač potrebno za današnji čas, ko mnog1 nimajo pravega pojma o njegovi veličini.
Dostojanstvo zakona je predvsem utemeljeno v člo' veškern dostojanstvu, v naravi zakona, oziroma v njcgovefl1 namenu, ki je razmnožitev človeškega rodu, Človek kot urnfl0 bitje presega vse vidno stvarstvo po svojem dostojanstvi1, Bog hoče, da se ljudje rode, ne samo radi tega, da bi §e napolnjevala zemlja, ampak predvsem radi tega, da Bog/ časte, da ga spoznajo, ljubijo in ga enkrat vekomaj uživaj0, v nebeškem veselju. Ta človeški namen k nadnaravni sret' presega vse, kar je oko videlo in uho slišalo in človešk" srce občutilo.
Krščanski starši niso samo roditelji, ki ohranjajo čl°' veški rod in ga razmnožujejo, ampak naj bi bili tudi r°" ditelji svetnikov, otrok božjih, dedičev nebeškega kraljestvi vzgojitelji človeškega rodu za Boga in njegove namenej
Krščanski roditelji sodelujejo z Bogom-Stvamikom Pf ustvarjanju novega življenja, z božjim sodelovanjem pa ro<£ in vzgajajo duše za nadnaravno življenje. Na svetu ni ve<5r vrednote za nas, kakor, je življenje! In nadnaravni cilj &°f veka je vzvišen nad vse cilje tega sveta in življenja. Tak"
Štev. 6.
KRANJSKI ZVON.
Stran 3.
je krščanski zakon že po svoji naravi in po svojem pomenu in svoji nalogi božja ustanova, ki se ponaša lahko z nedoglednim dostojanstvom.
Tretjo nedeljo po veliki noči smo brali prelepi evangelij, ki je vzet iz poslovilnega govora Našega Gospoda pri zadnji večerji, kjer govori vnaš Odrešenik tudi o vzvišenosti zakonskega namena: „Žena na porodu je žalostna, ker je prišla njena ura. Ko pa porodi dete, ne misli več na bridkosti, od veselja, da je človek rojen na svet." Jan. 17, 21.
Dosti trpljenja, skrbi in dela imata krščanska zakonca s svojimi otroci, toda vse to je majhno, vse to se pozabi, vse to se pri poštenih roditeljih izpremeni v veselje nad tem, da je „človek rojen na svet".
Kdo izmed nas bi dal svoje življenje za eno miljardo dinarjev? Ali za vse bogastvo na tem svetu? Nihče! Sami svoje življenje cenimo višje, kakor vse drugo na svetu. Posebno vrednost pa še dobi človeško življenje v luči večnosti, če se zavedamo, da je človek ustvarjen za večno srečo v Bogu. Ena sama duša je več vredna v luči večnosti in nebes, kakor ves svet. Človeška duša je tako dragocena, da je prišel sam Sin božji na svet in je dal svoje življenje za to, da reši človeške duše.
In zakon je Bog ustvaril za to, da se v njem rodi človek, človeško življenje za večnost. Kako velike vrednosti mora biti torej zakon in kako dostojanstvo ima v božjih očeh!
Dostojanstvo zakona pa je Bog posebno s tem dvignil, da ga je povzdignil do časti zakramenta. „To je velik zakrament«, kliče sv. apostol Pavel! Velik zakrament, ki posvečuje zakonsko življenje; velik zakrament, ki daje zakoncem posebno milost, da morata živeti zakonsko življenje Bogu v čast, sebi in otrokom v časno in večno korist, ter človeški družbi v blagoslov.
Zakrament sv. zakona torej posvečuje človeški rod s posvečujočo milostjo, kakor drugi zakramenti in daje onim besedam iz raja: „rastita in množita se" zakramentalnost, posebno posvećenje.
Krščanski zakonci se poročajo v Kristusu, pred altar-jem, blagoslovljeni od Boga in Cerkve, ki je nanizala za poroko toliko tako lepih in pomenljivih obredov.
Ta veliki zakrament moramo spoštovati, če umevamo in spoštujemo svoje človeško dostojanstvo. Kdor zakona ne spoštuje, ni vreden, da je prišel na svet kot človek. Spoštovati ga moramo pa tudi še posebno radi tega, ker ga Bog odlikuje in ker Bog zahteva, da ga smatramo kot Podobo tesne vezi med Kristusom in Cerkvijo.
Današnji svet je neredko v svojih besedah, šalah in zabavah rad frivolen in govori o zakonu kot o nekem pred-jnetu šale, norčevanja, neprimernosti in celo umazanosti. Panes imamo že celo vero, katere najznačilnejša poteza Je morda ta, da blati dostojanstvo zakona, kateremu hoče yzeti vse, kar je lepega in plemenitega in ga hoče poteptati v blato samih živalskih nagonov. Boljševizem stremi predvsem za tem, da uniči zakon in ga oropa vsega njegovega "aravnega in nadnaravnega dostojanstva. In ta duh se šlrii kakor kuga in okuža mišljenje narodov. Zato je Potrebna, zelo potrebna beseda o velikem dostojanstvu, 0 krasni veličini krščanskega zakona, katerega moramo spoštovati, o katerem moramo le z dostojanstvom in spo-tovanjem govoriti. Treba je, da se zakonci zavedajo dostojanstva svojega stanu, treba je že mladini govoriti o lepoti ožje odredbe, ki človeka ustvarja in ga prenavlja v zakonu za nebesa.
, Kdor zakona ne spoštuje, nima umevanja o človeškem ^stojanstvu.
Zahvala.
Govorim popolnoma odkrito: da ne bom prosil zastonj, sem bil prepričan, a tolike darežljivosti res nisem pričakoval, ko sem za letošnjo veliko noč na tem mestu nastopil s svojo prošnjo. Presenečen sem in prisrčno vesel, da je Srce Jezusovo našlo tako veliko dobrih src pripravljenih, da pomagajo širiti njegovo češčenje med našo gimnazijsko mladino. „Naj Presv. Srce obilo poplača vsak tudi najmanjši dar!" kličem in prosim poln globoke hvaležnosti vsem in vsakemu. Posebno so me ganili številni darovi revnejših slojev, ki so tudi radi prispevali po svojih močeh. Nikjer pa niso nabiralci našli ne trde besede ne osornega pogleda, kar je le še podžigalo njih vnemo. Tej vrli in požrtvovalni mladini sem se pa že osebno zahvalil za njen tako uspešen trud.
Uspeh zbirke, ki se je vršila 14 dni, je ta: 20 kon-greganistov je nabralo pri 228 strankah 2490 Din, 12 kon-greganistinj pri 192 strankah 2331 Din; skupno 4821 Din. Obračun o uporabi te zbirke bom objavil v prihodnji številki »Kranjskega Zvona", ko bo vse dodelano in vsi računi poravnani.
P. n. darovalce in darovalke pa vljudno povabim, da se udeleže naše slovesnosti, ki se bo vršila dne 7. junija po spodaj objavljenem sporedu, ter se prepričajo pri tej priliki sami, kako smo obrnili njih darove.
V Kranju, dne 16. maja 1931.
prof. Watzl, gimn. katehet.
Župnija Kranj.
Oznanila za junij.
Junij je posvečen posebno češčenju presv. Srca Jezusovega. Ta- mesec je pripraven za posvetitev družin presv. Srcu; družine, ki še niso posvečene, vabimo, da to store. Pridemo radi, kadar kdo želi izvršit posvećenje na dom.
Litanije pred prazniki so ob 8. uri zvečer.
Popoldanska služba božja ob nedeljah in praznikih se vrši ob 8. uri zvečer. Če bi bilo to kmečkim družinam neprilično radi oskrbe živine, naj dotični, ki ne morejo priti zvečer k službi božji v Kranj, hodijo poleti k popoldanski službi božji na Premskovo, kjer se ista vrši ob 2. uri popoldne.
4. Praznik presv. Rešn. Telesa, ob 6. sveta maša z blagoslovom brez pridige, ob 8. uri slovesna sv. maša z leviti brez pridige, po sv. maši gre procesija letos v Savsko predmestje. Prvi blagoslov je pri znamenju pri župnišču, drugi pri Majdiču, tretji pri Stari pošti in zadnji na Glavnem trgu. Svetiljke vabimo k procesiji! Prosimo, da procesije ne trgate, radovedneži naj ostanejo doma in naj ne motijo pobožnosti. Po procesiji bo še ena sv. maša, po 6. sv. maši vesoljna odveza za III. red.
V osmini praznika presv. Rešn. Telesa bodo sv. maše ob 6. uri z blagoslovom.
5. Prvi petek v mesecu. Ob 2. pop. šolska spoved za gimazijo.
6. Ob 7*30 gimnazijska sv. maša s skupnim sv. obhajilom.
7. Nedelja v osmini presv. Rešn. Telesa. Prva
nedelja v mesecu, ob 6. uri sveta maša z blagoslovom, skupno sv. obhajilo za moške.
Na Premskovem ob 9. uri sv. maša in na to procesija sv. Reš. Telesa.
Dijaška Marijanska kongregacija priredi to nedeljo slovesno posvetitev kongregacije presv. Srcu Jezusovemu in sprejem novih članov. Pobožnost se vrši pop. ob 230 v gimn. kapeli. Cerkveni govor bo imel pri tej priliki g. dr. Mihael Opeka, stolni kanonik v Ljubljani, ki bo tudi sprejemal nove člane.
993^
/
Stran 4.
KRANJSKI ZVON
Štev. 6.
Ob 7. uri shod za dekliško Marijino družbo.
11. Pričctck tridnevnice na čast presv. Srcu Jezusovemu, zvečer ob 8. uri pete litanije presv. Srca Jezusovega.
12. Praznik presv. Srca Jezusovega, ob 6. uri zj.
sv. maša z blagoslovom v kapeli presv. Srca Jezusovega, po sv. maši vesoljna odveza za III. red, zvečer v kapeli litanije presv. Srca Jezusovega.
13. Ob 6. uri sv. maša z blagoslovom v kapeli in zvečer litanije presv. Srca Jezusovega v kapeli.
14. Nedelja v osmini presv. Srca Jezusovega, ob 6. uri sv. maša z blagoslovom, ob 8. uri med sv. mašo prvo sv. obhajilo za vse šole, ob 8. uri zvečer ura molitve in pete litanije presv. Srca Jezusovega. Popoldne ob 715 shod za III. red.
21. IV. nedelja po binkoštih, služba božja po navadi, 7.15 pop. v župni cerkvi stanovski govor za žene, mesto, na kvaterno nedeljo.
24. Sv. Janez Krstnlk.
27. Slovesna sv. maša za vse, ki so padli za vero in domovino. Ker je Vidov dan na nedeljo in se v nedeljo ne more opraviti črna sv. maša, se ta slovesnost preloži na en dan prej.
28. V. nedelja po binkoštih, služba božja po navadi. Pri vseh dopoldanskih opravilih bo darovanje za gg. kaplane.   Ob 7-30 zvečer ura molitve za dekleta.
29. Sv. Peter in Pavel, ob 6. uri sv. maša z enim in ob 10. uri peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Po 6. sv. maši vesoljna odveza za III. red. Ob 7-30 zvečer ura molitve za moške.
Drugod poročeni.
Strniša Rudolf, roj. 20. aprila 1889., poročen v Zagrebu pri sv. Marku, dne 18. nov. 1930 z Dorotejo Čizmek.
Zupan Janez, posestnik, Rupa št. 31., roj. 21. februarja 1879. poročen v Predosljah dne 15. aprila 1931. z Marijo Dolinar iz Britofa, roj. 17. dec. 1891.
Šorli Vincenc, roj. na Rupi 10. jan. 1908., poročen v Skoplju dne 26. aprila 1931 z Milico Marinkovič iz Skoplia, roj. 25. febr. 1915.
Skofic Jernej, roj. v Kranju 21. avg. 1905. je bil poročen v Ljubljani M. O. s Čebular Marijo dne 30. novembra 1930.
Križaj Leopold, yroj. na Hujah št. 19. dne 17. novembra 1900, poročen v Šmartnem pri Kranju z Franč'ško Jekovec dne 4. maja 1931.
Jenko Ivana, roj. v Kranju 7. jun. 1906. poročena v Ljubljani -- Trnovo z Guzi Ivanom dne 5. maja 1931.
Mrliška kronika.
1. Jeršin Ivana, zasebnica, Premskovo št. 74., roj. 20. avgusta 1905, umrla 1. jan:
2. Kisovec Silvester, sin služkinje, Kranj 30, roj. 1. jan. 1931., umrl 8. januarja. :
3. Lokar Marija, roj. Žirovnik, Premskovo št. 11. roj. 2. okt. 1867., umrla 2. januarja.
4. Černe Nadina, posestnika hči, Kranj št. 8-, roj. 12. maja 1928, umrla 9. jan.
5. Jakofčič Marija, žena žand. naredn. v p. Kranj 47, roj. 186 , umrla 10. januarja.
6. Zupan Jera roj. Grašič, Rupa št. 31., roj. 15. III. 1830, umrla 14. januarja.
7. Engelman Karol, kovač, Kranj, Savsko predmestje 15., roj. 1. nov. 1846, umrl 17. jim.
8. Šavnik dr. Edvard, okrožni zdravnik v p., Kranj 186, roj. 13. marca 1852, umrl 19. januarja.
9. Dolinar Peter, sin čevljarja, Premskovo 57, roj. 26. aprila 1930, umrl 25. januarja.
10. Jocif Marijan, sin črkostavca, Kranj - Kokriško predmestje 30, roj. 19. oktobra 1930, umrl 27. januarja.
11. Koželj Jožef, užitkar, Klanec št. 9, roj. 1848, umrl 29. januarja,
12. Tavčar Terezija, vdova železniškega uslužbenca, Kranj — Kokriško predmestje 119, 84 let, umrla 31. jan.
13. Martinuzzi Edvard, sin priv. uradnika, Premskovo 116, roj. 13. febr. 1931, umrl 20. febr.
14. Dolinar Valentin, sin delavca, Premskovo 57, roj. 6. febr. 1931, umrl 27. febr.
15 Fritz Jožef, višji davčni upravijelj, Kranj — Kokriško predmestje št. 111, roj. 18. marca 1876, umrl 28 febr.
16. Ločniškar Pavla, hči delavca, Rupa 33, roj. 10. febr. 1931, umrla 13. marca.
• 7. Pollak Helena, roj. Babic, posestnica, Kranj — Kokriško predmestje 12, 85 let stara, umrla 16. marca.
18. Zupančič Ivan, uradnik v p., Kranj — Kokriško predmestje 74, roj. 24. dec. 1854, umrl 20. marca.-
19. Ciperle Mirko, sin zidarja, Premskovo 118, roj. 25. febr. 1931, umrl 25. marca.
20. Brezar Anica, hči čevljarja, Huje 17, roj. 2. nov'. 1930, umrla 21. marca.
21. Sotlšek Anton, sin čevljarja, Kranj — Kokriško predmestje 72, roj. 23. marca, umrl 25. marca.
22. Pavlic Franc, posestnik, Klane 14, roj. 19. jan. 1859., umrl 7. aprila.
23. Vrhovec Ivan, trgovski pomočnik, Kranj — Kokriško predmestje 81, roj. 1888, umrl 10. aprila.
24. Kralj Marijana, zasebnica, Gorenje 6, roj. 30. jan. 1845, umrla 17. aprila.
Razno.
Portret dekana Dagarina, G. prof. Žontar je našel v ljubljanskem muzeju malo in starinsko fotografijo tukajšnjega župnika in dekana Dagarina Jožefa, ki je služboval v Kranju od I. 1842. do 1850. in je, kakor je znano, pre-videl na smrtni postelji našega pesnika Prešerna. G. profesor J. Pungartnik je to staro fotografijo fotografiral in po tej sliki napravil prav čeden portret za župno pisarno.
Prošnja. Morda ima kdo v Kranju kako staro fotografijo nekdanjih dekanov Kosa in Reša. Prosil bi, da bi jo posodil, da moremo napraviti po njej portret za župno pisarno.
Čirčiče. Kipar Grošelj prenavlja v podružnici v Čir-čičah stari stranski oltar na listni strani.
Prvo sv. obhajilo za vse otroke bo v nedeljo, dne 14. junija in sicer med 8. sv. mašo. Vsako leto je bilo mučno gledati tisto gnečo pred oltarjem na dan prvega sv. obhajila; prvoobhajanci so morali celo mašo stati pred oltarjem in so se drugi ljudje med njimi prerivali k obhajilni mizi. Letos bomo red v cerkvi pri prvem sv. obhajilu izpremenili. Vsi prvoobhajanci bodo sedeli v prvih klopeh na obeh straneh. Dotične klopi bodo pogrnjene in rezervirane za otroke in upam, da se bodo lastniki dotičnih sedežev tisti dan otrokom na ljubo radevolje drugod poiskali prostor v cerkvi in se malo žrtvovali za prvoobhajance. Za starše bodo pripravljeni sedeži — navadni stoli ob prvih klopeh v bližini prvoobhajancev. Drugi otroci bodo stali v prezblteriju, v sredini pa napravijo špalir za dohod k obhajilni mizi. Opozarjamo, da so deležni na dan prvega sv. obhajila vsi sorodniki do 3. kolena velike milosti, da morejo prejeti popolne odpustke, če prejmejo s prvoobhajanci sv. obhajilo in molijo v papežev namen. Prav lepo prosimo starše, brate in sestre prvoobhajancev, da gotovo pristopijo z njimi ta dan k obhajilni mizi!
1500 let je preteklo o binkoštih, odkar je vesoljni cerkveni zbor v Efezu obsodil Nestorjevo zmoto, da Mariji ne gre naslov „Mati božja — Bogorodica". Nestor je učil, da sta bile v Jezusu Kristusu dve osebi: božja in človeška. Marija je rodila le Kristusa človeka in jI gre pač le naslov „Mati Kristusova", ne pa „Mati božja". Proti tej zmoti se je dvignil ves pravoverni katoliški svet in posebno preprosto ljudstvo je bilo silno užaljeno, da se Mariji odreka božje
Štev. 6.
KRANJSKI ZVON
Stran 5.
materinstvo. Da se nezmotljivo določi, kaj je od Boga razodeti nauk, je bil sklican vesoljni cerkveni zbor v Efez. Ko so v cerkvi M. B. zborovali škofje, je ljudstvo zunaj čakalo v velikanskih množicah na izid posvetovanja. In ko so se odprla cerkvena vrata in je bilo vernikom naznanjeno, da cerkveni zbor, navdihnjen po sv. Duhu, odločil, da je to razodet nauk, ki ga je Cerkev vodno učila, da je Marija Božja Mati — Bogorodnica — je izbruhnilo med narodom neizrečeno veselje in so škofe v sprevodu in z bakljami spremili na njih stanovanja.
Od tistega dne se je češčenje Matere božje utrdilo in pomnožilo, ker je verska resnica o Marijinem božjem materinstvu temelj vsega njenega dostojanstva in tudi njene časti.
Marija je „Božja mati" pa ne pomeni, tega, kakor da D> bila Marija rodila božjo naravo Boga-Sina. Božja narava Sina božjega je večna. Ta verska resnica pomeni, da je Marija rodila Kristusa, ki je Bog in človek, ki združuje- v božji osebi človeško in božjo naravo. Kristus je pravi Bog, torej je njegova mati prava Bogorodica.
Župnija Šmartin pri Kranju.
Oznanila.
4. junija. Praznik sv. Rešnjega Telesa. Zjutraj 00 6. sv, maša po navadi, ob 8. uri slovesna sv. maša, P° sv. maši procesija sv. R. Telesa po navadnem redu. Zjutraj vesoljna odveza. Popoldan ob pol treh pete litanije M. B.
Vso osmino sv. R. T. zjutraj ob pol 6. sv. maša z blagoslovom.
7. junija. II. nedelja po binkoštih. Zjutraj in ob sv. maša z blagoslovom, popoldan ob 2. litanije. Pri Sv. Joštu procesija sv. R. T. od 9. uri.
H), junija. Pričetek tridnevnice v čast presv. Srcu Jezusovemu, vsak dan sv. maša ob pol 6. pri altarju yrca Jezusovega z blagoslovom, po sv. maši litanije Srca Jezusovega.
12. junija. Praznik presv. Srca Jesusovega, po
°DhajiIu vesoljna odveza.
13. junija. Sv. Anton Padovanski.
14. junija. III, nedelja po bink. — Zjutraj in ob . • sv. maša z blagoslovom, zvečer ob pol 8. ura molitve m litanije presv. Srca Jesusovega.
21. junija. IV. nedelja po bink., B. služba po navadi. 'H. junija. Sv Janez Krstnik.
27. junija. Vidov dan. Ob 8. sv. maša in Libera za Vse, ki so padli v vojni za vero iu domovino.
28. junija. V. ned. po bink. — B. služba po navadi.
29. junija. Sv. ap. Peter in Pavel, Zjutraj in ob
9.
•sv. maša z blagoslovom.  Popoldan ob 3. litanije, po
Jitan
ijah shod Marijine družbe.
Kronika.
Poročeni v mesecu maju:
*     4. maja. Križaj Leopold stavb, delavec in Frančiška Jekovec, tkalka, — oba iz Zg. Bitnja. .     17. maja. Beton Ignacij, posestnik na Rupi in Francka Šilar, šivilja iz Brega.
t, 17. maja. Mihelčič Peter, zidar in Cecilija Črv, a'ka, oba iz Podbrezja, bivajoča na smarjetni Gori.
«j     17. maja.  Sesek Vincenc, mizar iz Dorfarjev in
^anislava Cvajnar, tkalka iz Sore
in r» lnaia- Porenta Franc, posestnik v Zgor. Bitinju pavla Tirnigar, posestnika hči iz Stražišča.
jj 18. maja. Pintar Jakob, mizar iz Stare Loke in Ivana erUi posestnica iz Zg. Bitinja.
24. maja. Kavčič Ivan, strojni ključavničar v Stražišču in Marija Kavčič, tovarniška delavka iz Črnega Vrha pri Idriji.
Umrli v mesecu maju:
1. maja. Mina Rakovec, občinska uboga iz Stražišča, stara 72 let.
2. maja. Marija Tepina roj. Oman, vdova sitarja v Stražišču stara 69 let.
17. maja. Jakob Gorjanc, oženjen železničar iz Gor. Save, star 57 let.
16. maja. Je bil pokopan v rodb. grobnici Franc Vilfan, namestnik delegata kraljevine Jugoslavije pri mednarodni donavski komisiji, ki je bil rojen v btražišču, umrl 1. maja v Nizzi.
17. maja. Je bil pokopan Jakob Grošelj, oženjen krovec, rojen v Železnikih. Povozil ga je vlak v bližini postaje Žabmca dne 14. maja.
Arhivar Fran Pokorn:
Sigismund pl. Lamberg,
prvi ljubljanski škof; kranjski in šmartinski župnik. (1463.—88.) (Nadaljevanje.)
Kljub omenjeni poravnavi glede gornjegrajske opatije z menihi, pa škof Sigismund vendar le ni mogel dospeti do zaželjenega reda in discipline med redovniki. Propad samostana se ni dal zadržati. In ker so se pričeli še turški t apadi, se je red razdružil. Na prošnjo škofovo je papež Sikat IV. z bulo z dne 8. aprila 1. 1473.samostan zaprl in Lambergu naročil, da naj v Gornjem gradu ustanovi kolegij svetnih duhovnikov, ki bodo opravljali službo božjo in pastirstvo.
Veliko posla je imel škof Lamberg tudi, da je uredil pravne razmere svojih župnij do oglejskega patriarhata in si zagotovil potrebno neodvisnost. Odločen pa previden je bil v tem oziru za vse dobro vneti mož, a je vendar prišlo do ostrih sporov kmalu po razglašenju ustanovitve škofije raznim cerkvenim oblastnikom.
Niti v cesarjevem ustanovnem, ni v papeževem po-trdilnem pismu2 ni izrečeno, naj je nova ljubljanska škofija, izvzeta iz oblasti oglejskega metropolita. Nasprotno se iz cesarjevega pisma jasno vidi, da je bila škofija zamišljena kot oglejski sufraganat, čigar škofe naj bi nameščal očak. In papež je izvzel Ljubljano le iz neposredne oblasti oglejskega očaka, dočim mu je posredna, to je metropolitska ostala, oe-le 1. 1462. dne 10. sept. je papež na prošnjo cesarjevo odvzel oglejskemu očaku vso sodno oblast nad škofom, kapiteljem in vso škofijo ljubljansko, ker se je takoj uvidelo, 4a bodo razvoj škofije ovirala razne neprilike, kar se je tudi zgodilo.
Župnija Šentvid nad Ljubljano, ki je spadala od leta 1461. pod stolni kapitelj, je bila izpraznjena I. 1453.3 po smrti Erazma Peylater-ja. Dobil jo je koroški naddiakon Gregorij Heidnich (Hovdnikh). Na predlog cesarja Friderika je pa Enej Silvij papežev nuncij umestil Gola Chlapitz-a, ki ]e bil takrat klerik iu cesarjev kaplan. Gregorij je pod vplivom očaka Ludvika trikrat dobil ugodno razsodbo. Pravda je tekla 15 let. In ravno zdaj, ko je bila župnija vtcle-šena ljubljanskemu stolnemu kapitlju po cesarjevi ustanovni listini in nje župnik postal stolni dekan, se je boj ponovil s tako ljutostjo, da je očak po svojem generalnem vikarju izrekel dne 14. avg. 1466.' izobčenje nad škofom Lambergom,
1 Ign. Orožen 1, c. str. 208.
Zgodovin, zbornik col. 6. in 113. si. ■ Listina v ljubljan. kapit. arhivu. 4 Valvasor H. knj. 8. str. 819.
Stran 6. KRANJSKI ZVON
kapitljem, proštom in nad vsemi, ki so bili za Gola Chla-pitza kot pravega župnika vneti, pa ga je on odstavil. Škof Sigismund je s kapitljem vred razglasd to delo generalnega vikarja kot ničevo in apeliral na sv. stolico. Preporno zadevo je rešil papež Pavel II.1 z razsodbo z dne 3. dec. 1468, na korist ljubljanskemu škofu.
Ko je cesar Friderik videl, koliko neprilik ima lahko škof radi župnij od strani očakove, je podelil zato Lambergu v sredo po Vseh Svetih (5./XI.) 1. 14662, pravico, da sme prosto razpolagati z vsemi župnijami, ki so vtelešene ljubljanski škofiji.
Tudi s privatniki je imel škof boje glede svojih lastninskih pravic. L. 1476.3 je bil v sporu z nekim Andrejem in Mihaelom Snaer radi ene kmetije v kraju Wolog, a bila je dne 12. febr. 1477. potom pravde škofu priznana.
Škof Sigismund Lamberg je pa razen organizacije svoje nove škofije imel posla še z drugimi važnimi zadevami. Grob blažene Heme, grofice selške, je bil skozi zadnji vek sloveča božja pot. Iz vseh slovenskih pokrajin je drlo ljudstvo v Krko na Koroškem, kjer so se godili mnogi čudeži in ljudje prejemali mnogo milosti ob grobu blažene grofinje. Še dandanes mnogi iz škofjeloških hribov, z Jesenic in drugod romajo vsako leto na omenjeni blaženi kraj.
Cesar Friderik je 1. 1464.* prosil papeža, naj se blažena Hema, katero ljudstvo tolikanj slavi, proglasi za svetnico. Papež Pij II. je sestavil v ta namen posebno komisijo, kateri sta načelovala kardinala Gerard in Viljem. Preiskavo v avstrijskih deželah je komisija poverila posebnim pooblaščencem in sicer: ljubljanskemu Škofu Sigisrnundu, sekov-skemu škofu Juriju in opatoma iz Šent Lamberta in Vetrinja. Friderik jim je dodal še tri prokuratorje, Poverjeniki so se zbrali dne 25. avgusta 1466. v stolni cerkvi krški in z veliko slovesnostjo pričeli preiskavo. Navzočih je bilo mnogo duhovnikov, svetnih plemenitnikov in nebrojne množice ljudstva, glava pri glavi. Pridige so bile v nemškem in slovenskem jeziku. Zaslišavanje prič pod prisego in sestavljanje zapisnikov je trajalo več dni. Slednjič so poslali vse akte v Rim. Toda do zaželjene kanonizacije pa le ni prišlo. Zakaj? Kardinal Spoletan, ki je dobil akte v roke in jih hranil, je takrat umrl in stvar je zastala. Kmalu potem so pa tudi turški navali odvrnili javno pozornost od te zadeve in tudi koroška dežela je tako obubožala, da ni več zmogla potrebnih stroškov. Vendar je pa grob blažene Heme v kripti krške cerkve ostal do današnjega dne znamenita božja pot.
Glavni znak5 pa so vtisnili Lambergovi vladi turški boji, in vsa skrb novega škofa se je morala obračati na to, da odvrne od slovenskih pokrajin turške navale in zaceli rane, ki jih je vsekal tuji meč.
Ko je 1. 1453. padel Carigrad in deset let pozneje še bosensko kraljestvo, tedaj je bil turški sovražnik skoro reden gost v naši deželi. Ropal je in požigal, moril, skrunil žene in dekleta, odpeljaval v sužnost može in fante ter opusto-ševal deželo, kar se je dalo. Papež Pij II. je smatral za glavno natogo svojega vrhovnega vladanja, da združi krščanske kneze v veliko križarsko vojsko proti Turkom. Zato je 1. 1464. poslal lavantinskega škofa Rudolfa kot svojega legata na Nemško in Češko, da deluje za složen nastop nemških knezov in da zlasti cesarja pridobi za vojsko. Rudolf je imenoval svojim komisarjem Sigismunda Lamberga z dne 25. febr. I. 1464.'' in mu poveril nabiranje križarjev.
Škof je imel v ta namen napravljati posebne cerKvene pobožnosti s pridigami in slovesnimi obhodi. Vsem, ki se
' Ljubljan. kap. arhiv: pergam. listina.
5 Skof. arhiv F. 37, št. 24.
" Ravnotam in kapit. arhiv F. 1(>2. 5.
4 Tozadevni akti se nahajajo v arhivih v Krki in v Celovcu v
škofiji.
3 Dr. Gruden: Cerkvene razmere v 15. stol. str. 65.
0 Ljubljan. kapit. arhiv F. 84. št. 7.
Štev. 6.
hočejo vojske udeležiti, naj pripne križarska znamenja. Kdor se sam ne more ali noče udeležiti, lahko oboroži koga drugega namesto sebe. Vsi križarji so deležni popolnih odpustkov in oproščeni cerkvenih kazni. Po vseh cerkvah naj se postavijo nabiralniki in nabrani milodari naj se porabijo za križarske namene. Vsi oznanjevalci križarske vojske, katerim škof ta posel poveri, so deležni popolnih odpustkov, kakor vojakf sami. Vsak križar, razen duhovnikov in redovnikov, mora imeti toliko, da se šest mesecsv sam vzdržuje.
L. 1469.1 so čutile slovenske dežele prvikrat vso grozo turškega nasilstva. Dolenjska in Štajerska sta ob tem napadu posebno veliko trpeli. Truma Turkov je pridrla do Ljusljane in zažgala šenklavško cerkev. Poslanci stanov vseh treh dežel so se zbrali v Šentvidu na Koroškem, da se posvetujejo o skupnem odporu. Navzoč je bil pri tem posvetovanju tudi škof Sigismund Lamberg. Naložil se je splošen oseben davek vsem trem deželam, ki je zlasti duhovščino žejo obremenil in se še pomnožil na podlagi od cesnrja sklicanega shoda, ki se je vršil meseca maja I. 1470. v Velikovcu.
L. 1471. je bil menda najhujši tuiški naval, kar jih slovenska zgodovina pozna. Vsi kronisti opisujejo v živih barvah grozo razdejenja, ki mu je sledila. V enem letu so Turki trikrat pridrh v deželo. Opustoštli In razdejali so pet trgov in dvesto vasi. Razrušeni so bili samostani: Pleterje, Stična, Jurklošter, Gornji grad, Velesalo, Mekine in samostan avguštincev v ljubljanskem predmestju. Na Kranjskem je bilo 40, na Štajerskem 24 cerkva požganih. Neštete trume ljudi su tnrki odgnali v sužnost.2
V naslednjih letih so bili Turki redni gostje na Slovenskem. Dne 5. junija so požgali šempetersko cerkev v Ljubljani, preje, marca istega leta pa župno cerkev v Cerknici. Skoraj vsako leto je zaznamovano v kronikah s požigi cerkva, ropanjem in morijami. Cerkev v Križah pri Tržiču n. pr. je bila oskrunjena, ker je bila potem dne 10. junija 1494. rekoncilirana. Ker pa ljudstvo v toliki sili od države ni dobilo nikake pomoči, zato je bilo navezano edino le na samoobrambo. Zato se je v tem času pričela doba taborov, katerih je še dandanes mnogo ohranjenih po Slovenskem.
L. 1473. so prodrli Turki tudi na Koroško in Štajersko. Pretresljivo opisuje bedo in stisko slovenskih dežel spomenica, ki so jo poslali 1.1477. kranjski stanovi papežu Sikstu IV.
Papež je storil, kar mu je bilo mogoče. Pogajal se je krščanskimi knezi in izdal že 28. junija 1475. novo križarsko bulo deleč obile duhovne milosti vsem, ki bi podpirali vojsko proti Turkom. Škof Sigismund je objavil papežev poziv v ljubljanski stolnici dne 24. sept. istega leta, a pomoči le ni bilo od nikoder. Prejkoslej se je moralo ljudstvo samo braniti, zlasti 1. 1478. je zabeleženo kot nesrečno. Še-le 1. 1483./ ko so združeni Hrvati in Slovenci ob reki Un> uničili veliko turško trumo (8000 mož), so imele slovenske dežele delj časa mir pred roparji.
V takih žalostnih razmerah je bilo škofa Sigismunda dovolj skrbi in posla. Treba je bilo pomagati, kjer je bil? sila največja, rešiti, kar se je dalo rešiti, in zopet pozidat') kar je bilo razdejanega, pa tudi ljudstvo spodbujati, da je požrtvovalno sodelovalo pri zgradbi cerkva. Zato opažam0, da je bilo takrat posebno veliko število cerkva zgrajeni" nanovo, kar priča, da vzlic bridkim izkušnjam ljudstvo nl izgubilo upanja v boljše čase in da mu je bila živa versk* zavest močna opora in velika tolažba v tej hudi borbi' Beremo pa v teh časih tudi o posvečevanju cerkva in o'' tarjev, ki so bili od Turkov oskrunjeni.      (Dalje prihodnji'
6 Dolnikarjeva zgodoviua stolnice str. 25. — Letopis Mattte Slov. 1971. str. 30. dalje.
1 Letop. M. SI. I. c. štr. 41. 8 Letop. M. SI. 1. c. str. 87.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Matija Skerbec, župnik, Kranj.        Za tiskarno ..Tiskovnega društva" Jos. Linhart, Kranj-