i".........................................................":
i Ali nam je alkohol res potreben ?   j
(Konec.)
Ako se prekorači meja pitja, nastopi torej takozvano alkoholno zastrupljenje. Začne se premnogokrat z želodčnim katarjem in drugimi znaki, kakor s pbbitostjo ali težkim spanjem in drugimi težavami in ravno tedaj se čuti bolnik najslabše, kadar ne vpliva nanj alkohol. Piti mora na vsak način, da umori svoje neprijetne občutke. Njegova edina skrb je, da se zadovolji z alkoholom. Pi-jančevo zdravje propada od dne do dne bolj, ne mara delati, ne skrbi za svojo ženo, za svoje otroke, samo alkohol in zopet alkohol, dokler ne spravi ta ljubi prijatelj rodbino v nesrečo, pijanca samega pa pod hladno zemljo ali pa kar je še hujše: telo še živi, duša pa umre, pijanec zblazni.
Alkohol ne prizanese nobenemu organu, najbolj pa vpliva na najslabši organ, kakor nas tudi vsak sovražnik napada zlasti tam, kjer smo najslabši. Zato so tudi bolezni, povzročene od alkohola, zelo različne. Najbolj nevarna je pijančevska blaznost; pijanec si domišlja, da ga drugi preganjajo, hodi žalosten in pobit, ginejo mu možgani. Mnogo pijancev zboli na jetrih. Precej navadna pi-jančevska bolezen je vnetje živcev, ki se javlja v trganju po udih. V hujših slučajih bolnika vse tako bode, da se ga ne sme dotakniti nihče. Izmed drugih živcev trpi najbolj vidni živec in očesna mrežica.
Dokazano je tudi, da je pivec zelo sprejemljiv za nalezljive bolezni,   posebno za je-
tiko, za legar in pljučnico. 40 odstotkov vseh samoumorov in 60 odstotkov vseh železniških nesreč je povzročil alKohol.
Pivci živijo povprečno krajše nego trezni ljudje. Usodni vpliv pijančevanja se razodeva tudi v tesni zvezi, ki obstoji med njim in hudodelstvi.
Nesreča še bi ne bila tolika, ko bi pitje le škodovalo tistemu, ki pije.    Ali   škoda se razteza na njegovo potomstvo.    Otroci stari-šev, ki ljubijo opojne pijače,   so   le redkoke-daj popolnoma zdravi. Ni   nič nenavadnega, j da  oče ostane zdrav   in   da   doseže   precej -j šno   starost, ali njegovi   otroci in vnuki morajo občutiti   zle posledice  njegove nesrečne j strasti.
Neki amerikanski kmetovalec je imel navado, da je izpil vsak dan pol litra žganja in je vrh tega dosegel visoko starost 90 let. Toda kaj se je zgodilo z njegovimi otroki ? Dva sta umrla v nežnem detinstvu, eden je postal božjasten in je umrl v 1B 1., dva sta bila slaboumna, dva lahkomiselna in pijanca, eden pa pretepač in potepuh.
Tako usodno učinkuje nezmerno pitje. Kje pa je meja zmernega pitja ? Tega ne moremo določiti, ker je telesna podlaga pri vsakem človeku drugačna. Ker pa nihče ne more dokazati, da alkohol koristi, je najboljše, da se popolnome odrečemo alkoholu.
Med Delavci je še vedno razširjeno prepričanje, da so za človeka, ki mora težko delati, opojne pijače neobhodno potrebne. Ali so res potrebne ? Alkoholne pijače niso nikomur potrebne, najmanj pa onemu, ki mora težko delati. Kajti delavec, ki pije, nikdar ne
zdrži toliko,   temveč se prej utrudi, nego tisti, ki ne mara za pijačo.
Alkoholik nima srca zato, kar je človeku najdražje na svetu: Za otroke, za ženo in za stariše. Alkoholiku se zdi škoda vsakega vinarja za dobre namene. Ni pa škoda, če v enem dnevu vse zapije, kar ima. Človek, ki se je udal pitju, izgubi zmisel za vse, kar je višjega in plemenitejšega.
V svetovni vojni se je dajalo vojakom alkohola v večji meri vedno tedaj, ko se je začela ofenziva, da bi izgubili vsak človeški čut in divjali kakor zveri. Učinek alkohola je bil res popoln.
Da se je pijančevanje že tako razširilo, je glavni vzrok iskati v pomnoženem proizvajanju opojnih pijač. Čim več točilnic je, temveč se pije.
Dobiček, ki ga ima država od alkohola, je le navidezen, ker je škoda, ki jo povroča, neprimerno večja. Nekatere države v Ameriki so to že sprevidele in prepovedale uživanje vsakega alkohola.
Kdor je že predaleč zabredel v pijančevanju, temu je težko pomoči. Pravi, da ga nekako oživi, okrepi. Imamo pa zato druga sredstva in zelo koristna, to je sadje, ki še je vrh tega veliko ceneje, nego žganje, in res ugasi našo žejo, alkohol pa jo le vzbuja.
Zato se tudi moramo boriti  proti   alko -holu zlasti mladina, katere alkokol   še nima v svojih ostrih krempljih, da sveto služi svoji sveti domovini.
Prazne čase, srca puna, manje riječi, više Čina, tad če biti opet sretna lijepa naša domovina.