glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito December 1979 10 Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Ana Marjanovič Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: 41-673, int. 32 Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič« Ljubljana Tehnični urednik: Dušan Lajovic GLAVNI DIREKTOR KOMBINATA, BOGO BRATINA, ODGOVARJA NA VPRAŠANJA GLASNIKA Ob zaključku poslovnega leta Glasnik: Približuje se konec leta 19?9. Kako ocenjujete poslovni r®zultat kombinata Žito v letos-niem letu? Bratina: čeprav je težko v dokaj nestabilni situaciji prognozirati rezultate, mislim, da bomo leto 1979 v žitu zaključili celo nekoli-bolje, kot smo načrtovali. V Cvetih mesecih smo presegli Predvideno realizacijo, dohodek ln čisti dohodek. Osebne dohodke smo v primer-javi z letom 1978 bistveno povedi- vendar se gibljejo v mejah Panirane mase in ne presegajo ^asti dohodka. Ob nekoliko počasnejši rasti poslovnih stroškov Je seveda tudi akumulacija višja °d pričakovane. Doseženi rezul-at' so vsekakor plod smotrnega 9°sPodarjenja in dela nas vseh. °kaj močan vpliv pa imajo tudi ru9‘ zunanji dejavniki, zlasti ce-ne surovin, energije, gotovih Proizvodov, kreditni pogoji in ne-ateri drugi zunanji vplivi. Glasnik: Kje smo naredili največ? Bratina: V vseh TOZD in delovni a opnosti skupnih služb smo se rudilj doseči čimboljše rezulta- te in razreševali mnoge razvojne jamo tine spet uvoziti žito. In že sedaj se je pokazala možnost dolgoročnega dohodkovnega povezovanja s primarno proizvodnjo, o kateri smo se dogovorili z Žitoproduk-tom iz Zrenjanina. To nam je omogočilo, da si je Slovenija zagotovila 2/3 potrebne surovine, naša delovna organizacija pa kar 90% na domačem trgu, ter da smo v minimalnem obsegu odvisni od uvoza. Potekajo dogovori s Sirmiumom iz Sremske Mitroviče, kjer je tudi možnost dolgoročno zagotoviti večje količine surovin. Na drugi strani ditorstvo, delno mlevski izdelki in mehko pecivo) plasirano v pretežni meri na lokalnih tržiščih ali pa smo proizvajali za jugoslovanske razmere majhne količine. V zadnjih letih pa obseg zlasti konditorske proizvodnje hitro narašča in smo bili med proizvajalci v Jugoslaviji v letu 1978 v proizvodnji žvečilne gume na prvem mestu, v proizvodnji bonbonov pa na drugem. To pa zahteva tudi ustrezno organizacijo prodajne funkcije, ki jo še nimamo. ---- wwv^vuii 11111 v_/ y 1 ui-vu '"tekoče probleme. Kje smo na-j^jdili največ, bi se težko oprelil. enim pa, da je dograditev silo-aa v Domžalah, posodabljanje ransporta v Mlinih, nove proiz-y°čne linije v Šumiju, nova pe-arna in slaščičarna v Brežicah, Za 'eto 1979 velik razvojni korak ln hkrati zalogaj. Nadalje, skoraj V Vseh TOZD povečujemo obseg Proizvodnje, spreminjamo struk-Uro proizvodov v korist zahtev-neiših in akumulativnejših, uva- vrsto novih proizvodov itd. Povsod tod beležimo pozitivne rezultate. Glasnik: Kako se kombinat Žito Povezuje s primarno proizvodnjo ln tr9ovino, kje so nove možnosti s°delovanja? Bratina: V letošnjem letu smo korali zaradi slabe domače Ie- uresničujemo tudi sporazum o skupni naložbi za izgradnjo skladišč v SOZD Mercator, kjer sovlagamo 400 starih milijonov. Želje trgovskih delovnih organizacij po našem partnerstvu so zelo velike, vendar jim zaenkrat v celoti nismo kos. Glasnik: Nekateri izpostavljajo problem prodaje in zalog, ki se kopičijo. Kako je s temi problemi? Bratina: Za našo delovno organizacijo je bilo značilno, da plasma naših proizvodov v preteklosti ni povzročal nobenih problemov, ker je bila vrsta proizvodov sproti naročena (kruh), medtem ko je bila ostala proizvodnja (kon- TOZD PEKARNE LJUBLJANA PONUDILE ROKO PEKATETAM Referendum o združitvi je bil v novembru. Delavci so se z glasovanjem odločili, da se TOZD Pekatete priključijo TOZD ekarnam Ljubljana, ker jim je ta med prvimi v kombinati ŽITO Ponudila roko za skupno in solidarnostno pokrivanje izgube, ki Je v letošnjem letu zelo pestila Pekatete. Obenem pa so Peka-ete v tej solidarnostni potezi našle svojo socialno varnost. Na trojih za testenine, ki se ne bodo ustavili pa bodo verjetno nrii0PI°iZVai?li testenine’ Nti na tržišče in stalne trgovske J malce (kot tudi na potrošnike) ne smemo pozabiti čez noč. Informativna služba ŽK ŽITO Menim, da se poleg kadrovske in organizacijske krepitve prodajne službe moramo spomniti tudi na potrebo po ustreznem obsegu ekonomske propagande, uskladitvi in seveda doslednem izpolnjevanju proizvodno-prodajnih planov, boljši distribuciji blaga, novih proizvodih, kvaliteti proizvodov itd. Glasnik: Pogosto doživljamo v samoupravni organiziranosti spremembe. Ali se bomo in kdaj se bomo dokončno organizirali? Bratina: Napačno je bilo misliti, da se razvijajoča organizacija združenega dela lahko enkrat za vselej samoupravno organizira. Dokaj hiter razvoj pri nas, nekatere specifičnosti kot tudi pogoji poslovanja, zahtevajo tudi te spremembe, in to moramo sprejeti kot nujno spremljevalko. V letošnjem letu so povsem dozoreli pogoji za ustanovitev nove temeljne organizacije (pekarna Bežigrad) ugotovili pa smo tudi, da druga ne izpolnjuje več vseh pogojev za poslovanje kot TOZD (tovarna testenin) in se ukinja. Do sprememb v organiziranosti DSSS bo pa tako prišlo. Ne gre torej za popravljanje nekih napak, ampak za z razvojem delovne organizacije pogojene procese. Vse usahne, obtičijo mlini — mir, domačnost sta zapisana davnini. Življenje išče sebi nove struge, nas meljejo kolesa druge. Jaro Novak Glasnik: Kako poteka priprava planov za leto 1980? Bratina: Pri izdelavi in sprejemanju letnih planov smo precej napredovali. Mislim, da smo tudi bolje organizirani in kadrovsko zasedeni v TOZD in skupnih službah in da ni več problemov za pravočasne priprave strokovnih gradiv kot osnove za samoupravne razprave in sprejemanje teh dokumentov. Problem zaradi katerega pogosto kasnimo s sprejemom in se bo morda tudi letos ponovil, je dolgotrajno dogovarjanje in usklajevanje, zlasti ko gre za plan DSSS in tudi TOZD skupnega pomena. Mislim, da bi svoj delež k hitrejšemu in uspešnejšemu dogovarjanju morali prispevati tako delavci DSSS kot tudi temeljne organizacije v čigar interesu te službe delajo. Glasnik: Pripravljamo srednjeročni plan kombinata za obdobje 1981—1985. Kaj bo v tem planu najpomembnejše? Bratina: S pripravami srednjeročnega plana 81—85 smo pričeli pravočasno, saj temu vseskozi posvečamo precej pozornosti. Kljub temu, da so TOZD že sprejele smernice za plan še vedno večina ni sprejela osnutka elementov, ki so osnova za pred-stoječe usklajevanje ter oblikovanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in končno za oblikovanje planov TOZD. Glede na dosedanje izkušnje mislim, da je predstoječa naloga izredno težka in da bo za uspešno dokončanje te naloge potrebno več resnične pripravljenosti za sporazumevanje kot smo jo kazali v posameznih akcijah doslej. Mislim, da bodo morale pri tem biti bolj aktivne in vplivne družbenopolitične organizacije in samoupravni organi na vseh nivojih. Glasnik: Kaj želite vi osebno sporočiti delovnim ljudem kombinata ob tej priložnosti, ko se poslavljamo od leta 1979? Bratina: Leto 1980 v katerega stopamo je zadnje leto tekočega srednjeročnega obdobja v katerem smo si zastavili dokaj obsežne naloge. Treba bo vložiti veliko dela v dokončanje začetega, pa bo to leto v katerem moramo izoblikovati programe za naslednje srednjeročno obdobje. Če tem nalogam dodam še nekatere znane tekoče probleme gospodarjenja in dela, potem bomo morali v letu 1980 nadaljevati vsaj tako uspešno kot doslej. Ob koncu želim vsem delavcem »Žita« srečno in uspešno novo leto! Stanislav Pohleven Tema meseca Zaostreni pogoji gospodarjenja bodo tozdom tudi v prihodnjem letu nalagali izredno tehtno razporejanje in gospodarjenje z dohodkom. Istočasno se bo z zaostrenimi pogoji gospodarjenja srečala tudi delovna skupnost skupnih služb, tako da dogovor oziroma sprejem plana svobodne menjave dela za leto 1980, ki ga moramo sprejeti, ne bo za nikogar lahko delo. Sprejeli smo že dvoje planov svobodne menjave dela, kjer smo si pridobili določene izkušnje. Na nekaterih področjih te menjave smo prišli že tako daleč, da resnično lahko govorimo o svobodni menjavi in ne o približnih merilih, ki so nam v preteklosti zamegljevali realno sliko, čeprav ta ugotovitev ne velja za vsa področja delovanja delovne skupnosti skupnih služb kljub temu ni več razlogov, da bi še naprej govorili o prehodnem obdobju oziroma, da ne bi k reševanju nekaterih spornih zadev, ki se bodo sigurno še pojavljale, pristopili izredno odgovorno. Tudi ni razloga, da bi pri tem opravilu nastopali vsak s svojega brega, ker so to skupni problemi in ker vsi zasledujemo končni smoter — čim boljše gospodarjenje in čim večji dohodek. Ta dohodek pa skupno ustvarjajo, tako tozdi kot delovna skupnost, ki ji za njeno normalno in racionalno poslovanje tozdi zagotavljajo potrebna sredstva. Delovna skupnost je ta sredstva dosedaj več ali manj tudi dobila, preveč časa in sil in tudi dohodka pa smo izgubili ob neplodnih sestankih in pripravljanju novih in novih variant. Pri tem smo uspeli »proračun« DSSS zmanjšati za nekaj desetin milijonov, mnogo več denarja pa nam je zbežalo v procesu dogovarjanja oziroma kasneje pri izvajanju letnih planov DSSS in tozdov. Več kot gotovo je, da ta metoda ni dala zmagovalca in da smo verjetno bitko, katere rezultati bi se pokazali v še boljših poslovnih rezultatih, izgubili vsi, zato je mnogo pomembnejše, da TOZD v svojih sredinah dobro preudarijo vsebino predloženega programa dela delovne skupnosti, ga dopolnijo s svojimi zahtevami in da potem dosledno zahtevajo njegovo tekoče in solidno izvrševanje, ter na rednih trimesečnih sejah komisije za nadzor svobodne menjave vrednotijo njegovo vsebinsko in materialno izvrševanje in v vseh primerih odstopanja ukrepajo. Le na ta način bo tudi možno bolj sistematično in hitreje izgrajevati merila in ugotavljati realen prispevek vsakogar pri realizaciji skupnih ciljev, ki so zajeti tudi v vsakoletnem planu svobodne menjave dela. TOČKA NA DNEVNEM REDU DS KOMBINATA Informativna služba ŽK Žito Devetmesečna analiza I. Doseganje količinskega plana Proizvedene količine v obdobju I—IX/79 se v glavnem gibljejo v okviru pričakovanih — planiranih. Največja odstopanja od plana se odražajo pri TOZD Pekarna Vrhnika, ki je devetmesečni plan presegla za 11 %, medtem ko je TOZD Pekatete proizvedla 18% manj, kot je bilo planirano za to obdobje, če primerjamo proizvedene količine s planiranimi za to obdobje ugotovimo, da so TOZD Mlini presegli plan za 6%, TOZD Pekarne Ljubljana so proizvedle 1 % manj kot je bilo planirano, TOZD Šumi 6% manj, TOZD Imperial 6% manj, TOZD Dolenjska 10% več, TOZD Pekarna Kranj 2% manj, TOZD Gorenjka 1 % več, TOZD Pekarna Bežigrad pa 4 % manj, kot je bilo planirano za obdobje l—IX/79. Najmanj odstopanja od plana (pod 1 %) beležimo pri TOZD Triglav in TOZD Pekarna Krško. Do povečane proizvodnje in presega plana je pri TOZD Pekarna Vrhnika prišlo zaradi razširitve tržišča, ki ga pokriva TOZD. Triglav. Pri TOZD Pekarna Novo mesto, je tudi precej presegla planirano proizvodnjo. Do tega je prišlo zaradi prenizkega plana za leto 1979, saj so planirane količine za leto 1979 celo nižje od proizvedenih v letu 1978. Ob upoštevanju operativnega plana pri TOZD Šumi ugotovimo, da so proizvedene količine za 4% manjše od planiranih, vendar računamo, da se bo do konca leta proizvodnja toliko povečala, da bo dosežen letni plan, saj ne gre za velika odstopanja. TOZD Pekatete je že ves čas kritična TOZD, kljub rebalansu plan proizvodnje ni dosežen, odstopanja od prvotno postavljenega plana pa bi bila še večja. Strukturo proizvodnje za mline, ki meljejo pšenico, ni mogoče primerjati s planirano zaradi novih tipov mok, saj drugačna meljava daje drugačen izplen posameznih vrst, zato za te mline prikazujemo samo planirano količino in strukturo mlevskih izdelkov. Pri ostalih žitih pa se struktura mlevskih izdelkov giblje v okviru plana. Dosežena struktura pekarskih proizvodov je celo boljša od planirane, če gledamo pekarstvo v kombinatu kot celoto, saj je planirani delež posebnih kruhov v celotni proizvodnji 29,9%, dosežen delež pa 33,8%, tudi delež peciva v celotni proizvodnji je od planiranih 8,7 % porasel na doseženih 9,2%. Dobro strukturo v primerjavi s planirano dosegajo pekarne Novo mesto, Krško, Vrhnika in ANALIZA OPOZARJA Biserka Davidovič Bolezenski izostanki V okviru proučevanja izkoriščenosti delovnega časa je v zadnjem obdobju vse večje zanimanje za ugotavljanje odsotnosti z dela zaradi bolezenskih dopustov. Problem odsotnosti z dela zaradi bolezni je prisoten v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu. Navajam podatke, ki jih je objavila Delavska enotnost: »Statistika pravi, da je bilo v letu 1978 zaradi izostajanja z dela izgubljenih v Jugoslaviji 84,3 milijone delovnih dni, in da bo, sodeč po prvem polletju, ta številk? .etos dosegla 100 milijonov izgub jenih delovnih dni. To pomen, ja poprečno vsak dan izost" e z dela 280 000 delavcev. Prt' z:-- število, formalno 80%, jih se in bolniški.« Pa j mo kako je z bolezen- sk ; i .cv-sianki pri nas. V članku bo navedenih nekaj podatkov iz analize bolezenske odsotnosti, ki jo je kadrovska služba opravila za DSSS za leto 1978. V letu 1978 je bilo v DSSS zaradi bolezni izgubljenih 5370 delovnih dni, kar pomeni, da je vsak delavec DSSS izostal z dela 32 delovnih dni ali, da je bilo 17 delavcev odsotnih skozi vse leto. Podrobna analiza bolezenske odsotnosti kaže: Da je bilo 6% delovnih dni izgubljenih zaradi nesreč pri delu. Pri tem gre za poškodbe, ki nastanejo izven dela, to je na poti na delo ali z njega. Enak odstotek odsotnosti je bil tudi zaradi nege družinskega člana. V večini primerov gre za nego obolelega otroka. Ta odstotek je glede na veliko število mater z majhnimi otroci nizek. Zaradi krajših bolezni je bilo iz- gubljenih 33% delovnih dni in 10% zaradi resnih obolenj ali zdravljenja v bolnici. Največ izostankov je bilo zaradi porodniških dopustov, kar je pogojeno z zaposlenostjo večjega števila žensk v DSSS. Tako je bilo zaradi porodniških dopustov odsotnih 18 delavk (9 iz FRS, 5 iz SS, 3 iz PES in 1 delavka iz Službe kontrala kvalitete). Porodniških dopustov ne smemo šteti kot zaviralen faktor v procesu dela, saj se da porodniške dopuste planirati in lahko nadomeščanje odsotne delavke pravočasno pripravimo. Prav zato podatki v nadaljnji analizi ne vključujejo odsotnosti zaradi porodniških dopustov. Poprečni procenti bolezenske odsotnosti v obdobju enega leta so po organizacijskih enotah DSSS različni: Mesec SEKTOR I. II. lil. IV. V. VI. Vil. Vlil. IX. X. XI. XII. Splošni 8,4 4,7 4,9 8,6 9,1 9,9 7,1 7,3 6,3 6,1 11,9 7,1 FRS 7,2 7,4 5,6 10,8 4,4 4,9 6,1 4,7 5,3 73 13,2 10,1 PF3 2,3 0,4 3,4 3,7 2,7 3,7 1,4 2,7 1,9 SKK 5,1 3,2 4,2 1,6 3,6 2,2 0,3 4,1 2,0 8,6 Poprečno: 5,9 5,3 4,3 7,8 5,6 6,7 4,8 5,6 4,4 5,8 9,6 7,0 5,8 6,8 Nadaljevanje na 4. strani Tudi v Skupnih službah so skromno proslavili Dan republike. Otroci iz Osnovne šole Borisa Ziherla so pod vodstvom tov. Vidmarjeve recitirali pesmi iz naše borbene preteklosti-Uvodni govor je imel Michel Tome, ki je spregovoril o nastajanju nove Titove Jugoslavije ZAPIS S SEJE OO ZK Stanislav Pohleven izvolili novega sekretarja poslovanja Črnomelj, neugodno pa pekarni Kamnik in Domžale. Stanje je podobno kot ob polletju, le da se je pekarnam z dobro strukturo pridružila še pekarna Črnomelj. Pri ostalih pekarnah se struktura giblje v okviru planirane. Na strukturo izpeke je vplivala tudi meljava novih tipov mok in se v proizvodnji pekarn pojavljajo novi tipi kruhov. II. Delitev celotnega prihodka V obdobju 9 mesecev letošnjega leta smo realizirali 1 605 679 993 din celotnega prihodka, kar pomeni, da smo dosegli letošnji plan 77,5 %. Če vzamemo kot normalno 75 %, je to za 3,3 % večji celotni prihodek. Povečan porast celotnega prihodka je v odvisnosti od porasta fizičnega obsega proizvodnje za 2,6 % v celoti, ostalo pa gre na račun doseženih podražitev v zadnjem obdobju. Porabljena sredstva so večja oziroma dosežena 77,1 %; dohodek je rasel z nekoliko večjo stopnjo in predstavlja 78,7% realiziranega v 9 mesecih (porast za 4,8 %). Čisti dohodek ja realiziran 78,1% ali 4,1%. Osebni dohodki so realizirani v celoti za 74,6 %, torej so nekoliko pod planiranimi. Nadaljevanje na 6. strani V mesecu novembru se je sestala osnovna organizacija ZK Delovne skupnosti skupnih služb na volilni konferenci. Poleg obveznih zadev je bila na dnevnem redu tudi ocena družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmer v Delovni skupnosti skupnih služb. Ocena, ki sta jo podala Stanislav Pohleven in Miha Urbanija, je bila zelo kritična in tudi kasnejša razprava je ocenila podana izhodišča kot pravilna s pripombo, da so takšnemu stanju botrovale tudi objektivne okoliščine. Na podlagi ocene in razprave je osnovna organizacija ocenila, da kljub določenim objektivnim težavam sedanje vodstvo organizacije ni zadovoljivo in v celoti opravilo zaupanih nalog. Razprava je opozorila, da poli' tično delo in dejavnost družbenopolitičnih organizacij, tako v DSSS kot v kombinatu, ni v vseh pogledih zadovoljivo in da je na tem področju premalo koordina-cije med vsemi dejavniki. Osnovna organizacija je sklenila' da se na podlagi danih prispevkov članov pripravi poročilo 0 dosedanjem delu organizacije, ki naj istočasno pomeni tudi osnovo za bodoče delo organizacije oziroma njenega novega vodstva. Za novega sekretarja je osnovna organizacija izvolila Ivana Vokmana, vodjo službe avtomatsko obdelave podatkov. KAKŠEN NAJ BO NAŠ GLASNIK? Uredništvo dvanajst slik, dvanajst avtorjev v avli kombinata žito Na čast Dneva republike so člani Kulturno-umetniškega društva Vide Pregarčeve iz občine Ljubljana Mo-ste-Polje razstavili v avli DSSS majhno razstavo svojih del. Predsednik društva Matjaž Rolih nam je Povedal: »Zavzemamo se za razvijanje amaterske likovne kulture, ki jo posredujemo predvsem delovnemu človeku. Večina slikarjev, ki razstavlja v Žitu, so amaterji, samorastniki, ljudje, ki delajo in poleg dela še slikajo. Njihovi najpogostejši motivi so pokrajine, njihov slikarski atelje pa narava. Samo v prvobitnem stiku z naravo in v neizčrpni lepoti, ki se z njo opaja ustvarjalec, se najbolj neposredno sproščajo tiste zatajene energije, ki ob vsakdanjem delu in hlastanju skorajda zamro. Ob takem slikanju, ki j® lahko harmonična dopolnitev k delu, pa slikarji obnavljajo svoje delovne zmožnosti in se notranje bogatijo. Nekateri med njimi se povzpnejo s trdim delom v sam vrh. Razstavljali smo že v drugih kolektivih kot so Saturnus, Vevče, Ravne na Koroškem, Dolsko, in povsod smo želi ugodne odmeve.« 2 zadnje seje delavskega sveta do lnformativna služba ŽK ŽITO Iz zapisnika o delegatskih vprašanjih Odkrito soočenje zrcali zdrave odnose Časopis je živ organizem takrat, ko se v njem odražajo vsi bistveni problemi družbe v kateri živimo, sredine v kateri delamo, ljudi, s katerimi rešujemo naša življenjska vprašanja. Da pa lahko postane takšen, ni le skrb peščice ljudi, ki hlastno iščejo informacije, trkajo na razna vrata, ki mnogokrat zaman čakajo na pisma, vesti, članke in izjave, pač pa odraža živ utrip vseh delovnih ljudi. Da bi postal naš Glasnik boljši, pestrejši, bogatejši, iščemo nova pota. Radi bi izhajali pogosteje, pa so cene tiskanja visoke, zato smo obsojeni na mesečnik, članki v mesečniku pa morajo imeti trajnejšo težo. Zato je potrebna cela vrsta strokovno usposobljenih ljudi, ki bi bili pripravljeni pisati. Poleg tega pa nas zanimajo tudi kratke vesti, ki bi odražale resničen utrip posameznih tozdov, članki, ki govore o vseh človeških problemih, ki jih lahko napiše vsak, pa čeprav ne pozna gramatike ali če »nima žilice«, samo da je vest resnična in pereča. Radi bi več pošte, dopisov, vesti! Ste se že vprašali, kdo iz vašega tozda nam je sploh poslal vsaj en stavek? Koga ste zadolžili za obveščanje? Brez vašega sodelovanja časopis ne bo dovolj živ, novinar, ki je poklicno zadolžen za pisanje, pa tudi »nima gigantov rok stotero«, da bi lastno-nožno obredel vseh 17 tozdov in sam zbiral množico podatkov, ki se kopiči na pisalnih mizah, po sestankih, sejmih, zasedanjih ... Pomembno pa je, če nas zanima resnica, če smo pogumni, da se z njo soočimo in napake in probleme rešujemo. Noj z glavo v pesku ničesar ne rešuje, pač pa beži pred svetom. Težko je pisati pogumno za plahe ali celo strahopetne! Časopis ni orodje posameznih tozdov, pač pa veliko bojišče mnenj in sodb. Kadar je neko mnenje ali stališče napačno, se lahko oglasi nekdo, ki misli drugače — s pismom in odkrito besedo, pod katero se podpiše tako, kot se morajo pod vsak članek podpisati vsi pisci tega sveta. Takšen demokratičen, samoupravljalski način izmenjave mnenj edini vodi k pogumnemu reševanju perečih vprašanj. Izognemo pa se tudi polresnicam, šušljanju in enostranskim sodbam samozvancev. Seveda pa je treba ljudi navaditi na tako besedo, kar pa je včasih malce — boleče. Najlaže je nekje na varnem in toplem izrekati sodbe, ki lahko dušijo zdravo ustvarjalnost. Vedeti moramo, da je napisana beseda javna in da nam pomaga k sporazumevanju. Žitova zunanja trgovina Izvoz Imperialove žvečilne gume N® zadnji seji delavskega sv elovne organizacije Živilsk ^mbinata ŽITO Ljubljana, k ' a 16. novembra 1979, je Postavljenih nekaj delegati vPrašanj. Delegat TOZD Triglav Lesce Postavil vprašanje: »V sred ročnem planu za obdobje 197E . 80 in tudi v rebalansu le-t« J® bila, kot investicija skupn Pomena za kombinat in ki ' Se zgradila iz združenih si s ev TOZD opredeljena izg nJa nove tovarne čokolade. Gl na to, da je pred nami že n orednjeročno obdobje in da realizacije te investicije ni pri »as zanima, kje so objektivn objektivni vzroki za nereal 0'JO, kdo bo nosil odgovorr oziroma, kdo bo jamčil zapo »'mvTOZD Gorenjka, da ni o ena njihova socialna varne s_ realizacije te investicije z .' tud' nadaljna razvojna us Pev TOZD Triglav in T( orenjka, in s tem v zvezi o težena naloga pri oprede ®mernic in kasneje samega s »jeročnega plana TOZD Gorei jm TOZD Triglav Lesce?« a to vprašanje sta podala 9°vor glavni direktor Bogo ‘na in Ciril Udovič, direl US: »Dogovarjanja na tem f oeju tečejo že od leta 1 . a Je. V srednjeročnem planu Je zapisan0i dg je tQ skupna ticija, vendar ni točno defir o, kakšne obveznosti pre aio TOZD in Gorenjka sa Leta i977 je bi, jzde|an jnv( ,'Jskl elaborat, v katerem je investicijska vrednost v vi n.-m', 'iard' Ta Program je tem dohodkovnih osnovah, ver - ga TOZD Imperial in TOZD Pekarna Krško ni sprejela. V tem času se je investicijska vrednost povečala trikratno, kar znaša 27 milijard. Ponovno je bil izdelan samoupravni sporazum, ki temelji na kreditni osnovi, ki je bil sprejet in podpisan junija 1979. Ko je bil omenjeni samoupravni sporazum podpisan, je bil dostavljen Ljubljanski banki in zdaj čakamo, da bo program izgradnje TOZD Gorenjka obravnaval izvršilni odbor Ljubljanske banke.« Glavni direktor je poudaril, da socialna ogroženost v TOZD Gorenjka ni prisotna, kar je razvidno iz rezultatov, če pa delavci TOZD Gorenjka in TOZD Triglav Lesce smatrajo, da je potrebno ugotoviti odgovornost odgovornih delavcev, je potrebno v ta namen imenovati ustrezno komisijo oziroma to naj bi opravila samoupravna delavska kontrola. Delegat TOZD Pekarne Bežigrad je postavil vprašanje, kdaj se bo dokončno uredil problem prehrane v kombinatu ŽITO? Odgovor na to vprašanje je podal Marjan Jerman: »Problematika prehrane delavcev Žita se že delno rešuje. Delavski sveti TOZD in DSSS naj bi sprejeli ustrezne sklepe, na kakšen način bi združevali sredstva in na podlagi le-teh bi se izdelal samoupravni sporazum o financiranju omenjene kuhinje. Projektna dokumentacija je že v teku, in če bi stvari normalno potekale, bi bila realizacija kuhinje v drugi polovici leta 1980. Kapaciteta kuhinje bi bila 1500 obrokov, za prvo izmeno 800 obrokov, ostali bi se porazdelili tako, da bi se na ta način reševala tudi problematika prehrane delavcev, ki delajo v nočnih izmenah. Delavski svet DO je sprejel sklep: Delegati TOZD in DSSS naj čimprej obravnavajo problematiko prehrane in sprejmejo ustrezne sklepe, da bi TOZD Mlini lahko pristopili k realizaciji program. V sodelovanju z avstrijsko firmo Gschvvandtner iz Salzburga je izvozni oddelek TOZD Blagovni promet v Žitu sklenil pogodbo za prodajo Imperialove žvečilne gume v obliki cigaret. Po tej pogodbi bo TOZD Imperial iz Krškega izvozil 300 000 prodajnih kartonov žvečilnega gumija že v januarju leta 1980. Omenjena firma je naš priložnostni a stalni kupec. S pomočjo izvoznega oddelka nabavljajo enkrat ali dvakrat na leto manjšo količino žvečilnega gumija, ki ga rabi kot sestavni del za svoja zbirna pakiranja. Naš proizvod tako prodajajo skupaj z drugimi. Sedaj so se odločili, da za svoje lastne potrebe izdelajo design zaščitnega znaka, ki bo na naslovni strani škatle z Imperialo-vimi proizvodi. Žito na največji svetovni konditorski razstavi ISM 80 Na največjem mednarodnem kon-ditorskem sejmu, ki bo v Kolnu od 28. 1. 1980 do 1. 2. 1980, bodo med svetovnimi konditorskimi velikani razstavljale svoje proizvode tudi žitove temeljne organizacije Imperial, Triglav, Šumi in Gorenjka. Obiskovalcem z vsega sveta bodo predstavili svoje izdelke: žvečilno gumo, bonbone, čokolado in pecivo. Ta sejem, ki je po svojem ugledu nedvomno najpomembnejši, bo velika priložnost za pridobivanje novih kupcev in za morebitno sklepanje novih dogovorov. Za naše podjetje je vsekakor pomembno, da se pojavlja v areni — tržišču, kjer odloča predvsem kvaliteta in ugled, pa tudi komercialna spretnost in domiselnost. Jubilanti 1979 Nadaljevanje z 2. strani Bolezenski Iz tabele izhaja, da ima splošni sektor v poprečju največji odstotek začasne nezmožnosti za delo, medtem ko je ta odstotek najmanjši v plansko-ekonomskem sektorju. Glede na letno poprečje bolezenskih dopustov je največji porast bolezenske odsotnosti v novembru, zaradi porasta boleznin v SS in FRS. Podroben pregled odsotnosti pove, da gre v tem mesecu za porast krajših odsotnosti z dela, to je boleznin do 30 dni. Navedeni podatki upoštevajo le trajanje bolezenske odsotnosti (število izgubljenih delovnih dni). Nepredvidene odsotnosti pa povzročajo probleme v delovni organizaciji takrat, ko se poveča frekvenca, to je število ljudi v staležu. Analiza je pokazala, da je v bolniškem staležu poprečno 33 ljudi in da se frekvenca poveča na 39 ljudi v februarju in novembru. Stalnost odsotnosti z dela v daljšem opazovalnem obdobju je naslednja karakteristika bolezenskih dopustov. Tako imamo sektorje s stalnimi bolezenskimi dopusti (npr. PES) in sektorje, kjer bolezenski dopusti nihajo iz meseca v mesec. To velja za FRS in SS. Zdi se, da na obolevanje vplivajo občasni dejavniki (npr. vpliv prekomernega dela, temperaturne spremembe ipd.). Zato je potrebno bolezenske dopuste obravnavati drugače kot tam, kjer se ponašajo z dokaj konstantno odsotnostjo z dela. Zaenkrat lahko postavimo le različne dom- SLEHERNEMU V PREMISLEK izostanki neve, ki jih bo potrebno s podrobno in stalno analizo preveriti. V prvi polovici leta 1978 je bilo v bolniškem staležu 47 % zaposlenih v DSSS, v drugi polovici leta pa 43 %. 20 do 25 % zaposlenih je bilo odsotnih zaradi bolezni dalj časa, torej gre za resnejša obolenja ali pa pogostejše krajše odsotnosti. To skupino ljudi bi bilo potrebno spremljati v daljšem opazovalnem obdobju, saj gre najverjetneje za resne zdravstvene, socialne ali psihološke probleme. V članku je navedenih le nekaj podatkov iz opravljene analize. O konkretnih predlogih za zmanjševanje bolezenske odsotnosti bomo spregovorili tedaj, ko bomo spremljali bolezensko odsotnost skozi več opazovalnih obdobij in ko bo narejena analiza izkoriščenosti delovnega časa po vseh kazalcih (vključeni naj bi bili podatki o letnih dopustih, državnih praznikih, neupravičenih izostankih ipd. V povezavi z izkoriščenostjo rednih delovnih dni, nadurnem in nočnem delu). Opravljena analiza nas je opozorila na to, da je veliko delovnih dni izgubljenih zaradi bolezni in da bi bilo potrebno ponovno spregovoriti o uvedbi lastne zdravstvene službe (za ljubljansko regijo), ki bi sistematično skrbela za zmanjševanje bolezenskih izostankov in organizirano zdravstveno vzgojo zaposlenih, saj je bolezen mnogo lažje (ceneje) preprečevati kot pa zdraviti. TOZD ŠUMI 10 let: Jože Kokalj, Živko Mika-novič, Branko Mihelič, Stane Zamuda. 20 let: Jožica Filipovič, Bernarda Mahovlič, Olga Saje, Jože Skrbi-nek, Marija Zorc, Božo Zadravec. 30 let: Marjan Bezjak. TOZD RAZVOJ INŽENIRING 10 let: Marija Grabnar. TOZD TEHNIČNI OBRATI 10 let: Milica Urbančič. 20 let: Doroteja Verbič. TOZD BLAGOVNI PROMET 10 let: Viljem Blaškovič, Miha Ham, Nandor Moholi, Ivan Obe-rauner, Marija Podgoršek, Mira Tomec, Blaž Veber. 20 let: Milena Gorše, Jože Štraus. TOZD PEKATETE 20 let: Minka Petkovšek. TOZD MLINI 10 let: Alojz Mihelič, Franc Senica, Jože Unuk. 20 let: Stane Škrbec. 30 let: Štefka Drašček, Albin Osjak. DE DOMŽALE 10 let: Ana Pestotnik. 20 let: Vinko Klopčič. 30 let: Ivan Ručigaj. PRODAJALNO BODO PODRLI Ivan Cimerman DE SKLADIŠČE NOVO MESTO 20 let: Alojz Malenšek, Alojz Mohar. TOZD PEKARNA VRHNIKA 20 let: Jože Pleško, Jožefa Suhadolnik. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 10 let: Judita Dermota, Marija Vignjevič. 20 let: Tončka Bajec, Ivanka Dvojmoč, Jožefa Milijaš, Milena Nučič, Pavlina Simčič, Albina Tomšič, Vida Vertti-Breznik. TOZD IMPERIAL 10 let: Alba Slavica, Anica Arh, Majda Arh, Martin Bevc, Zdenka Dular, Marija Colner, Marija Čer- nelič, Štefka Grmšek, Pavla Ko-retič, Jože Koritnik, Dragica Kostanjšek, Majda Kozjek, Milena Lindič, Darinka Molan, Zlata Molan, Dragica Omerzu, Janez Omerzu, Rozika Osojnik, Danica Pašalič, Kristina Pavlovič, Cvetka Pirc, Marija Preskar, Sonja Prijatelj, Amalija Puntar, Matilda Rad-kovič, Milka Selak, Štefka Stibrič, Majda Zemljič, Zinka Urbanč, Alojzija Znoj, Nada Zupančič, Terezija Žarn, Marija Župevc, Erna Bizjak, Marjetka Podgornik. 20 let: Rudi Balas, Fanika Bence, Angelca Božič, Justika Cerjak, Ivanka Ferlin, Nežika Ivanjšek, Andrej Komočar, Milka Kunšek, Pavla Omerzel, Franci Pajtler, Anton Račič, Anica Ribič, Antonija Strle, Zofka Verstovšek, Ivan Žičkar, Angelca Župane, Franc Žvar, Martina Žvar, Verica Močivnik, Karel Planinc. 30 let: Marija Fabjančič, Heda Kmetec, Franc Kovačič, Dragica Pirc, Milka Topolovšek. TOZD GORENJKA 10 let: Cveta Jazbec, Francka Kosel, Jože Mulej, Gabrijela Ropret, Jožica Pokljukar. 20 let: Anica Kovač, Minka Kocjančič, Franjo Ogrizel, Ciril Medved, Agica Korošec, Jože Kapus. 30 let: Jože Cvetkovič, Olga Dobnik, Alojz Purkart, Jože Vidic. TOZD TRIGLAV 10: Vida Kenda, Štefka Pristavec, Ivanka Ažman, Ingrid Magdič, Ivanka Žibert, Anton Žvan, Helena Pretnar, Jožica Heberle, Martina Nemec. 20 let: Anica Vrečko. 30 let: Anton Pavlin. TOZD PEKARNA KRANJ 10 let: Stanislava Bitenc, Alojz Rabotin, Ivan Hudovernik. 20 let: Draga Brezar. 30 let: Milan Dukič. Podatki naše kadrovske službe Nova cesta namesto prodajalne Ob zaključku leta se moramo zamisliti nad dejstvi, ki kažejo na našo pomanjkljivo delovno disciplino. Razpolagamo s podatki za leto 1978, letošnji rezultati za prvo polletje (1979) pa kažejo, da se od lanskega leta ni mnogo ali nič spremenilo. Če razdelimo bolezenske izostanke na šest postavk, vidimo, da je bilo v letu 1978 skupno izgubljenih 63 284 delovnih dni. Po posameznih kategorijah pa je bilo število izgubljenih delovnih dni sledeče: Ali ne govorijo o nujnosti socialnega delavca v takšnem gigantu kot je žito? Ali bi bilo ceneje imeti obratno ambulanto s svojim zdravnikom kot pa izgubljati zaskrbljujoče število delovnih dni, ki ranijo proizvodnjo? Kako bo za leto 1979? V prvem polletju letošnjega leta smo že izgubili 26 392 delovnih dni. Zgodovina se bo ponovila? Izgubljenih del. dni Izraženo v % 1. Bolniška do 30 dni ... 27 735 43,8 2. Bolniška nad 30 dni ... 9246 14,6 3. Nesreče pri delu do 30 dni ... 1 177 1,9 4. Nesreče pri delu nad 30 dni ... 2 253 3,6 5. Porodniška ... 20 534 32,4 6. Nega družinskega člana ... 2339 3,7 Skupno število izgubljenih delovnih dni 1978 v letu 63 284 Če delimo 63 284 s 27 735, vidimo, da je delež izgubljenih dni, ki jih mora plačati podjetje 43,8 % (bolniška do 30 dni)! Če pa delimo celotno število izgubljenih delovnih dni s številom zaposlenih (2326) — vidimo, da je bil vsak delavec Žita v letu 1978 odsoten z dela 27 delovnih dni. Pri tej številki se moramo vsekakor globoko zamisliti in stanje popraviti. LJUBLJANA Sosedje smo s trgovino na Šmar-tinski 132, domača je ljudem, ki tod žive in delajo; odkar obstoji Žito in odkar je prenehala biti privatna pekarna, prodajajo v njej naše izdelke. Zdaj pa smo izvedeli, da jo nameravajo podreti. Zaradi ceste. Oglasil sem se ravno takrat, ko se dekleta menjavajo v službi. Pet jih je in prijazno ter nasmejano so me sprejele — odkritost in prisrčnost mora biti za ta poklic prirojena. Zapletli smo se v pomenek: Mirjana Matičič: »Drugo leto teče, odkar sem tu; nisem človek, ki bi zdržal v enolični pisarni. Rada opravljam to delo, tod sem domačinka. Pa pridejo kupovat sosedje, znanci, sošolci. Med svojimi ljudmi sem.« Nežka Šturm: »Dva otroka imam, eden se uči v Litostroju, drugi hodi v jarško šolo. Sedem minut s kolesom imam do sem. če nas preselijo v center... me čaka vožnja z avtobusi, natrpane ceste ...« Marija Miklič: »Težak je naš šiht. Vstajamo ob 4.30, zakaj ne odpiramo trgovine kot drugi, ob sedmih? Sedmica za center pelje 20 minut do petih.« (Nobeden dedec ne bo vstal tako zgodaj, da bi peljal ženo v službo — se muzajo dekleta.) Fani Hiti: »Ta trgovina bo silno manjkala v Novih Jaršah! Misliti moramo tudi na potrebe ljudi, ki tod žive. Tam, v samopostrežni so neskončne vrste za kruh. Ne bodo zmogli sami.« Poslovodkinjo sem našel šele drugi dan. V skromni kleti je preštevala zalogo. Za Pavlo Vukelič se mi je predstavila in 25 let že dela v svojem poklicu, ki ga opravlja z ljubeznijo. »Prijeten kolektiv smo, rade se šalimo. Ne vemo, kaj bo z nami. Govorili so, da bo nov kiosk pred Žitom, zdaj pa je vse zamrlo. Nove poslovalnice ni, v starih pa primanjkuje kadra. Izučenih trgovk je zelo malo. Ko se izuče, naredijo izpit ter zbeže v pisarne, če bodo to stavbo podrli, nas bodo stranke zelo, zelo pogrešale ... Morda se bomo razpršile po posameznih prodajalnah, kot bo pač potreba. Podirali bodo nekako do aprila.« Povedo mi o prometu, ki je zavidljiv: 240 kg bureka na dan, peciva vseh vrst, 150 strank kupuje žemljice; prodajo okrog 250 kg raznovrstnega kruha, pa 100 I mleka, v poletnih mesecih pa deit, ogromno piva — tudi po 100 zabojev na dan, Emona prek ceste tega vse ne bo zmogla. Zapustim prijazno, majhno trgovino, ki je tako potrebna prebivalcem Jarš. Svojo besedo za novo poslovalnico bi morala zastaviti tudi — občina. Prodajalke na šmartinski DESET LET ZUNANJE TRGOVINE KOMBINATA Uredništvo Glasnika Od partnerstva do tržišča Blaž Veber odgovarja na vprašanja za Glasnik Letos poteka 10 let odkar je bila v kombinatu ustanovljena zunanjetrgovinska služba, ki je sedaj v sklopu TOZD Blagovni promet, in opravlja naloge na področju uvoza in izvoza. Da bi se seznanili in obenem predstavili to službo, smo se v uredništvu Glasnika odločili za pogovor z direktorjem tega sektorja Blažem Vebrom. Glasnik: Deset let ste že vodja službe za uvoz in izvoz, tako rekoč od samega njenega nastanka. Kako je prišlo do ustanovitve te službe v kombinatu Žito? Veber: »Delovne organizacije pridejo dandanes pri svojem poslovanju prej ali slej do zaključka, da se morajo vključiti v mednarodno delitev dela. To je mogoče storiti na dva načina: posredno, prek specializiranih organizacij za zunanjo trgovino ali pa neposredno, z lastno zunanjetrgovinsko organizacijo. Žito se je v svojem prvotnem razvoju najprej vključevalo v to mednarodno menjavo, na tržišče posredno, prek zunanjetrgovinskih organizacij. V letu 1969 pa je DO Živilski kombinat Žito sklenila organizirati lastno zunanjetrgovinsko dejavnost, z željo izboljšati tehnologijo v pekarstvu, s čimer se je kombinat srečeval že poprej, ko je posredoval jugoslovanski pekarski industriji izkušnje firme C. H. Boehringer, tako da je posredoval njihovo tehnologijo in aditive tudi drugim. Pri tem delu, ki je bilo v nekem smislu v Jugoslaviji pionirsko delo — prehod z obrtnega na industrijski način izdelovanja kruha — je Žito predvsem z lastnimi izkušnjami in uporabo tehnologije pomembno prispevalo k razvoju pekarske tehologije v Jugoslaviji. Za izvajanje teh del, je delavski svet sprejel sklep, po katerem se je v okviru takratnega komercialnega sektorja v skupnih službah formirala posebna služba za zunanjo trgovino. V manj kot mesec dni so bili sprejeti vsi potrebni akti za ustanovitev takšne službe.« Glasnik: Kdaj je služba pričela uvažati? Veber: »Prve artikle smo uvozili v decembru, pred desetimi leti. Žito se je takrat registriralo za opravljanje sledečih nalog s področja zunanje trgovine: uvoz za lastne potrebe, izvoz lastnih izdelkov in zastopanje tujih film. Postopoma se je ta služba kadrovsko in strokovno izpopolnjevala in prevzemala od nabavne službe uvoz repromateriala za vse naše delovne enote, ki je potekal poprej s posredovanjem različnih uvoznih organizacij. Po dveh letih pa smo začeli izvažati naše izdelke. To delo je potekalo drugače kot pri specializiranih zunanjetrgovinskih organizacijah. Le-te so posredovale naše izdelke, predvsem žvečilno gumo in tovrstne izdelke priložnostno, kjer se je ponudila prilika. Sistematično in dolgoročno sodelovanje s tujimi partnerji — Pa je naš cilj.« Glasnik: »Kakšne večje naloge ste v tem času opravili za žito?« Veber: »Začetki so bili skromni. Preusmerjati smo začeli nabavo od uvoznih organizacij na našo zunanjetrgovinsko službo. Uvoz repromateriala, embalaže, rezervnih delov in opreme, so bila naša glavna področja. V zadnjem času, ko se je uvoz opreme vezal na izvoz, smo se povezali s specializiranimi uvoznimi organizacijami, ki so opravile za nas tisti uvoz, ki ga mi nismo mogli. Podrobneje bi lahko naše delo ocenili tozdi, za katere posluje naš sektor. (Imperial, Šumi, Mlini, Triglav, Gorenjka, manj Pekarne — ki so vezane na aditive za svojo proizvodnjo, deloma na uvoz opreme).« Glasnik: Sedaj vas dela osem v tem sektorju. Posamezni tozdi so razširili proizvodnjo. Direktorji trde, da je področje preširoko. Kaj menite o tem? Veber: »Naša služba je tudi kadrovsko napredovala. V začetku sva bila zaposlena dva, za izvoz bi rabili ljudi določenega profila. Šef izvoza naj bi izključno deloval pri pospeševanju te dejavnosti. Naše izvozne možnosti so zelo omejene, naš izvoz pa moramo povečati, če si hočemo v prihodnje zagotoviti ustrezne pravice za prepotrebni uvoz tistih repromaterialov, ki jih potrebujejo vse naše temeljne organizacije za nemoteno proizvodnjo.« Glasnik: Kaj se nam obeta v novem letu pri uvozu?« Veber: »Temeljne organizacije, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinsko menjavo, so organizirane v samoupravni interesni skupnosti za ekonomsko poslovanje s tujino. V okviru te skupnosti pridobivajo svoje pravice in prispevajo k pravicam te skupnosti s svojim izvozom. Artikli, ki ji trenutno izvažamo so: žvečilna guma in delno proizvodi Šumija. To pa ni dovolj. V prihodnje bomo morali posvetiti več pozornosti pripravi proizvodov za izvoz, kajti miselnost, da lahko izvozimo tisto, kar nam ostaja pri prodaji na domačem tržišču je zgrešena. Pri izvozu nismo omejeni le na dve, tri temeljne organizacije, pač pa je treba iskati možnost v vseh temeljnih organizacijah, ki lahko kakorkoli pripravijo določen proizvod za izvoz. Seveda je treba razvijati predvsem tiste artikle za izvoz, ki se lahko izkažejo najrentabilneje.« Glasnik: Pisali smo o TOZD Imperial in polnem skladišču žvečilnih gumijev. Ali bi nam lahko o tem povedali kaj več? Veber: »TOZD Imperial se že od leta 1972 intenzivno vključuje v izvoz, pri čemer je dosegel že lepe uspehe. Njegove izdelke izvažamo ne le firmi Hitschler pač pa smo izvažali te izdelke v Madžarsko, na češko, Avstrijo, Anglijo; s posredstvom našega partnerja Hitschlerja pa tudi v arabske države. Za izvoz v dežele tretjega sveta pa ne zadostuje posrednik, temveč moramo danes tudi sami nekaj storiti, da bomo neposredno izvažali v nerazvite države, ki so naše najbolj perspektivno tržišče. Temu cilju je veljalo tudi sodelovanje na jugoslovanski razstavi v Kuvajtu. Ta zaloga bolj zadeva poslovanje na domačem tržišču kot izvoz. Ta zaloga ni tista, ki bi bila primerna za izvoz, kjer določena tuja tržišča zahtevajo drugačne izdelke. Zato vprašanje zaloge ne moremo reševati prek izvoznega oddelka pač pa lahko rešujemo to vprašanje v povezavi z razvojnim oddelkom z novimi izdelki, ki bi bili primerni za izvoz. Tu ne gre le za embalažo, temveč za povsem nove proizvode, primerne za tuja tržišča. S firmo Hitschler smo se že dogovorili za nove proizvode, vendar jih zaradi uvoza nove opreme letos še nismo mogli izdelati.« Glasnik: Deset let ste že v kombinatu in v tem času ste imeli nešteto stikov s poslovnimi partnerji. Ali bi nam lahko povedali nekaj o organiziranosti in poslovanju kombinata? Veber: »Dejavnost našega kombinata je zelo perspektivna, zato mislim, da ima velike možnosti za razširitev svojega poslovanja tako na domačem kot na tujem tržišču. Pred uveljavitvijo zakona o združenem delu je poslovalo Žito kot vse druge podobne organizacije v Jugoslaviji — kot centralizirana delovna organizacija. Uveljavitev ZZD pa je nujno terjala določeno decentralizacijo, ki se je realizirala z ustanovitvijo sedanjih temeljnih organizacij. Pri tej decentralizaciji pa smo prezrli nekaj: vsaka temeljna organizacija namreč ne more poslovati povsem neodvisno od celotne delovne organizacije, temveč je DO tista, ki združuje predvsem pospešeno amortizacijo na nivoju DO in vodi enotno investicijsko politiko, s čimer prispeva k uresničenju družbenega plana, v smislu DO in širših interesnih skupnosti, od občine do republike. Drobitev sredstev za razširjeno reprodukcijo na temeljne organizacije je tista osnovna hiba, ki povzroča v današnjem poslovanju največje težave tako te- meljnim organizacijam kot tudi DO. Vse to pa se odraža na zunanjetrgovinski menjavi, ker ni rešen način stimulacije izvoza znotraj DO.« Glasnik: Kako organizirati vaš sektor, da bi najbolj izpolnjeval zahteve tozdov, za katere delate? Veber: »Osnovna težava za notranje in zunanje poslovanje je v neurejenih dohodkovnih odnosih. Manjka princip dohodkovne povezave v okviru DO. Kdo pa naj postavi ta princip, je vprašanje, na katerega še ni doslej nihče odgovoril. Skupne službe bi morale izdelati predlog temeljnih načel za nadaljnje delo na tem področju. Za razširitev naše službe je treba najprej rešiti prostorsko stisko, za to imamo zadolženo posebno službo. V prostorsko stisko smo zašli zato, ker normalna rast naše službe terja več ljudi.« Glasnik: Bili ste v Sovjetski zvezi. S kom naj se Žito poveže v svoji panogi za uspešen nastop na tem tržišču? Veber: To vprašanje moramo razširiti. Gre za razširitev našega izvoza. Doslej smo si prizadevali, da prodremo na zahodna tržišča, da bi si zagotovili konvertibilne valute, ki prispevajo k povečanju naših pravic za uvoz. Tuja tržišča lahko delimo na zahodno in vzhodnoevropsko ter na tretji svet. Naše možnosti na zahodnem trgu so vsekakor omejene z raznimi carinskimi omejitvami, zlasti velika ovira je EGS, saj njeni predpisi v veliki meri praktično onemogočajo izvoz jugoslovanskega blaga na to tržišče. Države, združene v okviru SEV, so zaščitene z lastno zunanjetrgovinsko politkio. Tako nam ostaja še najbolj perspektivno področje — države v razvoju, ki mu moramo v prihodnje posvetiti vso pozornost.« Glasnik: Kam z našimi izdelki? Veber: Kljub vsem oviram je najlažja pot na zahodno tržišče, ki je prepolno lastne proizvodnje, vendar za nas najlažje dosegljivo. V okviru naše DO moramo sistematično proučevati možnosti za plasma našega blaga v nerazvitih, afriških in drugih deželah, od koder so številna povpraševanja. Kljub velikemu riziku pa moramo naš izvoz usmeriti tudi v te države.« Glasnik: Kako bi pa pri nas — pri tem sestavu sil — naredili analizo tržišča? In kdo? Veber: »Sedanja organiziranost naše DO takšnega pristopa ne omogoča, kajti razdelitev marketinških funkcij na tri organizacije je nesprejemljiva. V sedanji organizaciji je vključen marketing oz. razvoj na treh straneh: v okviru skupnih služb v plansko-ekonom-skem sektorju, drugič v tozdu Razvoj-lnženiring in tretjič v okviru tozda Blagovni promet. S tem smo možnosti in delovno silo, ki bi lahko delovala na področju marketinga, razdrobili. Za- to tu nimamo nobenih dalekosež-nih raziskav niti možnosti, da bi kaj podobnega organizirali.« Glasnik: Kako organizirati marketing pri nas? Veber: »Marketing je tista služba, ki bi morala biti osrednja sila v nadaljnjem razvoju kombinata. Organizirana bi morala biti na nivoju DO in neposredno podrejena glavnemu direktorju. Imeti bi morala vpliv na nadaljnji razvoj kombinata, dajati osnovne smernice razvoja za proizvodnjo in tržišče. Izhajati bi morala iz potreb in poznavanja potreb na domačem in tujem tržišču. Tega pa si v podrejeni vlogi v okviru kateregakoli tozda ali v službi v okviru skupnih služb, ne more privoščiti.« Glasnik: Kaj je z zunanje-trgovin-sko registracijo? Veber: »TOZD Blagovni promet še ni dokončno registriran pri sodišču glede na zunanjetrgovinsko dejavnost. Za tako registracijo je potrebno pridobiti mnenje republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino, ki jih izda na osnovi predloženih samoupravnih aktov in listin o kvalikacij kadrov in o dohodkovni povezanosti temeljne organizacije Blagovni promet s proizvodnimi temeljnimi organizacijami. Naša DO je sicer vse potrebne dokumente predložila temu komiteju, vendar do danes še nismo dobili njihovega mnenja. Razlogov za to je več. Ko smo prvič predložili dokumentacijo, se je samoupravni sporazum o povezanosti TOZD. Blagovni promet s proizvodnimi TOZD — izgubil, zato smo samoupravne akte ponovno predložili. Izpolnjujemo vse pogoje tako glede kadrov kot možnosti poslovanja. Pomislek je le o zgoraj omenjenem samoupravnem sporazumu s proizvodnimi temeljnimi organizacijami, ki so nezadovoljivo rešeni v naših samoupravnih aktih. Taka nezadovoljiva rešitev pa izhaja iz tega, ker do danes še ni podan osnovni princip dohodkovnega poslovanja v okviru DO žito.« Glasnik: Kako je z deviznim planiranjem za naslednje leto oziroma za srednjeročno obdobje? Veber: »Smo v času ko izdelujemo srednjeročni plan in plan za leto 1980—84. Pri zunanjetrgovinskem poslovanju imamo pri načrtu težave zato, ker še niso postavljeni plani posameznih proizvodnih organizacij za naslednje leto in DO, iz katerih bi izhajali pri izdelavi zunanjetrgovinskih planov. Glasnik: Kdo je dolžan sestaviti plane in zakaj jih še ni? Veber: »Za plane temeljnih organizacij so zadolžene temeljne organizacije, za celoten plan DO pa plansko-ekonomski sektor, ki bi moral posredovati principe planiranja posameznim temeljnim organizacijam. Nadaljevanje na 6. strani 6 ■7:4-^ o a .ni Pa smo morali pomis 'sanje porabe električne Pare, vode, vsega, ka na,e?n°vih linij. Z investi ozbo pa bomo šli naprc radi na čim manjšem pri 2 segli čim večjo produkti 'mo slediti planu, izpolr so proizvodnjo, predvse Cemo zaspati na lovorik prebiti tržišče se na jugoslovansko Sš TOZD šumi c ZT''tet0 in znač' l 1 med vodilne aoslaviji, ker po °tne jugoslovansl in je med prvimi proizvajalci trdih in polnjenih bonbonov, mi se bomo lahko utrdili, kot glavni proizvajalec na našem tržišču. Istočasno pa bomo ustvarili potrebne kapacitete za izvoz, ki postaja v današnjih pogojih gospodarjenja pogoj za naše redno delo. Izvoz pa je pomemben s stališča, da predvsem uporabljamo domačo surovino in embalažo. Pri tem bi omenil prvi izvozni korak Šumija v letošnjem letu: 1 kontejner gumi bonbona v Ameriko in pošiljko lizik v Nemčijo in Avstrijo. Skoraj gotovo je, da bomo v naslednjem letu izvozili 200 ton lizik na Bližnji vzhod. Problemi, ki se pojavljajo pri izvozu so predvsem izredno visoke domače cene surovin (sladkor je dvakrat dražji od svetovne cene), kaže pa se možnost, da bomo imeli diferencirane cene.« Koliko je stala nova proizvodnja linija in kakšni so načrti proizvodnje Šumija na tej liniji? »Celotna investicija je znašala 4 milijarde 492 milijonov dinarjev. Z aktiviranjem novih kapacitet, bomo lahko postopoma do leta 1984 proizvedli 9700 ton kondi-torskih proizvodov; popolno aktiviranje kapacitet predvidevamo z 10% stopnjo rasti. Da pa bomo vse to aktivirali, bodo še nujno potrebne investicije v sedanja ozka grla. To pa je zavijalni in pakirni stroj ter prostori. Šumi praktično nima več potrebnega prostora za skladiščenje surovin in embalaže. Skladišče gotovih izdelkov pa bo s predvidenimi kapacitetami postalo premajhno. To nam narekuje, da smo v srednjeročnem planu (1981—1985) planirali izgradnjo nove proizvodnje in poslovnih prostorov,« je dejal Janez Železnikar. TOZD PEKARNE LJUBLJANA PONUDILE ROKO PEKATETAM Ivan Cimerman Odločitev in solidarnostna rešitev Dočakali smo: kocka je padla, »makaronke« ne bo več! Agonija tega mladega samostojnega tozda je bila pravzaprav kratka v primeri z dejstvom, da je bila tovarna testenin osnovana v letu 1925. Kot mati je bila, ta naša »makaronka«, pravijo starejši delavci. Vmes je pravzaprav dala življenje, jim pomagala in zdaj, ko bi ji morali biti otroci hvaležni, so se ji izneverili in jo poslali v —■ hiralnico. Odločitev za ta korak se ve ni bila lahka. Vrsta sestankov, usklajevanj in razprav je končno rodila sklep: Tozd Pekarne Ljubljana vzamejo pod streho Tozd Pekatete. Seveda se ob takih priložnostih sproži niz komentarjev, ki jih je težko vse zajeti. Stanje, kakršno je vladalo zadnje mesece, je bilo nevzdržno, delavci so naredili vse, kar je bilo v njihovih močeh, delali so ne glede na delovni čas, ob sobotah, vendar... Zakonitosti proizvodnje in tržišča so neizprosne. Ekonomska in čustvena plat bijeta svoj boj in nas hkrati opozarjata, da je treba tehtna in strokovna opozorila ljudi, ki delajo vse svoje življenje na določenem področju — pravočasno upoštevati. Centralni delavski svet, ki se je sestal 16. 11. 1979, je prisluhnil najprej obrazložitvi sedanjega direktorja TOZD Pekatete tov. Eda Novaka. V grobih orisih je razložil ves potek dogodkov, ki so pripeljali do sedanjega stanja: Dve leti samostojnega tozda V sestavu Žita posluje Tozd Pekatete od 1.1. 1978. leta. Ves čas niso ustvarjali ustrezne akumulacije, pač pa so poslovali na meji donosnosti. Rešitev svojih proizvodnih problemov so iskali v okviru testeninske dejavnosti v Jugoslaviji. Izgube so hoteli pokriti z novimi artikli, 1978 so predlagali 23% zvišanje cen. Po enem letu so jim odobrili v Zveznem zavodu za cene 8,7% povišanje, medtem pa so občutno narasli stroški za energijo, surovine, embalažo ..., cene proizvodom niso rasle vzporedno z drugimi industrijskimi artikli, z iztržki niso mogli pokriti vseh stroškov, da o skladih in o amortizaciji niti ne govorimo. Uvoženi stroji v Tozd Pekatete so iz leta 1967 in 1969. Vedno večji stroški vzdrževanja, slabša kvaliteta proizvodov in rast novih tovrstnih tovarn — dve v Vojvodini in ena v Prištini — so poleg dejstva, da je jugoslovanska testeninska dejavnost izkoriščena 55%, dovolj tehtni za to odločitev. Težko stanje na tržišču, »dumpinške« cene in niz drugih vzrokov so privedli do odločitve: ukinitev Tozd Pekatete. Prenehanje Tozd Pekatete in združitev dela in sredstev s Tozd Pekarne Ljubljana Ker je za oba tozda veliki skupni mnogokratnik ravno proizvodnja testa in testenih izdelkov, so našli skupen jezik. TOZD Pekarne Ljubljana razvija svoje dejavnosti, zlasti obrat zmrznjene hrane in drugo. Posebna komisija za sanacijski program Vsa proizvodnja se ne bo ustavila! V Pekatetah bodo še nadalje proizvajali jušno testo, ribano kašo in bleke ter artikle v posebni embalaži. Preuredili bodo kratko linijo in izboljšali način pakiranja, kupili bodo nov pakirni stroj. Kaj predvideva sanacijski program? Za pakirni stroj, roto peči in oblikovalne stroje, za preselitev, montažo, demontažo, notranji transport in nove tire med obema sedanjima tozdoma — bodo predvidoma znašali stroški 820 milijonov starih din. Po živahni razpravi, ki se je razvnela na zadnjem delavskem svetu DO, je Rudi Cedilnik iz Tozd Pekarne Ljubljana pozval vse tozde iz Žita k solidarnosti, da pomagajo rešiti združevanje in pokrivati stroške sanacije. Branko Mihelič iz Tozd šumi je menil, da moramo hitreje slediti tehnološkim spremembam in obnavljati naše strojne parke, da se ne bi ponovila takšna situacija, v kakršni je zdaj Tozd Pekatete. Referendum v Tozd Pekatete Dne 19. 11. 1979 so glasovali delavci Tozd Pekatete na referendum. sredstev s Tozd Pekarne Ljubljana. Izidi glasovanja so bili sledeči: Od 54 zaposlenih jih je glasovalo 44. — ZA je glasovalo 40 delavcev ali 91 %, — PROTI sta glasovala dva ali 4,5 %, — Dve glasovnici ali 4,5 % sta bili neveljavni. Referendum v Tozd Pekarne Ljubljana Dne 23. 11. 1979 je tudi v Tozd Pekarne Ljubljana potekal referendum kot v Tozd Pekatete. Tudi delavci tega tozda so se sicer z manj navdušenja, pa vendarle z visokim odstotkom odločili »za«. Rezultati glasovanja pa so bili: Od 340 delavcev jih je glasovalo 307 ali 90,29%. — ZA je glasovalo 267 delavcev ali 78,52%, — PROTI jih je bilo 35 ali 10,29%, — NEVELJAVNIH je bilo 5 glasovnic ali 1,47%. Ob koncu bi bilo potrebno povedati še to, da so TOZD Pekatete po letošnjem polletnem obračunu, ki je spet prikazoval izgubo, morale začeti iskati takoj rešitev, da bi lahko delavci Pekatet imeli zagotovljene osebne dohodke. Tu pa je med prvimi nastopila TOZD Pekarne Ljubljana, ki jim je solidarnostno ponudila pomoč. V takih primerih, v tem času, ko prenekatere temeljne organizacije, pa ne samo v našem kombinatu, ampak tudi drugje doživljajo krizo zaradi objektivnih težav in razmer na tržišču, je solidarnost druge temeljne organizacije, ki priskoči na pomoč, nekaj zelo humanega in velkega. HUMORESKA Delo je naredilo iz opice človeka Mnoge opice so rajši delo zamudile in ostale — opice. Ko je človek živel v kameni dobi in ga je zeblo, je ubil medveda, da je dobil kožuh, ulovil ribo, da je nasitil otroke in družico (žen še ni bilo, magistrata v votlini tudi ne). Populil je plevel in gojil žito in užitne gomolje. Pod večer si ni razbijal glave s tem ali naj dela ali ne. Nekaj ga je sililo, da mora živeti, zato je šel iz votline na lov in ribolov. Raje je ubil bizona s kamnom, kot da bi umrl od lakote. Ko se je skril med zidove koč, zavaroval in napolnil kašče, ga je nenadoma minila ta nujnost, da bi ubijal medvede za kožuh in meso. Vedno več možnosti je bilo, da se je delu izmuznil ali pa se odločil za ali proti delu. Enim je postalo delo potrebno, radi so ga opravljali in uživali so pri njem, drugim pa je postalo neznansko zoprno. Vzeli so vse kožuhe v vasi, zapregli govedo in šli prodajat kože. Za izkupiček so lahko igrali za pisane kamenčke, pili opojne pijače in poležavali v prvotnih gostilnah, kjer so jim stregle delno kožuhovinasto oblečene pranatakarice. Tako so se eni odtegnili delu, lovu in ribolovu in ga prepustili drugim. Eni so delu lahko pobegnili, drugi pa so kar radi lovili. Danes je lov na medvede privilegij diplomatov, ki opravljajo neopredeljeno delo. Profesionalni delavci so se izoblikovali v velikih družinah. Lovec na medvede, ki ni mogel v votlini poslušati kričanje šestih otrok in žene, ki je mahala z gorjačo, ije preprosto šel v naravo lovit, pa naj je deževalo ali ne. Zatekel se je v delo — lov kot rešitelja. Sosed v sosednji votlini pa ni imel otrok in poleg tega ga je grela lepa žena, in sploh ... Ta je bežal pred delom pod kožuhovino, dokler ju ni zasačila lakota. Ti ženskarji so bili praočetje delomrznežev. Bili so lovci, ki niso nič ujeli ali pa jih je medved poškodoval, pa niso več dovolj hitro tekli. Ker divjadi niso več dohiteli, so začeli rezljati kipce medvedov. Vso zatajevano bolečino, ves rodovni ponos, vso zgodovino plemena so izlili v les ali kamen. Boleče so rojevali prvo delitev dela. Tako niso zapadli v malodušje, melanholijo in so ohranili svojo življenjsko radost. Tako je šlo človeštvo sreči nasproti, zamenjavalo je tri kožuhe za en dober lok. Potem pa je neki norec izumil denar. V kovance se je skrilo delo tisočerih rok. Zdaj gre iz rok v roke, to delo tisočerih rok. In prišel je čas, ko nihče več ne beži v delo, to je v denar, da bi šel iz rok v roke. Raje steguje roke, razvite ali nerazvite, in čaka, da dobi kovanec, v katerem je skrito tuje delo. Ivan Cimerman Svečana podelitev priznanj jubilantom v TOZD Mlini V svečanem vzdušju, ki je enkratno v življenju, so se srečali dolgoletni in zvesti delavci Tozd Mlini. Jedilnica, ki je služila za svečano dvorano, je bila slavnostno pripravljena. Sodelavke, fantje in možje so se nekako v zadregi pripravljali na svečano sejo in zavzemali svoja mesta ob omizju. Poleg glavnega direktorja, ing. Bratine, se je svečanosti udeležil tudi bivši direktor Franc Puterle, tov. Janez Slovenec, nekdanji direktor splošnega sektorja DSSS in drugi. Diplome je izročal in vsem prisrčno čestital direktor Tozd Mlini, ing. Jože Šefman in predsednik DS Tozd Mlini, tov. Stane Repar. Slavnostni nagovor je imel prizadevni in neumorni predsednik sindikalne konference Tozd Mlini, Gregor Breznik. Ob tej priložnosti niso pozabili na svoje dolgoletne, v letu 1979 upokojene delavce, katerim so izročili spominska darila. Po svečanem kosilu se je razvil prisrčen razgovor in družabni popoldan, kjer so udeleženci obujali spomine na prijetne in težke dneve v času razvoja kombinata, ki so mu posvetili svoja najlepša leta. Veliko število dolgoletnih sodelavcev pa dokazuje, da je ta kolektiv vedno tovariško »držal skupaj« in je lahko po enotnosti in delovni prizadevnosti za zgled. Znanje je naš vsakdanji kruh PISMO IZ MARIBORA Stane Legat — ravnatelj Živilskega šolskega centra Maribor Izobraževanje potrebno ali ne? Izobraževanje je pridobivanje znanja, delovnih spretnosti in navad. Lahko rečemo, da je učno delo, oblika učenja — skratka — način pridobivanja in razvijanja sposobnosti za delo. Brez potrebne izobrazbe ne moremo raču nati, da bo delo kakovostno op- ravljeno. Sleherni delavec bi moral imeti ustrezno izobrazbo za delo, ki ga opravlja. Tako nekako bi lahko zastavili izhodišča za naša razmišljanja v smeri odgovora na vprašanje: ali je izobraževanje potrebno ali ne? Prav bi bilo, da najde odgovor na to vprašanje sleherni delavec, še bolje pa bi bilo, če bi našel željo in razloge za vstop v izobraževanje. Kaj razumemo pod pojmom poklicna izobrazba? Vsak delavec, torej tudi vsi delavci kombinata, naj bi imeli določeno poklicno izobrazbo. Imeli naj bi vsak svoj poklic. Poklicna izobrazba je zgrajena iz znanj in spretnosti za delo v določenem ožjem in širšem delu delovnega procesa. Čim bolj zahtevno je delo, čim več terja znanja, čim bolj mora biti nekdo delovno spreten, tem širši in bolj zahteven je poklic. Hkrati z zahtevnostjo poklica, se daljša tudi čas izobraževanja. Katere poklice poznamo v proizvodnji živil rastlinskega porekla? V živilsko industrijo nasploh se vključujejo delavci različnih živilskih poklicev. Med njimi so najenostavnejši poklici, ki terjajo krajši čas izobraževanja, do diplomiranih inženirjev živilske tehnologije, ki pridobijo poklic na visoki šol. Pa poglejmo razpredelnico poklicev, ki pridejo v poštev predvsem za delavce kombinata: 1. živilski delavec v mlinarstvu 2. živilski delavec v pekarstvu 3. živilski delavec v testeninar-stvu 4. živilski delavec v konditorstvu 5. skladiščnik živil 6. strojni embaler živil To je skupina najenostavnejših poklicev. Ti tudi terjajo najkrajši čas izobraževanja. Delavec, ki že dela najmanj leto dni v živilski dejavnosti za katero želi pridobiti poklic živilskega delavca, na primer v pekarstvu, če želi postati živilski delavec v pekarstvu, lahko pridobi ta poklic v 6 do 8 mesecih, zavisno od organizacije tedenskega pouka (od 8 do 12 učnih ur tedensko). Seveda mora imeti poprej dokončanih najmanj 6 razredov osnovne šole. Mimogrede: vsi tisti delavci kombinata, ki opravljajo najrazličnejša najenostavnejša dela, bi lahko, če že ne morali, pridobiti vsaj ta najenostavnejši poklic. 7. pek 8. konditor To sta že zahtevnejša poklica. Ta poklic lahko pridobi delavec. ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj v dejavnosti iz katere želi pridobiti poklic in imeti dokončano osnovno šolo. Izobraževanje traja, zavisno od organizacije izobraževanja, leto do leto in pol. 9. pekovski delovodja 10. konditorski delovodja 11. mlinarski delovodja 12. živilski tehnik z usmeritvijo: pekarstvo ali konditorstvo. To so najzahtevnejši srednji poklici. Enega od njih lahko pridobi delavec, ki ima poklic peka oziroma konditorja in najmanj tri leta delovnih izkušenj v določeni živilski tehnološki usmerjenosti. Delovodski poklici imajo poudarek na organizacijsko gospodarskih znanjih, dočim je živilski tehnik poklic, ki terja dosti znanja iz vseh vidikov proizvodnje živil in same tehnologije. Poklic iz te skupine lahko pridobi delavec v dveh letih šolanja. Kdor pridobi enega od poklicev te skupine pridobi pravico, da lahko nadaljuje izobraževanje neposredno na visoki šoli, konkretno na Biotehnični fakulteti, oddelku za živilsko tehnologijo. Kje in kako lahko pridobite poklic? Izobraževanje organizira edina slovenska šola za izobraževanje živilskih kadrov. To je Živilski šolski center Maribor, ki ima organizirano posebno enoto za izobraževanje ob delu. Izobraževanje je temelj za sodobno napredno proizvodnjo. Težiti bi morali, da bi vsi delavci čimprej pridobili vsaj osnovni poklic. Dogovori samih delavcev bi morali biti takšni, da bi spodbujali vključevanje čim večjega števila delavcev v izobraževalni proces. Dopisujte in sodelujte z nami pri urejanju našega Glasnika! SMUČARJI XIII. zimske športne igre Živilcev bodo marca 1980. Vse smučarje — delavce Živilskega kombinata ŽITO pozivamo, da se prijavijo pri vodji smučarske sekcije v TOZD ali informativni službi DSSS, da bi lahko organizirali pravočasne treninge in izbor reprezentance. Rekreacijski aktiv ŽK ŽITO