539ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
srednjega veka, stoji ‘iva slika mesta, ki vrvi od mno‘ice ljudi v pristani{~u, v carinarnici, v kr~mah, v
karanteni, v predmestju v suknarskih manufakturah, v dr‘avnih upravnih zgradbah in skladi{~ih, v
trgovskih in obrtnih hi{ah in delavnicah, na slikarskih odrih v cerkvah, v {olah. V zasen~enih sobah hi{
se je razmi{ljalo o zvezdah, umetnosti, filozofiji, kjer so misli segale v zarobje ~ude‘a krhkega ~love{kega
‘ivljenja. V borilnici pa so mladi plemi{ki sinovi nabirali izku{nje v sabljanju in spoznavali ob koncu
15. stoletja ru{ilno mo~ topov in ubijalsko mo~ ognjenega oro‘ja. Pri vsem tem je imela trgovina izre-
den pomen in mo~an vpliv na mentaliteto, obi~aje, ‘ivljenjski slog – na vse tisto kar lahko prepoznamo
kot vrednote, iz katerih so izhajali, ko so tkali svoje na~rte in ko so vstopali v svet preko meja svoje
dr‘avice. Trgovina je bila eden od tistih skupnih imenovalcev, ki so zagotavljali uspe{nost dr‘ave v
odnosu do drugih in ki so omogo~ali sobivanje v neki urejenosti, ki jo lahko smatramo za moderno v
svetu, ki jih je obkro‘al.
Knjiga »Poslovna uspe{nost trgovcev v srednjeve{kem Dubrovniku« je napisana skrbno, podrobno
in natan~no. Zadovoljila bo zahtevne specialiste, vedo‘eljne {tudente in tudi tiste, ki jih zanima gospo-
darski fenomen srednjeve{kih plemi{kih republik, {e posebej dubrovni{ke. Hkrati pri~ujo~a knjiga po-
trjuje dr. Ignacija Vojeta za gotovo najbolj{ega poznavalca dubrovni{ke zgodovine pri nas in za enega
najbolj{ih poznavalcev srednjeve{ke zgodovine Dubrovnika nasploh.
Vasko Simoniti
I g o r  G r d i n a, Slovenci med tradicijo in perspektivo. Politi~ni mozaik 1860-1918. Ljubljana :
[tudentska zalo‘ba, 2003. 386 strani.
Zgodovina habsbur{ke monarhije, srednjeevropskega imperija {tevilnih narodov, kultur in ver, je
eno od tistih podro~ij zgodovinopisja, ki nikoli ne izgubijo svoje atraktivnosti. V Zahodni Evropi in v
ZDA ni zanimanje zgodovinarjev zanjo nikoli zamrlo; ponekod je pogosto tudi presegalo meje kriti~ne
presoje kompleksnih politi~nih, kulturnih in gospodarskih procesov mnogonarodne tvorbe v srcu Evro-
pe in se izgubljalo v idealisti~nih pretiravanjih. Po drugi strani pa so v dr‘avah, ki so po prvi svetovni
vojni nastale na vzhodu nekdanje habsbur{ke monarhije {tevilni pisci kar tekmovali med sabo, kdo bo
znal opisati zloglasno »je~o narodov« v temnej{ih in grozovitej{ih barvah. Tudi v slovenski historiogra-
fiji tovrstnih gore~ne‘ev ni nikoli manjkalo, ~eprav je treba priznati, da se je nemajhen del znanstve-
nikov tudi v jugoslovanski dobi uspel izogniti ~erem nekriti~nega vrednotenja slovenskega bivanja v
habsbur{ki monarhiji; to velja tako za monarhisti~no kot tudi komunisti~no Jugoslavijo.
Po dr‘avni osamosvojitvi smo tudi slovenski zgodovinarji intenzivirali raziskovanje slovenske po-
litike v habsbur{ki monarhiji, pri ~emer smo se znali vklopiti v tedanji prevladujo~i tok v srednjeevrop-
skih historiografijah, ki je na novo odkrival nekatere najbolj zanimive segmente habsbur{ke preteklosti.
Eden od znakov renesanse na tem podro~ju so bile tudi {tudije o vodilnih slovenskih politikih staro-
avstrijske dobe (dr. Janeza Evangelista Kreka, dr. Antona Koro{ca, dr. Ivana [uster{i~a, dr. Janka Brejca...).
Nekoliko dlje pa smo morali po~akati na monografijo, ki bi kriti~no ovrednotila celotno obdobje slo-
venskega dozorevanja v politi~ni narod, od trajne uveljavitve ustavne ureditve v habsbur{ki monarhiji
(1860/61) pa do njenega razpada in vklju~itve Slovencev v jugoslovanski dr‘avni okvir (1918). Danes
‘e lahko re~emo, da se je ~akanje izpla~alo, saj smo lani dobili na knji‘ne police mojstrski prikaz
Slovencev med tradicijo in perspektivo, ki ga je v obliki politi~nega mozaika zapisal ddr. Igor Grdina.
Nekoliko bolj pozorni spremljevalci Grdinovega izjemno bogatega znanstvenega dela smo njegov
pogled na slovensko zgodovino v okviru habsbur{ke monarhije ‘e lahko spremljali in ocenjevali v
njegovih {tevilnih {tudijah, v katerih je znal bralstvo pritegniti s svojim priostrenim ~utom za podrob-
nosti in mogo~nim narativnim talentom. Grdinova knjiga o Slovencih med tradicijo in perspektivo
vsebuje najbolj{e elemente kvalitetne zgodovinske {tudije, pri ~emer zdru‘uje vse dobre lastnosti tradi-
cionalnega zgodovinopisja in sodobnih znanstvenih prijemov, ki iz mno‘ice podatkov in citatov ustvarjajo
izredno berljivo in fascinantno besedilo v obliki mozaika ~love{kih usod izginulega, a nikoli poza-
bljenega imperija v srcu Evrope.
Grdina za~enja svojo pripoved s kratko oceno za~etkov slovenskega narodnega gibanja, ki je ‘e od
konca 18. stoletja delovalo kot »nekak{na koalicija med ’razsvetljenci z de‘ele’ (Anton Toma‘ Linhart,
540 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Valentin Vodnik, pozneje Bleiweis in njegov krog), tradicionalisti~nimi duhovniki (o. Marko Pohlin) in
lokalnimi imenitniki (@iga Zois baron Edelsteinski), ki jim je dunajski centralizem – ~eprav na razli~ne
na~ine – izpodmikal tla pod nogami«. Sploh je potem skozi celotno knjigo Grdina zelo kriti~en do t. i.
»slovanske politike« dunajskih vladnih krogov, pri ~emer pa njegova kritika nikoli ne prestopi meje
uravnote‘ene predstavitve razmerij med centrom in slovenskimi de‘elami. Tako tudi ugotavlja, da se je
v za~etku ustavne dobe slovensko narodno gibanje, ki je sprva »temeljilo predvsem na neformalnih
(prijateljskih, znanskih, poklicnih) zvezah«, zdelo z dunajske perspektive »precej benigno«. Slovensko
narodno gibanje takrat ni imelo niti enega dnevnika, njegova glavna institucionalna oblika pa so bile
~italnice, ki »so po vplivu na javno ‘ivljenje mo~no zaostajale celo za angle{kimi dru‘abnimi klubi ali
francoskimi kulturni{kimi saloni«.
Slovensko narodno gibanje se je profiliralo v prvi vrsti v boju z nem{kimi ustavoverci, na zahodni
meji pa v obrambi pred agresivnim italijanskim nacionalizmom. Obkro‘enost z mo~nimi nasprotniki je
slovenske politike silila v »sloga{tvo«, ki je v sedemdesetih letih 19. stoletja izgubilo na udarni mo~i
zaradi nastopa radikalnih »mladoslovencev«. Spoznanje, da notranjepoliti~ne delitve zgolj krepijo zu-
nanje »sovrage«, je slovensko politiko kmalu spet zdru‘ilo pod zastavo sloga{tva, ki je nato ponosno
vihrala vse do za~etka devetdesetih let.
Grdina nam ponudi sve‘ pogled na slovensko vztrajanje v konservativnem klubu Karla grofa
Hohenwarta, kot glavnem stebru znamenitega »‘eleznega obro~a«, na katerem je temeljila mo~
Taaffejeve vlade. Ta je monarhiji prinesla stabilnost, slovenski narod pa osvobodila pritiska nem{kih
liberalcev in mu omogo~ila prehod iz etnografskega fenomena v politi~ni narod z izoblikovano strankar-
sko sceno. Grdina meni, da »demokratizacija Francjo‘efovega cesarstva dejansko nikoli ni prerasla v
pravo vladavino (ve~ine) ljudstva«, za kar pa razloga »ne gre iskati samo v sporih in spopadih med
{tevilnimi narodi, temve~ tudi v ’starosvetni’ mentaliteti velikega dela politi~nih elit in dvora«. Njegova
kritika sega {e dlje z ugotovitvijo, da »demokraciji v podonavskem imperiju ni bil priznan status na~ela,
temve~ je veljala le za sredstvo v politi~nem boju«.
A tudi tako obarvani demokratizacijski procesi so v kon~ni fazi voditeljem slovenskega naroda
vendarle omogo~ili aktivno sodelovanje v parlamentarnem in politi~nem ‘ivljenju habsbur{ke monarhije,
{e zlasti po uvedbi splo{ne in enake volilne pravice (1907). Biografski portreti prvakov, ki so poveljeva-
li slovenskim politi~nim strankam, in njihovih nem{kih oz. renegatskih nasprotnikov, so ena od najbolj
atraktivnih zna~ilnosti Grdinove knjige. Ob tem izstopajo zlasti portreti glavnih liberalnih protagoni-
stov Frana pl. [ukljeta, dr. Ivana Tav~arja in Ivana Hribarja, ter katoli{ko-narodnih voditeljev dr. Ivana
[uster{i~a, dr. Janeza Evangelista Kreka in dr. Evgena Lampeta, ki so po zlomu sloga{tva diktirali
tempo de‘elne politike na Kranjskem. Njihova prevlada v osrednji slovenski de‘eli je sovpadla z vzpo-
nom agresivnih nacionalizmov na ravni dr‘ave, ki je po Taaffejevem odhodu postala »talec najbolj
neodgovornih nem{konacional(isti~)nih elementov«, v kon~ni fazi pa je »prav sledenje logiki
(pan)germanskih skrajne‘ev« dunajske vladne kroge »pripravilo do dejanj, ki so povzro~ila izbruh
1. svetovne vojne«.
Po mnenju Grdine Dunaj ni delal usodnih napak samo v notranji politiki, ampak se tudi diplomacija
ni najbolje zna{la na razgreti mednarodni sceni. Poraze, ki jih je do‘ivel v boju za prevlado v italijan-
skem in nem{kem prostoru, je cesar in kralj Franc Jo‘ef posku{al kompenzirati z aktivno politiko na
Balkanu. A tudi tu ni imel najbolj sre~ne roke, saj je poskus {iritve habsbur{kega vpliva na jugovzhodno
Evropo tr~il ob »jugoslovanski Piemont« Srbijo. Na~rte avstro-ogrskih vladnih krogov je {e dodatno
pokvaril razmah jugoslovanskega gibanja v slovenskih in hrva{kih de‘elah, ki je glavna impulza do‘ivelo
z aneksijo Bosne in Hercegovine ter z balkanskimi vojnami. Grdina podrobno opisuje razli~ne koncep-
te re{evanja jugoslovanskega vpra{anja, za katerega ugotavlja, da se je zaradi odla{anja, nasprotovanja
in tudi nesposobnosti odlo~ilnih faktorjev v monarhiji razvilo v najbolj usodno dilemo mnogonarodne-
ga cesarstva.
V senci velikih dogodkov na Balkanu je v osrednji slovenski de‘eli Kranjski zavladala Slovenska
ljudska stranka, ki sta jo [uster{i~ in Lampe u~inkovito instrumentalizirala za zagotovitev primata
politi~nega katolicizma. Liberalno vodstvo ni bilo sposobno zaznati vseh razse‘nosti sprememb, ki sta
jih prina{ala demokratizacija javnega ‘ivljenja in politizacija {ir{ih slojev prebivalstva. Grdina posre~eno
zapi{e, da so Tav~arjevi liberalci »na lovorikah preprosto zaspali«, saj so menili, »da bo sodobnost
mogo~e podalj{(ev)ati v nedogled – in so se zato postopoma levili v pravcate konservativce«. Nasprotno
541ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
so [uster{i~ in njegovi privr‘enci z zavzemanjem za splo{no in enako volilno pravico »na Slovenskem
v marsi~em prevzeli prapor politi~ne naprednosti«. Iz Grdinovih citatov v knjigi je lepo razvidna vsa
paradoksalnost slovenskega strankarsko-politi~nega razvoja na prelomu stoletja: narodno-napredni li-
beralci so se povezali v koalicijo z nem{kimi ustavovernimi veleposestniki in na koncu z nasproto-
vanjem demokratizaciji pristali na konservativnih okopih, nekdanji konservativci pa so se z doslednim
uveljavljanjem kra{~anskosocialnih na~el in s posluhom za probleme t. i. »malega ~loveka« razvili v
moderno kr{~anskodemokratsko stranko.
[uster{i~ je kot »nekronani vojvoda kranjski« v svojih rokah v letih pred prvo svetovno vojno
zdru‘il ‘e skoraj neverjetno politi~no mo~, ki jo je manifestiral tako na de‘elni ravni kot tudi v parla-
mentarnih bojih in zakulisnih pogajanjih na Dunaju. Kot ugotavlja Grdina, je bil [uster{i~ edini sloven-
ski politik, ki mu ni mogel do ‘ivega zloglasni »prastrah« pred nem{tvom, ki so mu podlegali drugi
strankarski prvaki. Politika [uster{i~evega kova bi se ne branila nobena resna stranka v takratni mo-
narhiji; in ~e kdo od Slovencev iz staroavstrijskega obdobja zaslu‘i naziv dr‘avnika, je to prav gotovo
ravno [uster{i~. Njegova samozavest, avtoritarnost in brezobzirnost pri izpolnjevanju strankarsko-
politi~nih ciljev pa mu niso nakopale samo cele vrste sovra‘nikov v vrstah nem{kih nacionalcev, ampak
so vzbudile tudi odpor znotraj Slovenske ljudske stranke.
Na ~elo upornikov se je na predve~er prve svetovne vojne postavil »ljudski tribun« Krek, ki je uspel
potisniti [uster{i~a v politi~no izolacijo, kar Grdina zelo slikovito opi{e na podlagi citatov iz dnevnikov
Evgena Lampeta in knezo{kofa Antona Bonaventure Jegli~a. Zmaga Krekove struje, ki se ji je pridru‘il
tudi {tajerski prvak dr. Anton Koro{ec, odlo~ilno pa jo je okrepil Jegli~, je v kon~ni fazi pomenila tudi
zlom avstrodinasti~nega patriotizma na Slovenskem. Koro{ec se je znal spretno postaviti na ~elo jugo-
slovanskega gibanja, ki je v temeljih zamajalo temelje starodavne monarhije. Z dinami~nim prikazom
slovenskega slovesa od Avstro-Ogrske in vstopa v obljubljeno jugoslovansko de‘elo Grdina tudi zaklju~i
svojo monografijo.
Knjiga Slovenci med tradicijo in perspektivo ni zgolj sve‘ pogled na slovenski politi~ni razvoj
druge polovice 19. in za~etka 20. stoletja, ampak tudi zelo izviren prikaz pozne habsbur{ke monarhije,
ki je zaradi nere{enih narodnostnih nasprotij morala zapustiti zgodovinski oder. Grdina se je znal v‘ive-
ti v duh ~asa in nam ga prepri~ljivo prikazati v vseh njegovih zanimivih razse‘nostih. Napotilo, ki je
obi~ajno za zaklju~ek tovrstnih recenzij, da je namre~ knjiga obvezno ~tivo za vse, ki {tudirajo in
raziskujejo zgodovino habsbur{ke monarhije, tokrat ne zadostuje. Grdinova knjiga je knjiga za vse, ki
imajo radi zgodovino.
A n d r e j  R a h t e n
A n d r e j  P a n ~ u r, V pri~akovanju stabilnega denarnega sistema. Celje : Zgodovinsko dru{tvo,
2003. (Zgodovini.ce ; 1)
V slovenskem zgodovinopisju se je na podro~ju ekonomske zgodovine v zadnjih letih zgodil velik
premik. Raziskovalno polje se je raz{irilo, tematski obseg raziskav je postal pester kot {e nikoli, hkrati pa
je pri{lo {e do velikega metodolo{kega premika. Mlaj{e generacije gospodarskih zgodovinarjev so namre~
pri~ele v svoj repertoar analiti~nih orodij vklju~evati {e interdisciplinarne prijeme. Ob doslednem
upo{tevanju obi~ajnih zgodovinarskih metodolo{kih pristopov so se oprijeli tudi spoznavnih na~inov, ki
so jih izoblikovale druge stroke. V primeru gospodarske zgodovine je bila najbli‘ja ekonomija. S svojimi
spoznanji, zakonitostmi in neiz~rpnim repertoarjem analiti~nih orodij se je ponujala kar sama sebe. Inter-
disciplinarni pristop se je pokazal kot u~inkovito sredstvo za odpiranje novih raziskovalnih tem.
V to miselno okolje se povsem ume{~a tudi knjiga Andreja Pan~urja »V pri~akovanju stabilnega
denarnega sistema«, v kateri predstavlja monetarno politiko v Habsbur{ki monarhiji in odzivih nanjo
pri Slovencih od srede devetnajstega stoletja do izbruha prve svetovne vojne. Potreba po raziskavi
monetarne politike se je kazala ‘e dolgo ~asa, vendar je tematika dosledno ostajala ob strani. Veljala je
za hermeti~no, naporno/zahtevno in predvsem za te‘ko razumljivo v spoznavnem in interpretativnem
smislu. Monetarni politiki ni bilo mogo~e slediti oziroma jo razumljivo tolma~iti brez navezave na