SKUPSCINSKI za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik XI. Novo mesto, 29. avgusta 19771 Št. 24 VSEBINA OBČINA KRŠKO: 267. Družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 268. Odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha 269. Sklep o razrešitvi urbanističnega in gradbenega inšpektorja občinske skupščine Krško 270. Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Krško OBČINA RIBNICA: 271. Odlok o sofinanciranju distribucijskih elektroenergetskih objektov na nizki in srednji napetosti OBČINA KRŠKO 267. Da bi prispevali k uveljavljanju ustavnih načel o združenem delu in k uresničevanju osnovnih ciljev, opredeljenih z resolucijo o družbe-no-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalog v letu 1974, predvsem k - usklajanju osebne, skupne in splošne porabe z družbeno-ckonom-skimi cilji tako, da hitreje naraščajo sredstva za povečanje materialne osnove združenega dela skladno z razmerji, določenimi z resolucijo SR Slovenije; - zagotavljanju takega sistema usklajevalnega programiranja, organiziranja in spremljanja nalog družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljal odločanje delovnih ljudi kot neposrednih nosilcev družbenega interesa o obsegu in kvaliteti tega dela ter o njegovem financiranju; - takemu programiranju nalog družbenih dejavnosti in splošne porabe, ki bo omogočalo porast družbenega standarda, zlasti pri tistih nalogah, ki v največji meri prispevajo k odpravljanju vzrokov neupravičenega socialnega razlikovanja; - prioriteti tistih nalog, ki so opredeljene z zakoni, in tistih, ki posebej vplivajo na rast produktivnosti dela; - zagotavljanju neposredne me-jave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnostih in uresničevanju enakopravnega družbeno-eko-nomskega položaja delavcev na vseh področjih; - uresničevanju pravic iz dela na osnovi vrednotenja minulega in živega dela; — intenziviranju in racionalizaciji dela na področju družbenih dejavnosti in uprave posebej z določanjem obsega vsake dejavnosti, njene usmerjenosti v Zadovoljevanje skupno ugotovljenih najbolj perečih interesov družbe ter njenega razvoja; dalje s-povečanjem skrbi organizaciji dela, delovni disciplini ter varčevanju; — usklajanju programov in možnosti za delo znotraj interesnih skupnosti in med njimi ter posebej znotraj občine, regije in republike; — zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v samoupravnih interesnih skupnostih z oblikovanjem programov in kriterijev za solidarnostne ukrepe ter združevanjem sredstev zanje; — uresničevanju samoupravne politike in nalog občine; — krepitvi rezervnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in občine; — razvijanju sistema javnosti dela samoupravnih skupnosti in občine, ki naj omogoči delovnim ljudem celovit vpogled v izvajanje programov in porabo sredstev; — razvijanju odgovornih in smotrno organiziranih strokovnih služb; — razvijanju novega sistema financiranja in usklajevanju obsega in nalog splošne in skupne porabe s cilji resolucije SR Slovenije sklenejo v skladu z 2. točko XXX. amandmaja k ustavi SR Slovenije Skupščina občine Krško Občinska konferenca SZDL Krško Občinski sindikalni svet Krško Temeljna izobraževalna skupnost Krško Temeljna izobraževalna skupnost Krško - svet za otroško varstvo Temeljna kulturna skupnost Krško Temeljna telesno-kulturna skupnost Krško temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva občine Krško krajevne skupnosti občine Krško DRUŽBENI DOGOVOR O OSNOVAH PROGRAMIRANJA NALOG IN O OBLIKOVANJU SREDSTEV ZA SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO V LETU 1974 1. člen Udeleženci tega dogovora sc zavezujejo, da bodo pri urejanju novega sistema programiranja dela in oblikovanja sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974, ob uresničevanju ustavnih načel o združenem delu in resolucije o družbeno-eko-nomski politiki in razvoju SR Slovenije ter izhodišč ih o družbeno-eko-nomskem razvoju občane ter neposrednih nalogah v letu 1974 (v nadaljnjem besedilu: resolucija, oz. izhodišča), delovali in izvrševali programe v skladu s tem družbenim dogovorom. Pri tem ima skupščina občine vlogo pobudnika celotne akcije, njenega spremljanja, izvajanja in usklajevanja. > 2. člen Podpisniki tega dogovora ocenjujejo, da bo družbeni proizvod v občini Krško v letu 1974 porastel za 23 odstotkov v primerjavi z letom 1973. s Skupna in splošna poraba bo v skladu z resolucijo rastla za 4 poene manj od rasti družbenega proizvoda. 3. člen Da bi uveljavili neposredno odločanje delovnih ljudi v temeljnih in v drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, ter delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom ter da bi omogočili v okviru samoupravnih interesnih skupnosti svobodno menjavo dela ter združevanje sredstev zaradi uresničevanja skupnih interesov na načelih vzajemnosti in solidarnosti, se samoupravne interesnt skupnosti zavezujejo, da bodo izvedle postopek za sklepanje samoupravnih sporazumov o programih in .združevanju sredstev za njihovo uresničevanje. 4. člen Samoupravni sporazum iz prejšnjega člena obsega zlasti: — program interesne skupnosti in njegovo ovrednotenje; - vire za združevanje sredstev, za izvajanje sprejetih programov samoupravnih interesnih skupnosti; — obseg sredstev glede na opredeljene vire, osnove in merila, po katerih bodo delavci in drugi delovni ljudje združevali sredstva za posamezne samoupravne interesne skupnosti; - ukrepe za usklajanje možnosti zadovoljevanja osnovnih družbenih potreb na posameznih območjih; — rok, v katerem bodo samoupravne interesne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom sprejele morebiti potrebne izvedbene akte za združevanje sredstev; - ukrepe za zagotovitev izvrševanja samoupravnega sporazuma in organe, ki bodo opravljali nadzorstvo nad izvajanjem samoupravnih sporazumov in v tromesečnih rokilv ob- veščah delovne ljudi o uresničevanju teh sporazumov; - arbitražo za odločanje o sporih, ki bi nastali med udeleženci samoupravnega sporazuma; - sanacije za kršitelje samoupravnega sporazuma; - določbe o veljavnosti samoupravnega sporazuma. 5. člen V postopku samoupravnega sporazumevanja je treba predvsem uskladiti stališča udeležencev do predlaganega programa interesne skupnosti in osnovno politiko izvrševanja programa ter zagotoviti izvrševanje ciljev, opredeljenih v resoluciji in izhodiščih za družbeno-eko-nomski razvoj občine. V postopku samoupravnega sporazumevanje je treba zagotoviti zlasti; - informiranje delovnih ljudi in drugih občanov o predlogih programov samoupravnih interesnih skupnosti; - javno razpravo o predlogu programov in samoupravnih sporazumov; - sočasno usklajanje osebne, skupne in splošne porabe med podpisniki tega dogovora. 6. člen Organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikati si bodo v procesu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja prizadevali za take odločitve, ki bodo omogočale usklajeno rast družbenega standarda delavcev in njihovih družin, uravnavanje socialnih razlik ter enakopraven položaj delavcev v združenem delu na podlagi rezultatov dela in svobodne delitve dela. Organizacije iz prvega odstavka tega člena bodo vplivale na samoupravne interesne skupnosti za zagotovitev pravočasnih javnih razprav o svojih programih ter da bodo njihovi predstavniki celovito informirali delovne ljudi na zborih temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Dalje bodo omenjene organizacije igotovile udeležbo na zborih delovnih ljudi in za izvolitev delegatov za podpis samoupravnih sporazumov tako v organizacijah združenega dela, kot v okviru krajevnih skupnosti. Prav tako bodo poskrbele, da se bo izvajalo sprotno informiranje vseh občanov o izvrševanju dogovorjenih programov in odločitev. 7. člen Občinska skupščina se zavezuje, da bo izvedla postopek za sklenitev družbenega dogovora na ravni občine in pri tem skupaj z vsemi podpisniki usklajevala osebno, splošno m skupno porabo. 8. člen Osnova za uresničevanje potreb in interesov delovnih ljudi na posameznih področjih družbenih dejavnosti je program samoupravne interesne skupnosti, ki obsega zlasti: - temeljne naloge interesne skupnosti s posebno opredelitvijo prednostnih in tistih nalog, ki bodo zagotavljale pokrivanje družbenih po- treb in nenehen razvoj ter kvaliteto na posameznem področju; - smotrno organizacijo in delitev dela; - načela, program in ukrepe za uresničevanje vzajemnosti in solidarnosti v okviru samoupravnih interesnih skupnosti na območju SR Slovenije. 9. člen Za uresničevanje svobodne menjave dela in na tej osnovi enakopravnega družbeno-ekonomskega položaja delavcev na področju družbenih dejavnosti bodo udeleženci sporazumevanja pri določanju cene za obseg in kvaliteto opravljenega dela. v skladu s sprejetimi normativi in standardi pri vrednotenju upoštevali zlasti: - potrebna sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo po veljavnih samoupravnih sporazumih in deflovnih normativih; - materialne in druge stroške po dbeovorjenih normativih; L amortizacijo najmanj v višini Zakonskih obveznosti; - veljavne zakonske in samoupravne sprejete in pogodbene obveznosti; - druga sporazumno določena merila. Pri vrednotenju programov bodo udeleženci v največji možni meri spodbujali intenziviranje in strokovni napredek dela. V samoupravnem sporazumu je treba rešiti tudi vprašanje rizikov, do katerih lahko pride zaradi nepredvidenega povečanja cen materiala in storitev. Za uresničevanje pravic iz minulega dela bodo udeleženci družbenega dogovora upoštevali z zakonom zagotovljene pravice ter si prizadevali za ohranjevanje realne vrednosti prejemkov v odvisnosti od materialnih možnosti in za varstvo oseb z najnižjimi prejemki. 10. člen V letu 1974 je treba ohraniti dogovorjeno usklajeno razmerje med osebnimi dodhoki zaposlenih v družbenih in drugih dejavnostih ter osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu. 11. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo na podlagi ugotovitev in ocene gospodarskih gibanj ter družbenega proizvoda ter porabe sprejeli po preteku prvega polletja in ob »naslednjem tromesečju ustrezne ukrepe za uskladitev teh gibanj, če bodo odstopale od predvidenih. 12. člen Za redno mesečno oziroma tro-mesečno spremljanje gibanj, oblikovanje in razporeditev dohodkov proračuna občine in samoupravnih interesnih skupnosti se uporabijo podatki iz družbenih računov, ki jih po zveznih predpisih vodijo uporabniki družbenih sredstev in SDK, ter podatki, ki jih bodo po enotno dogovorjeni metodologiji z republiškim dogovorom zagotavljale strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti Po preteku polletja in tretjega četrtletja 1974 bo oddelek za gospodarstvo in finance v sodelovanju s strokovnimi službami samo- upravnih interesnih skupnosti izdelal analizo o usklajenosti gibanj splošne in skupne porabe v skladu z družbenim dogovorom in o rezultatih informiral vse podpisnike tega družbenega dogovora. Na podlagi ugotovitev iz analize ter podatkov zavoda SRS za statistiko in zavoda za cene bo odbor iz 17. člena predlagal podpisnikom družbenega dogovora ukrepe za uskladitev splošne in skupne porabe s tekočimi gibanji v gospodarstvu. 13. člen Če dohodki proračuna občine presežejo raven porabe, opredeljeno s tem dogovorom, se presežna sredstva izločijo na posebne račune in se vštevajo v sredstva proračunov za naslednje leto. 14i člen Če kljub usklajevanju po 13. členu tega dogovora presežejo dohodki posamezne samoupravne interesne skupnosti potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenega programa, se v letu 1974 ne morejo uporabiti. O njihovi porabi se odloča ob sprejemanju programa za naslednje leto. 15. člen Ustanovi se odbor, v katerega imenuje vsaka samoupravna interesna skupnost, občinska skupščina in občinska konferenca SZDL po enega delegata, občinski sindikalni svet po 3 delegate. Ta odbor spremlja izvajanje dogovora, opozarja na neskladja, daje razlago posameznih določb dogovora ter predlaga podpisnikom ukrepe za njegovo uresničevanje. 16. člen Ta družbeni dogovor velja za podpisnike, ki ga podpišejo in sc objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 402-20/74 Datum: 7. 3. 1974 Podpisi: Skupščina občine Krško Občinska konferenca SZDL Krško Občinski sindikalni svet Krško Temeljna izobraževalna skupnost Krško Temeljna izobraževalna skupnost Krško -svet za otroško varstvo Temeljna kulturna skupnost Krško Temeljna telesno-kulturna skupnost Krško temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva občine Krško krajevne skupnosti občine Krško PODATKI IN IZRAČUN SREDSTEV ZA FINANCIRANJE SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE V LETU 1974 NA OBMOČJU OBČINE kRŠKO I. OD BRUTO OSEBNIH DOHODKOV: a) Prispevki 1. Otroško varstvo - temeljna skupnost - republiška skupnost 2. Temeljna izobraževalna skupnost 3. Kultura - temeljna skupnost - republiška skupnost 4. Telesna kultura 5. Zdravstvo - del za osnovno dejavnost in za razširjeno reprodukcijo 6. Pokojninsko, invalid, zav. - del za osnovno dejav. SKUPAJ PRISPEVKI b) Davek I. Občinski proračun Skupaj iz bruto OD Osnova ža obračun: bruto osebni dohodek neto osebni dohodek II. OD POKOJNIN 1. Otroško varstvo - temeljna skupnost - republiška skupnost Skupaj Osnova za obračun III. IZ DOHODKA TOZD a) osnova: bruto oseb, doh. 1. zaposlovanje 2. pokojninsko in invalid, zavarovanje - nesreče pri delu in bonif. doba - likvidnost 3. Zdravstveno zavarovanje - nesreče pri delu skupaj Sredstva v 000 din 1.319 6.967 16.456 1.433 516 975 23.939 32.913 84.518 573 85.091 286.695 201.600 173 801 974 43.364 286.695 573 2.293 2.724 7.167 12.757 Prispevna stopnja % 0,46 2,43 5,74 0,50 0,18 0,34 8,35 11.48 29.48 0,20 29,68 0,40 1,85 2,25 0,20 0,20 0,80 0,95 2,50 4,45 STRAN 12 i DOLENJSKI LIST - št. 35 (1310) - 29. avgusta 1974 STRAN 12 t DOLENJSKI LIST - št. 35 (1310) - 29. avgusta 1974 b) Osnova: korigirana dav. osnova 1. Republiška izobraževalna skupnost 2. Raziskovalna skupnost Skupaj c) Osnova: znižani poslovni sklad 1. Pokojninsko in invalid, zavarovanje — letna valorizacija pokojnin (povprečje) in sicer: organizacije iz 5., 6., 7. člena zakona o posojilu za kreditiranje nerazvitih republik in pokrajin, organizacije po členu 8., 9 in 9a čl. istega zakona 101.853 8.291 1.833 10.124 '498.298 4.485 8,14 1,80 9,94 0,90 1,35 0,35 268. Na podlagi 182. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 19-193/74) in 1. člena odredbe o ukrepih za družbeno kontrolo cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 21-289/73) je izvršni svet občinske skupščine Krško na seji dne 2. 7. 1974 sprejel ODREDBO o najvišjih» drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha 1. člen Določijo se najvišje drobno-prodajne cene za naslednje osnovne vrste kruha: a) iz pšenične moke kvalitetne skupine B tipa 1000 (črni) 3,60 din /1 kg tipa 800 (polčrni) 4,00 din/lkg tipa 600 (polbeli)4,40 din/l kg tipa 400 (beli) 5,20 din/lkg b) za mešani pšenični kruh z dodatkom 30 % ržene moke4,40 din/l kg 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, cene pa se uporabljajo od 21. 7. 1974 dalje. Številka: 1-38-10/74 Datum: 2. 7. 1974 Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Krško Franc Juvane, 1. r. I. Tov. Alojz UREK se s 15. avgustom 1974 razreši dolžnosti urbanističnega in gradbenega inšpektorja občinske skupščine Krško. II. Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-111-61/74 Datum: 9. avgusta 1974 Predsednik občinske skupščine Krško: NIKO KURENT, dipl. ing., 1. r. 269. Na podlagi 159. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 19-193/74) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 9. avgusta 1974 sprejela SKLEP o razrešitvi urbanističnega in gradbenega inšpektorja občinske skupščine Krško 270. Na podlagi 159. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 19-193/74) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 9. avgusta 1974 sprejela SKLEP o imenovanju vršilca dolžnosti načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Krško I. Tov. Alojz UREK se s 15. avgustom 1974 imennuje za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Krško. II. Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-111-60/74 Datum: 9. avgusta 1974 Predsednik občinske skupščine Krško: NIKO KURENT, dipl. ing., 1. r. OBČINA RIBNICA 271. Na podlagi 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR"Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), III. točke odloka b natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) in 140. člena statuta občine Ribnica je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. VI. 1974 sprejela ODLOK o sofinanciranju distribucijskih elektroenergetskih objektov na nizki in srednji napetosti I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja način sofinanciranja izgradnje distribucijskih elektroenergetskih objektov na nizki in srednji napetosti na območju občine Ribnica. Sredstva za sofinanciranje se zbirajo s prispevkom za sofinanciranje, ki ga plačujejo odjemalci na nizki in srednji napetosti, ki se na novo priključijo na električno' omrežje ter odjemalci, ki želijo povečati priključno moč (v nadaljevanju besedila: odjemalci) in to na način, določen s tem odlokom. Zbrana sredstva se vodijo pri dobavitelju električne energije, t. j. DES-TOZD Elektro Kočevje (v nadaljevanju besedila: dobavitelj), ki je dolžan voditi točno evidenco o zbranih sredstvih in jih koristiti namensko za financiranje izgradnje distribucijskih elektroenergetskih objektov na območju občine Ribnica. Z uvedbo prispevka prevzame dobavitelj celotno financiranje izgradnje in rekonstrukcij distribucijskih elektroenergetskih objektov na nizko in srednje napetostnem električnem omrežju do višine zagotovljenih sredstev. Letne plane o financiranju in gradnji objektov ter letno poročilo o višini in koriščenju sredstev prispevka bo dobavitelj predložil v potrditev pristojnemu organu občinske skupščine Ribnica. II. PRIKLJUČITEV ODJEMALCEV NA NIZKI NAPETOSTI 2. člen Za odjemalce na nizki napetosti sc smatrajo odjemalci, ki spadajo v skupine: gospodinjstvo, kmetijstvo in mala obrt. Način določanja višine prispevkov odjemalcev na nizki napetosti je odvisen od tega, ali leži objekt v komunalno opremljenem ali komunalno neopremljenem naselju. Za komunalno neopremljeno naselje se smatra območje, na katerem je potrebna zgraditev vseh potrebnih elektroenergetskih objektov. Za ko- munalno opremljeno naselje se smatra območje, na katerem, so že zgrajeni vsi potrebni elektroenergetski objekti 1. DOLOČANJE PRISPEVKOV ZA PRIKLJUČITEV OZ. POVEČANJE PRIKLJUČNE MOČI ODJEMALCEV V KOMUNALNO NEOPREMLJENEM NASELJU 3. člen V primeru elektrifikacije novega stanovanjskega urbanistično zaključenega naselja se posameznim odjemalcem, ki se želijo priključiti na nizko napetostno električno omrežje ali povečati priključno moč, zaračunava prispevek, ki se deli na: a) delež celotnih stroškov izgradnje potrebnih elektroenergetskih objektov, b) prispevek za širše distribucijsko omrežje c) prispevek za vpeljavo. Delež celotnih stroškov izgradnje potrebnih elektroenergetskih objektov zajema stroške: - nizko napetostnega omrežja, - transformatorskih postaj, - priključenega srednje napetostnega voda. Všteti''niso stroški posameznega hišnega priključka, ki jih krije v celoti odjemalec. Prispevek za širše distribucijsko omrežje predstavlja delež stroškov izgradnje: - srednje napetostnega omrežja, - razdelilnih transformatorskih postaj. Prispevek za vpeljavo plačajo le odjemalci, katerim potek omrežia omogoča priklop hiše brez posebnega zunanjega priključka in predstavlja delno izenačitev z ostalimi odjemalci, ki,so dolžili v celoti kriti stroške hišnega priključka. 4. člen Pri določanju višine prispevka je upoštevano naslednje: - kalkulativna moč. oz. nazivni tok glavnih varovalnih patron pri odjemalčevem priključku, oziroma pri hišnem priključku, če je več odjemalcev na istem priključku; - kalkulativna moč posameznih odjemalcev oz.priključna moč hišnega priključka, reducirana na trafo postajo; - ali je nizko napetostno omrežje nadzemno ali kabelsko; - ali je priključek odjemalcev enofazni ali trofazni. 5. člen -Prispevek v smislu 3. in 4. člena se zaračuna po naslednjih tabelah: TABELA št. 1 Odjemalci skupine: gospodinj- stvo, kmetijstvo in mala obrt Enostanovanjska hiša Nizko napetostno omrežje -nadzemno Skupina Gl. varov. (A) PRISPEVEK ZA SOFINANCIRANJE (din) Delež stroškov izgradnje elcktroener. obj. ENOFAZNI PRIKLJUČEK: Prisp. za širše distribuc. omrežje Prispevek za vpeljavo Al 25 3.200 600 500 4.300 BI 35 4.390 810 600 5.800 C1 50 6.010 TROFAZNI PRIKLJUČEK: 1.300 900 8.210 A3 25 6.200 1.300 750 8.250 B3 35 8.380 1.620 .800 10.800 C3 50 11.400 2.200 1.000 14.600 D3 63 14.100 2.500 1.500 18.100 TABELA št. 2 Odjemalci skupine: gospo- dinjstvo, kmetijstvo, mala obrt Enostanovanjska hiša Nizko napetostno omrežje -kabelsko Skupina Gl. PRISPEVEK ZA SOFINANCIRANJE varov. Delež seroškov Prisp. za Prispevek (A) izgradnje širše za Skupaj clektroener. obj. distribuc. vpeljavi omrežje ENOFAZNI PRIKLJUČEK: Al 25 5.800 600 1.000 7.400 BI 35 7.690 810 1.300 9.800 C1 50 10.500 1.300 1.400 13.200 TROFAZNI PRIKLJUČEK: A3 25 10.500^ 1.300 1.300 13.100 B3 35 14.380 1.620 1.400 17.400 C3 50 19.200 2.200 1.500 22.900 D3 63 26.900 2.500 2.000 31.400 6. člen Odjemalci, ki sc želijo na novo priključiti na nizko napetostno omrežje, plačajo prispevek, ki je razviden iz ustrezne tabele v 5. členu in vključuje: - delež stroškov izgradnje elektroenergetskih objektov, - prispevek za širše distribucijsko omrežje, - prispevek za vpeljavo v primeru, ko potek omrežja priklop brez posebnega zunanjega priključka. Obstoječi odjemalec na nizki napetosti, pri katerem se obstoječe glavne varovalne patrone na njegovem priključku zamenjajo z varovalnimi patronami večjega nazivnega toka (povečanje priključne moči), plača le razliko prispevka med dosedanjo in povečano močjo. 7. člen Z izgradnjo potrebnih elektroenergetskih objektov v novem stanovanjskem urbanistično zaključenem naselju se prične, ko so zbrana sredstva prispevka za sofinanciranje od 2/3 odjemalcev ali ko dobi dobavitelj kredit, ki ga bo sposoben vračati iz sredstev prispevka za sofinanciranje, zbranega na tem območiu. 2. DOLOČANJE PRISPEVKOV ZA PRIKLJUČITEV OZ. POVEČANJE PRIKHUCNE MOCl ODJEMALCEV V KOMUNALNO OPREMLJENEM NASELJU 8. člen V komunalno opremljenem naselju, kjer ni potrebna izgradnja novih elektroenergetskih objektov, plača odjemalec, ki se želi priključiti na nizko napetostno omrežje, prispevek, ki je razviden iz ustrezne tabele v 5. členu odloka in obsega: 1. Znotraj ureditvenega območja naselja Ribnica, Sodražica ter območij, ki so urejeni z zazidalnimi načrti: - delež stroškov izgradnje elektroenergetskih objektov, - prispevek za širše distribucijsko omrežje, - prispevek za vpeljavo v primeru, ko potek omrežja omogoča priklop hiše brez posebnega zunanjega priključka. 2. Na podeželju, zunaj območja iz 1; točke: - 25 %-ni delež stroškov izgradnje elektroenergetskih objektov, - - prispevek za širše distribucijsko omrežje, - prispevek za vpeljavo v primeru, ko potek omrežja omogoča priklop hiše brez posebnega zunanjega priključka. Obstoječi odjemalec, ki želi povečanje priključne moči, plača razliko prispevka med dosedanjo in naročeno močjo. 9. člen Odjemalci na nizki napetosti plačajo prispevek ob izdaji elektroenergetskega soglasja ali povečanja priključne moči. 10. člen Ce so na nekem podeželskem področju potrebne večje rekonstrukcije omrežja zaradi izredno slabih napetostnih razmer, ki so posledica znatnega povečanja priključenih odjemalcev, se dobavitelj lahko odloči za sofinanciranje odjemalccv v raznih oblikah samoprispevka (n. Skupaj Pr- v materialu, denarju, delu). 11. člen Pri izgradnji družbenih stanovanj (blokov) skleneta dobavitelj in graditelj družbenih stanovanj pogodbo o izgradnji in financiranju potrebnih elektroenergetskih objektov. Prispevek za sofinanciranje na eno družbeno stanovanje ne sme biti višji kot 80 % prispevka za individualno stanovanjsko hišo. III. PRIKLJUČITEV ODJEMALCEV NA SREDNJI NAPETOSTI 12. člen Odjcmalci na srednji napetosti (industrija, obrt in ostalo) do vključno nazivne napetosti 35 KV, so ob priključitvi ali povečanju priključne moči dolžni financirati: - v celoti lastno transformatorsko postajo in lastne priključne vode srednje napetosti (nadzemne ali kabelske), - prispevek k stroškom razširjene .reprodukcije ostalih distribucijskih elektroenergetskih objektov, preko katerih prejema odjemalec električno energijo. Pri določevanju višine prispevka k stroškom razširjene reprodukcije sc upoštevajo naslednji deleži stroškov: - daljnovoda oz. kablovoda od razdelilne transformatorske postaje do odcepa priključka oz. skupinskega priključka, - razdelilne transformatorske postaje, vključno s stroški priključenega 35 KV ali 110 KV daljnovoda oz. kablovoda. Izračun prispevka odjemalcev na srednji napetosti se opravi po osnovah, ki so priloga temu odloku. 13. člen O finančnih pogojih priključitve ali povečanja priključne moči odjemalcev na srednji napetosti skleneta odjemalec in dobavitelj pred pričetkom dobave električne energije oz. povečanjem priključne moči pismeno pogodbo, kot pogoj veljavnosti danega elektroenergetskega soglasja. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen Odjemalci, ki so do uveljavitve tega odloka plačali ob nakupu stavbnega zemljišča v komunalnem prispevku delež k stroškom izgradnje elektroenergetskih objektov, vendar še niso uporabniki električne energije, plačajo le prispevek za širše distribucijsko omrežje, ki je razviden iz ustrezne tabele v 5. členu odloka. Z dnem uveljavitve tega odloka podjetje, ki je pooblaščeno za oddajanje stavbnih zemljišč, preneha v komunalnem prispevku zaračunavati stroške za izgradnjo elektroenergetskih objektov. 15. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se do uveljavitve financiranja distribucijskih elektroenergetskih objektov v okviru interesne skupnosti na preskrbovalnem območju Elektro Ljubljana. Številka: Datum: 24. 7. 1974 Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, 1. r. OSNOVE ZA IZRAČUN PRISPEVKA ODJEMALCEV NA SREDNJI NAPETOSTI Vsak odjemalec na srednji napetosti (10, 20, in 35 KV) je dolžan na novo priključitev ali povečanje naročene moči financirati: - v celoti lastno transformatorsko postajo in lastne priključne vode srednje napetosti. V kolikor sc priključi direktno na RTP, krije v celoti stroške opreme celice; - delne stroške razširjene reprodukcije (prispevek A) ostalih distribucijskih elektroenergetskih objektov, preko katerih dobi odjemalec električno energijo. Izračun prispevka (A) za priključitev novega odjemalca A = D + RxP(v din) kjer pomeni: D ... delež stroškov daljnovoda oziroma kablovoda od RTP do odcepa priključka za TP R . . . delež stroškov RTP, ki pride na 1 kVA posamezne napajalne TP (po tabeli) P . . . naročena moč (KV) odjemalca oziroma konica v njegovi TP. Delež stroškov daljnovoda - D Ta delež stroškov je odvisen od potrebnega povečanja prereza vodnikov zaradi nove priključitve oziroma povečanja naročene moči. D = K x 1 K . . . povprečni stroški vodnikov zal km daljnovoda. . . . oddaljenost odcepa priključka od RTP (v km). Veličino K izračunamo: K = b x S (din/km) b . . . faktor, ki pomeni povečane dodatne stroške 1 km daljnovoda, če se prerez vodnikov poveča za 1 mm2 (po tabeli) S . . . povečanje prereza vodnikov v mm2 odvisno od naročene moči S = g x i g . . . dovoljena obračunska gostota toka v A/mm2 (po tabeli) i ... tok odjemalca v A računan iz njegove naročene moči.