69. jfeviIKff. v imimi o soaotD z*, marca isz3 Leto lUi. Izhaja vsak dan popoldne, izrzoAsi noisl s ta prazni iS. •nseratis do 9 petit vrst al D, od 10—15 netit vrst a l D 50 o, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, rekM-ne, nreklici petir vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne pon ido* besedi 75 n. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov r»al se nriloSi znamka za odgovor. Urravniatso „Slov. Naroda in nNan5ai tiskarna«4 Sna II ova ulica st 3, pritlično. — Teltlon it. 394. UrednUt79 „Slor. VaraiV' tSiiflivi nUea st 5, I. nadstropja Tcla'oa štor. 34. Dopisa sorota-na 'e iili'nu m sa4ostaa trankoaana« 49* Rokopisov sa na vrača. v Ju39slavlil «53 dni po Din t«— • inDZ9/r.5t*ij n3iadi3 dni Din 1, nedelja Din 1*25 PaStnina platna v gotovini* .Slovenski Narod14 velja: v iscOSUTtjl v Luib.-ani po po^tl Y inozcastTO Operacija a!i amputacija. Kakor lani ob tem času, tako se tudi letos pojavljajo glasovi o amputaciji. Kaj pa se naj amputira? Ker se te vesti širijo v zvezi s hrvatsko krizo, je pri tem gotovo mišljena Hrvatska. Hrvatska krizo torej hočejo gotovi krogi spraviti s sveta na zelo enostaven in komoden način: Hrvatsko in Hrvate hočejo po najkrajšem procesu izločiti iz naše državne zajednice ter jih ravnodušno prepustiti njih usodi. To je vsekakor zelo komodno stališče, ako pa je modro in v političnem oziru priporočljivo, to je drugo vprašanje. Povsem razumljivo je, da so beogradski krogi že do grla siti večnih kriz, ki jih zadnja leta povzroča skoro izključno hrvatsko vprašanje. Tod a pri tem se vsiljuje to-le vprašanje: Koga pa zadene v tem pogledu dober del krivde, da pereči srbsko - hrvatski spor Še ni rešen in da ?e danes tvori točko, okrog katere se se vedno suče vsa naša notranja politika in ki je že skoro tri leta edina zanreka, da država ne more priti do ton potrebne notranie konsolidacije? Poleg hrvatskih politikov prav gotovo v veliki meri tudi beogradske me-rodajne činitelje, ki doslej, ako sodimo objektivno, niso prav ničesar storili, da bi na ta ali oni način napravili konec krizi, ki resno ogroža ako ne obstoj, pa vsaj uspešen razvoj našega državnega organizma. Prepustili so vse času, meneč, da je čas najboljši zdravnik, ki najlažje izleči tudi bolezen hrvatsko -srbskega spora. Pozabili so pa pri tem, da eksi-stirajo bolezni, ki sc ne dado izlečiti brez zdravil in tudi ne brez operater-ske^a * In v to vrsto političnih j.uda očividno tudi hrvatski . i. ^ato bo treba iskati učinkovitih zdravil, treba bo morda poseči tudi po operaterskih instrumentih, ako nečemo, da nam hrvatska rana otruje vse državno telo, je razkroji in končno povzroči katastrofo. - V našem državnem organizmu konstantno narašča vročica, zato je že zadnji čas, da dado merodajni činitelji bolniku kinina ali pa se odločijo za operacijo. Odločijo se naj za eno ali drugo, a takoj, ker kriza je na višku. Danes še morda pomaga kinin ali kako drugo zdravilo, jutri še samo operacija, pojutrišnjem pa bo morda že — amputacija brezuspešna ter prekasna, da bi mogla obvaro- vati pred grozečo katastrofo državni naš organizem. Naj se ne ravnajo po načelu »ima vremena, vreme učiniće svoje,« ker se je prav to stališče izkazalo, kakor izpričujejo vsi dogodki in njih razvoj, kot usodepolno za našo državo. Zato moramo z vso odločnostjo odklanjati komodno gledišče nekaterih srbskih listov, ki slej kot prej zastopajo politiko »čakanja« in pišejo: »Ako se najde baza za sporazumno sodelovanje z Radićem, je dobro, ako se ne najde, je tudi dobro, ker mi imamo vs:kdar in vselej možnost, kakor bomo sigurno imeli tudi možatost, da izvršimo najprvo nasilno operacijo, potem pa, ako se ta ne posreči, tudi amputacijo. Amputacija bi nas zadela samo kvantitativno, toda kvalitativno bi ž njo samo pridobili«. V srbskm listih se torej pojavlja stara pesem: »Pa dobro, čekajmo, 12 mesecev...... D;n 120-— Din 144*—: Din 216 — 6 ........ 60— . 72-- . 108 3 , ...... . 30"— m 36'— , 54' — 1 . ...... . 10-— , 12— . IS— Pri morebitnem povišanja se ims aaljia naročnina doplačati. Novi naročniki naj po51:ejo v prvič naročnino ved.io i*2SF" P° BSkaznid N* ^amo pismena naročila brez poslatve dena-ia se ne moremo ozirati. ima još vremena!« Ceš ob koncu koncev še imamo vedno možnost, da se odločimo k nasilni operaciji in ako treba tudi k agiputaciji. Pri tem pa nihče ne premisli, da lahko med tem proces notranjega razkroja tako napreduje, da državi ne bo mogel več rešiti življenja niti operaterjev nož. Kar se tiče lahkomiselno že tolikokrat povdarjene fraze o amputaciji, pa smo mnenja, da imajo pravico govoriti in soodločevati pri tej operaciji tudi oni Hrvati in Slovenci, katerim je naša država nad vse in ki ne bodo nikdar dovolili, da bi se Hrvatsko in Slovenijo enostavno izrezalo iz skupnega državnega telesa ter izročilo hrvatsko in srbsko pleme ravnodušno narodnemu in gospodarskemu poginu. Ima, ima još Hrvata i Slovenaca, koji neće amputaciju i koji učiniće sve, da do ove nikada ne dodje! Goriška - Furlanija. Gorica je mrtva — naj živi Gorica! Tako in podobno mislijo in delajo z Gorico naši novi politični gospodarji, fašisti. Odkar so nam vzeli upravno samostojnost, nam pošiljajo za tolažbo v obisk kraljevo komisijo za furlansko deželo. Ta komisija, katere imenovanje je bilo v izgledu že takoj v začetku likvidacije goriške avtonomije, je bila z dekretom imenovana šele 8. marca. Članov bi morala imeti pravzaprav pet, a jih ima sedem. Nače-luje ji vicepreiekt cav. uff. dr. R. Lops, poleg njega pa sedijo v njej dr. Pisenti (znani furlanski fc^istov-ski propagator), francesco Tullio, Gino di Caporiacco, Arturo Kavaz-zolo ter za Goriško v likvidaciji dr. Ciani in cap. Godina. V razpuščenem goriškem deželnem odboru je imela premoč ljudska stranka (Pipi). Zato so fašisti, ko so prišli na vlado, takoj odslovili dež. glavarja Pettarina in postavili na njegovo mesto moža iz svojih vrst. Ko je vlada imenovala komisijo, je šla popolnoma preko Pipjevcev; v komisijo je imenovala le fašiste in liberalce. Protest ljudske stranke proti temu ukrepu je ostal brezuspešen, vsled česar smo menda tudi goriški Slovenci obmolknili nad samovoljnostjo Mussolinljevih centralistov v Rimu. Izredna kraljeva komisija ima nalogo upravljati Goriško in Furl?-nijo do novih volitev. Njen značaj je V Gorici, 20. marca torej provizoričen. Vlada je zato iz previdnosti sestavila komisijo na posebno zvit način. Za načelnika je imenovala Lopsa s službenim činom podprefekta. Z drugimi besedami: če se bo delo Lopsove komisije pri novih volitvah obneslo v prid sedanji vladi, bo mož pozneje imenovan za prefekta v Vidmu, v nasprotnem slučaju pa ga bodo velmožje v Rimu premestili kam drugam. V drugi polovici marca je kraljeva komisija začela poslovati. Obšla je najprej oblasti v Vidmu in nred tremi dnevi se je pripeljala rudi v Gorico. Njen obisk je bil formalen. Gospodje so si hoteli ogledati dosedanji delokrog videmske in goriške uprave in so prišli k nam le radi lepšega. V Vidmu so se predstavili sedanjemu prefektu, žjpanu, poveljniku garnizije, narodne milice in zastopniku cerkve. Pri nas so nekatere istovrstne dostojanstvenike izpustili, javili pa so se likvidacijskemu komisarju Nincettiju ter so v njegovem spremstvu pregledali urade bivšega deželnega odbora in hipoteč-neea zavoda. Na divizijskem poveljstvu je Lopsa in ostale komisarje sprejel general Ferrara, v mestni hiši pa so jih pozdravili vsi vidneiši civilni in vojaški dostojanstveniki. Naj ne zabimo omeniti, da si je g. dr. Lops odedal tudi goriški kmetijski urad, kjer sta ga sprejela g. Klav-žar in dr. Aldrighetti. Končno so se člani komisije poklonili padlim borcem na vojaškem pokopališču. Obisk te važne komis;je takrat ni bil strogo stvaren ,nego bolj zunanji, reprezentativen. Gorica je videla predhodnike svojih bodočih vi-demskih političnih upraviteljev, kako se klanjajo njeni preteklosti, slišala je govore in napitnice v čast njeni slavi in je z bridkostjo mislila na to, kar se dogaja v resnici. Goričani nismo kraljeve komisije dočakali ne z sodbo, ne z zastavami, ne z demonstracijami. Čemu tudi? Saj vse to trenutno ne [zda ni j. Naša skrb jc. kako se bomo odrezali pri prihodnjih volitvah, k;er bo vlada sk išala pot'snlti v ozadje vse, kar si še drzne misliti na iztrgano samoupravo. —bar. Telefonska In terz&mmm ^-mc^ Koroški Slovenci in &Wra vprašanje. — Celovec. 23. marca (Izv.) Povodom proračunske debate je včeraj v deželnem zb^-u Koroške stavil slovenski posinnec Poljanec predlog, da deželni zbor votira več e zneske za slovenske *h!e, obenem le predložil zelo številne pritožbe, nanašajoče se na slovensko šolsko vprašanje in pa pritožbe proti postopanju nemškega na-cijonalnesra »He;matsdiensta«. Obenem je tudi predlagal večjo prometno svobodo. Apeliral je na nemške naciionalee, da naj bodo pravični napram slovenski man šini, omenja'oč hkratu, kako so tudi Slovenci v deželnem zboru manifestirali za Nemce v ruhrskem področju proti francoski okupaciji. Italijanski predan m reski konzorcij odklonjen. — Opatija, 23 marca. (Izv.) Danes ni bilo seje paritetne komisiic. Jujro-slovenski dcle^atje so se sestali s strokovnjaki ter so proučevali italijanski predlog: o reškem konzorciu. Istotako so se Italijanski delegatie sestali s strokovnjaki v svrho proučevanja jugoslovanskih zahtev*. Na?^ dc'esacl.la le Ua-f1h*?sV? nrenV.flr kr*t!čno n^emotrila ter *a nače'no odklonila. Odklonilni sklep ie motivrala z utemeljenimi dokazi. Naša dfl*eaciia naghša. da je italijanski predlog pravi monstrum in nemogoč, ker bi se ustanovila nova država z imenom »Porto Hume«. Ta država pa bi kršila suverene pravice kraljevine SMS na našem lastnem ozemlja. Italijanski drl-gatie niso zavzeli definitiv-nega str^šča naoram jugoslovenskim protiprećlogov. O tem so obvestili rim-spo vlado in pričaktrejo nadalinih navodil. Videti pa je. da so Italijani pri-pravi-eni na popuščanje in na nadaijna pogajanja. — Sušak, 23. marca. (Izv.) Za jutri je najavljen prihod zunanjega ministra dr. Ninčiča na Sušak. Dr. Nir.Čič potuje preko Sarajeva in Dubrovnika. — Rim, 22. marca. (Izv.) (Corriere d* Italia« in ostali italijanski listi ogorčeno p:Šejo o tugoslovenskem načrtu glede rešitve reškega problema. VPRAŠANJE BP. ŽERJAVO-VEGA MANDATA. — Eeograd, 23. marca, (izv.) V političnih in demokratskih krogih sedaj živahno interpretirajo đoloč^'a volinc-ga zakona, gre v prvi vrsti za vp nje, ali se ima demokratu dr. Žerjavu priznati mandat v kijubl?ansko - novo-meškem volilnem okro/ju. Dr. Voja Veljković, ki je bil glavni sotruJnki nri sestavi volilnega zakona, interpret.: volilni zakon v tem smislu, da je treba priznati dr. Žerjavu mandat. Dr. Vo Veljković, ki je bil glavni sotrudnik pri skem klubu daljše predavanje ter je omenjal, da mora po intencijah zakonodajalca pripasti v okrožjih z več mantati od maksima toliko mandatov eni stranki, kolikor znaša maksimum minus dva. Po tem računu ima pripasti SLS 8 mandatov; 2 pa odpadeta na druge številčno močnejše skupine. Tako ima dobiti po en mandat SKS in 1 JDS. Demokratska stranka je sklenila, da predloži gotovo spomenico verifika-cijskemu odboru z zahtevo, da se prizna dr. Žerjavu mandat. PAKT MED FAŠISTI IN TIROLSKIMI NEMCI. — RTm, 18. marca (K. B.) Kakor je znano, nI fašistovski vrhovni orpan odobril v Bozenu med fašisti in Nemci sklenjene pogodbe zato. ker bi bile s tem postavljene pnitalijančevan'u južne Tirolske nepremagljive me;e in bi bfla ide'a italian^keKa edin- stva težko prizadeta. Pogodba bi tudi ne do^e^Ia trajnega sporazuma z Nemci, marveč h\ bila samo politična zveza za dosego vol In'h c'l'ev. Zato Je pogodba vzbtrdlla med trientsk'ml faš sil vel ko osrorčjjnje. ODKRITJE NOVEGA MONARFISTIČNEGA PUCA V NEMČIJI. — Berlin. 23. marca. (Izvir.) Politična oblast je dobila v roke va;'ne dokumente, ki odkrivajo načrt: o pripravan za nov monarhističen puč, ki jc bil pripravljen od rarnih nacronnTTstičnih organizacij. Prl-pravPene so bile obsežne prcdpriprive. Na dano znamerve so imele te organizacije v Berlinu, na Pruskem in v ost »lih kraji \ hkratu pomoriti gotove soci'alist'čnc voditelje, odstraniti weirrrrsko ustavo ter proglasiti diktauro. Policija je že več oseb aretirala. A. E. VV. Mason: KLIC NA PCRHOG. Roman. Adela Rossignol je prva priznala, tako da je Harrv Wethermill trpel do skrajnosti. Nazadnje je pa odnehal, natančno izpraševanje preiskovalnega sodnika era je pa nazadnje po-trlo in priznal je vse. Edina, ki se je vseskozi trdno držala in zanikala zločin, je bila Helena Vauquier. Njene tenke ustnice so bile neore-stano zaprte, četudi so drugi vse priznali. Z belim, trdnim obrazom, mirno in ponosno je zrla ted?n za tednom sodniku v oči. Bila je popolna sika služkinie, ki je poznala svojo službo. In ničesar ni bilo moči izvleči iz nje. Toda povest je bila izpopolnjena brez njene pomoči. In Ri-cardo jo je skašal napisati. Poglavje XV. Celijina povest Povest se začenja z razlago one okoliščine, radi katere si je Mr. Ricardo belil glavo — z vstopom Celije v hišo gospe Dauvray. Cel;iin oče je bil neki kapetan Harland, ki jc služil pri pehoti, ki se pa nI vladal dovolj [dobro, da bi mogel dolc:o časa obdržati svojo službo. Imel je čuden okus in je bil zelo v zadregah Iahkomišljen. K tem slabim lastnostim je nrišlo pa še to. da se je zaljubil v lepo devo jko, ki ni bila nič boffša kot on sam. Poročila sta se in Cel'ja je prišla na svet. Devet let sta trko živela — soproga mu je bila globoko vdana — in skušala dati mali Celiji zadostno izobrazbo. Slednjič je pa Celijina mati vsled na-oora umrla. Kapetan Harland, ki je bil nekaj let starejši, je moral zannstiti svojo služ>o, napravi bankerot in postal komedijant. Njegova stroka je bila čitanje misli: uporabljal je pri tem svojo hčerko, jo naučil trike te era posla in postal »Veliki Fortinbras« v varijetih. Kapetan Harland je hodil okoli med gledalci, jih pozival še-petrje, naj si mislijo kako številko ali kako stvar, ki jo imajo v žepu, kakor se to navadno dogaja, med tem ko je deklica stala v svojem kratkem krilu in dolgih laseh, ki so bili zadaj prevezani s trakom, z zavezanimi očmi na odru in dajala nenavadno naglo pravilne odgovore. Bila je izredno nagla in izredno sprejemljiva* Neverjetna natančnost odgovorov in lepota otroka sta jima prinesla začasno blagostanje. Veliki Fortinbras je prišel iz varijetev v zboro-valne dvorane provincijalnih mest To so bile elegantne oredstave in dame so mnogo obiskovale tč matineje. Veliki Fortinbras je opustil svoj psevdo- neki hiši v Rue St. Honore in začela trdo in nim in spet postal kapetan Harland. Ko je Ćelija zrastla. je hotel še viSje — postal je špiritist in Celija njesrov medij. Iz predstav za čitanje misli so postale skrivnostne seanse in krasno dete, ki je bilo sedaj krasna devojka sedemnajstih let je bila mnocrovečja senzacija kot medij v uspavanem stanju kot takrat ko je čitala misli. »Jaz nisem videla nič slabesra v tem,« je razlasrla Ce^ja srospodu Fleuriotu. brez vsakega olepšavanja. »Nikoli nisem razumela, da bi mogli komu kaj škodovati. Občinstvo se je zanimalo. In to je bil moj pokPc. Izvrševala sem ga brez vsakera pomisleka. Nisem premišljevala o tem ,dokler nisem prišla v Aix.« Nekoč sta pa bila razkrinkana v Cambrid-geu in njih ugled je padel, dohodki pa tudi. Kapetan Harland je nato odpotoval s svojo hčerko v Francijo in je napravil nesrečno turnejo po tej deželi; zadnji svoj denar je zapravil v kazini v Dieppeu in umrl v tem mesti, zapustivši Celiji ravno toliko denarja, da ga je pokopala in plačala zase listek tretjega razreda do Pariza. Tu je živela pošteno, toda v revščini. Njen vitki stas in njene ljubke kretnje, ki so bile nekaj posebnega, so ji pripomogle, da je slednjič dobila službo kot mannequin v izložnih sobanah neke modistke. Najela si je sobo pod streho v ubožno življenje. »Nisem bila srečna, tudi ne zadovoljna — ne,« je dejala Celija odkrito in odločno. »Dol^e ure v zaprtih prostorih so me napravliale nervozno in dobila sem glavobol. Nisem bila za to. m bila sem č?sto zapuščena — moje življenje je bilo prej čisto drugačno. Imela sem svežega zraka, lepih oTMek in svobode. Sedaj je bilo vse spremenjeno. Večkrat sem jokala sama, ko se-n bila gori v svoji mrli sobici in se spraševala, ali bom sploh še kdaj imela prijatelje. Glejte, bfla sem še mlada — imela sem šele osemnajst let — in hotelo se mi je živeti.« Sprememba je prišla čez nekaj mesecev toda nesrečna sprememba. Modistka je falirala Celija je bila brez dela in ni mogla ničesar najti Zaporedoma je nosila svoje obleke v zastavljalnico; toda prišlo je jutro, ko je imela samo en novec za pet frankov in bi morala plačati stanarino za svojo sobo za cel mesec. Nosila jc seboj novec za pet frankov ves dan in je pr» iskanju dela postala lačna. Zvečer je prišla v trgovino za živež, da si nakupi hrane in mož za prodajalno mizo ji je vzel novec. Pogledal ga je, ga vrgel na mizo in smeje* z lahkoto prelomil v dva dela. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« d n c 24. marca 1923. Štev. 69 Važen interwiev 8 Stepanom Radićem. ftADIC O SPORAZUMU S SRBI, O BODOČI POLITIČNI TAKTIKI IN VPRAŠANJE PRIHODA RADICEV-CEV V BEOGRAD. — Zagreb, 23. marca. (Izv.) Današnje »Novosti« priobčujejo obširen razgovor svojega urednika s predsednikom hrvatske seljačke republikanske Uranke Stjepanom Radićem. Vprašanje: V kakem stanju se sedaj nahajajo srbsko-hrvatski odno-fcaji po volitvah? Odgovor: Stranke sporazuma to dobile 180 mandatov, računajoč semkaj tudi DavidoviČevo skupino. Pribi-Čevičeva skupina danes govori, da po-menja zmaga pri volitvah umik d r -lave, dočim radikale! službeno molče, toda privatno sedaj po volitvah, ko to dosegli glede mandatov nepričakovane rezultate, govore, da je treba dobiti bazo za sporazum s Hrvati. i Mi stojimo na stališču, da v Srbiji ni zmagala vidovdanska ustava, marveč srbska koncentracija. Danes se nahaja v naših vrstah Spahova skupina v imenu Dosne in Hercegovine, Korošče-ya skupina v imenu Slovenije in Davidovih od strani Srbije, ki žele Izrecnega sporazuma s Hrvatsko. Vprašanje: Ali se more sedanja vlada vzdržati? 1 Odgovor: Danes je glavno vprašanje, ali bodo radikali obnovili koalicijo z demokrat!. Kolikor mi je znano, se deluje ra to. Prav je rekel Protič, da morajo radikali, Če se hočejo vzdržati na vladi, demokrate ponovno prositi za koalicijo. Taka koalicijska vlada pa se more vzdržati samo tako dolgo, dokler se ne pokaže ugoden moment, da se m! pojavimo v Beogradu. Nočemo dovoliti radikalom, da bi štiri leta vladali sami. V gotovem trenotku nameravamo izvesti politično akcijo, ki po« vzroči, da pride do novih volitev. Morda Davidović nastopi skupno s Pribi-Čevičem. Nastane pa temeljito in važno vprašanje sporazuma. Če bo režimska vlada nadaljevala svojo dosedanjo politiko, mi od nje ne zahtevamo, da se nam pokloni ali ukloni, in tudi nočemo, da se ji mi poklonimo, niti ne uklonimo. MI smo se organiziran ne proti Srbiji, marveč proti beogradski vladi in smo Vedno za pravičen sporazum med Srbi }n Hrvati. Vprašanje: Ali je mogoč spo-nuram z radikali? Odgovor: V prvi vrsti je potreba, da radikali pridejo k nam s konkretnimi predlogi. Dne 35. marca se Imajo zbrati vsi novoizvoljeni poslanci HSRS na konferenco, na kateri so bo reševalo vprašanje sporazuma in eventualno vprašanje odhoda hrvatskega narodnega zastopstva v Beograd. Radikali so menda pripravljeni, da izvedo Sporazum s Hrvati. V tem oziru je značilna udeležba Stojana Protića, ki je postal še agilnejši in aktivnejši, odkar je izgubil mandat Pri njem pa je deloma ta pogreška, da se rad zaljubi sam vase. Glede vidovdanske ustave zastopa svoj revizijski načrt, a narod tega noče. Vsa pogajanja z radikali pa se moralo voditi v Zagrebu, a sankcijoniratl se imaio v Beogradu. Beogradu prepuščamo pravo, da manifestira in sankci-jonlra sporazum. Da bi mi prišli v Beograd brez sporazuma, reklo bi se nam, da smo prišli po ministrske stolčke. To bi pa povzročilo nezaupanje v našem narodu. Sedaj nam že radikali ponujajo itlrl portfelje, a mi to odklanjamo, dokler ni popolnega sporazuma. Ali bo V kratkem ustvarjena baza za sporazum« se sedaj še ne da reči, toda če pride do borbe, tedaj zberemo vse, sile in eventuelna borba ne bo naperjena niti direktno niti indirektno proti srbskemu narodu, marveč edino le proti beogradski vladi. Dalje je treba pripomniti In naglašati, da se ne bodo vršili nikaki pregovori, temveč samo razgovori, kajti samo z neprijateljem se pregovarja. Radič je dalje naglasi! načelo edinstvenosti države ter ž vso resnostjo pristavil: Po doseženem sporazumu med Hr-Srati in Srbi bodite prepričani, da se naš dinar dvigne Še za 12 po eno v. Prvi začetek sporazuma je sedaj Že to, radikali priznavajo hrvatsko narodno zastopstvo in skušajo stopiti z njim stike. Mi priznavamo edinstvenost države in odklanjamo vsako tujo Intervencijo kakor tudi revolucijo. Mi hočemo sporazum. Ali že sedaj naglašamo, da bomo znali najti pota, da pride do novih volitev, če se ne doseže popoln sporazum. Lahko se pride do sporazuma in sem o tem prepričan, da je seda] podan izredno ugoden psihološki moment, ne samo da rešimo skrbsko - hrvatsko - slovenski sporazum, temveč tudi bolgarsko vprašanje. Vprašanje: In za slučaj, če ne pride do sporazuma? Odgovor: Vladati štiri leta nad tremi milijoni naroda potom raznih komisarjev je nemogoče. Mi smo pripravljeni, če se ne doseže sporazum, povzročiti mednarodno akcijo, to nagla- famv. M P« msdtttfoda* jpunrcnc»> i i da pridemo do svojih pravic. Za ta slučaj nočemo reči: »Ne gremo v Beograd!«, ker mi ne vodimo frankovske politike, pač pa hočemo nadaljevati borbo, in hrvatsko - srbski spor pride tekom te borbe do vrhunca. Toda spora mi nočemo. V ustavi je treba odpraviti vse ono, proti čemur smo začeli borbo. Radić Je dalje kratko označU stališče svoje stranke napram ostalim opozicijonalnim strankam. Soglaša s Spahovo skupino. Pozdravlja tudi Ko-roščevo skupino iz Slovenije, in pravi dalje, da bi za slučaj novih volitev prišlo na Radičevo stran okoli 120 mandatov. Olede Koroščeve skupine pa omenja tudi. da bi ta skupina takoj izgubila pri eventualnih volitvah svoje mandate, ako ne bo sledila politiki pravega sporazuma. Radikali so v Srbiji zmagali s pomočjo cerkve, bankokratov in državne oblasti, hrvatska seljačka republikanska stranka pa je zmagala in bo zmagovala brez cerkve, brez bankokratov in brez državne oblasti. Urednik »Novosti« je končno stavil vprašanje, aH skoraj pride do izmenja-ve misli med zastopniki vlade in njegovo stranko. Radič je nato kratko odgovoril: »Še pred 25. marcem pride v Zagreb minister Ljuba Jovanović«. Končno je Radič odločno odklonil načrt reškega konzorcija, opozarjajoč pri tem na one usodepolne posledice, ki jih je imel madžarski kondominij pred vojno za Reko. Z vso resnostjo pa je naslovih na Italijane stavek, da bi Italijani, če bi navalili na nas, imeli opraviti s celokupnim krvatskim narodom, ne pa z beogradsko vlado. OBČINSKI SVET LJUBLJANSKI. (Prva redna seja.) Zupanov komunalnopoUtiČni eksvoze, — Konstituiranje odsekov, — Eksodus demokratov. — Breztaktnost. .. LJubljana, 22. marca. Ljubljanski občinski svet Je danes Izvolil posamne odseke in le tako njegovo konstituiranje popolnoma izvršena Zupan dr. L P e r i C je danes ob 17. otvori! prvo redno sejo, na kateri so bile rešene nekatere formalnosti v smislu občinskega reda. Pri tej priliki je župan imel kratek komunalno-politični ekspoze, v katerem je podal smernice za bodoče delo občinskega sveta. Predvsem je naglašal, da je treba varovati In razširiti avtonomne pravice mestne občine, v občinski finančni politiki pa je potreba skrbeti, da občina dobi zadostno kritje za naraščajoče Izdatke, na finančnem polju se Je treba osamosvojiti. Doslej nadzoroval na cblast občine ni podpirala in je potreba, da cbčioski svet omeji poseganje nadzorovalnih oblasti v samoupravne posle občine. Dalje se je župan dotaknil perečega stanovanjskega vprašanja, ki je ie potreba rešiti sporazumno z državnimi oblastmi. Občinski svet pa mora dalje posvečati posebno pozornost Šolskemu vprašanju, treba Je gledati, da se zgrade modernejše osnovne in srednje šole, skrbeti je za nabavo novih, seda) primanjkajočlh učil. Da more občinski svet izvršiti komunalni program, je treba složnostl In skupnega sodelovanja. Župan je v tem smislu apeliral na občinski svet Končno je župan naznanil, da Je pokrajinska vlads imenovala za svojega zastopnika vlad. svet. L O r a s e 11 i j a. Občinski svćt je na to preše) k nadall-nim točkam dnevnega reda: 1.) določitev občinskih sej in 2.) konstituiranje odsekov. Na predlog občinskega svetnika dr. Le-meža (ZDL) je bilo sklenjeno, da se redne seje občinskega sveta vrše vsak prvi četrtek v mesecu od 18. do 20., v slučaju potrebe Pa se nadaljujejo prihodnji dan. Sestava odsekov. £ Pri točki glede volitev v posamne odseke je bii zanimiv incident. Občinski svetnik dr. Leme i (ZDL) Je. navajajoč razna določila občinskega sveta, predlagal, da naj dobi v odsekih z 9 člani večina, to je Zveza delavnega ljudstva po 9 članov in Zajednica po 1, kakor to določa občinski red, v odsekih š 5 člani pa večina tudi pripušča manjšini Zajednici po 1 Člana. Končno Je dr. Le me ž tudi predlagal, da se ubožni ln polIcIjsko2dravstveni odsek združita v soclalnopolltičnl odsek. Obč. svetnik Josip Turk (JDS) le odločno protestiral proti temu, da večina JDS ne dovoli nobenega zastopstva v odsekih ter je konstatiraj, da večina postopa napram JDS nelojalno ln ne odkritosrčno ter prepušča vso odgovornost veČini. V nada] j ni is-lavi Je občinski svetnik Josip Turk zagrozil večini, da ji bo »metal pol en tke«. (V klerikalnem centrumu In pri socialisdč-no - komunistični večini veselost in ugovori.) Obč. svet Ivan Krem2ar (SLS): »Radi prevzemamo odgovornost« V nadali-nl izjavi je savrnil Turkov očitek nelojalnosti. Za »delovno ljudstvo« je ugovarjal oba, svetnik Ivan T o k a n. Vsi šUrje člani občinskega sveta JDS a Turkom na čelo so na to v znak pcotsaia zapustili dvorano. Občinski svetnik Pran Pire le za večino predlagal na to imena občinskih svetnikov v posamne odseke, obč. svetnik Ivan Tavčarpaza Zajednica V odseke to bili izvoljeni: „ Maglstratnl gremij: Krem far. Molke rc, dr. Rožič, dr. Stanovnik, Kl e mehčic, dr. Le me ž, Makac, Toka n. Tavčar. Personalno - Pravni odsek! Jeglič, Pire (načelnik), dr. S t snovni k, Albin Zaje, Cepelnik, Lebait, M »h evo (podnačelnik), Pestotnik, Tavčar iNSSk Finančni odsek: Orehe k. Pire (podnačelnik), dr. Rožič, Albin Zale Klemenčič, dr. L e m c ž (načelnik), M i -h e v c, Rozman, dr. Ravnikar (Narodno napred.). Stavbni odsek; dr. Brecelj (načelnik), Jeglič, Kerč, Albin Zaje, K r line, Mihove, Novak, T o k a n (podnačelnik), Urbančič (NSS). Šolski odsek: Jeglič (načelnik), dr. Rožič, dr. Stanovnik. Žumcr, Kralj. dr. Lemež (pedn.), M a k u c. Teka a, dr. K u š e j (Nar. napr.). Obrtni odsek: Kerč. M o s e r, dr. R o-f i č (načelnik), Srebot Krhne, M t -hevc, O g r i n, Vidmar (podnačelnik), F e r a n t (Nar. napr.). Socialno - politični odsek: d>. Brecelj, Kremžar, Pire (pcdnačelnšk), 2 u m e r, Celešnik (načelnik) G 1 a -van. Leban, Novak, Podbevšek (NSS). Aprovfzačnl odsek: Adamič, dr. B r e-cell (podnačelnik), Kerč, Zumer, Klemenčič, Kralj, Pestotnik Rozman, 6 o n a č (nar. nap., načelnik), župan dr. PeriČ. Direktor!! elektrarne, pHnarne In vodovoda: Mozer Moškerc, Orehek (načelnik), dr. Rožič, Ć e p e 1 n I k Krhne, Mihe ve (podnačelnik), O g r i n, R upnik (NSS). Mestne vožnje: Adamič (načelnik), Kerč, Mozer, Zaje Alojzij, Glavan, Kralj, Ostre, Siovša (podnačelnik), Ferant (Nar. nap.). Mestna klavnica: dr. Brecelj (poročevalec), Lah, Ferant (Nar. napr.). Zastavljalnica: Adamič (poročevalec). Pire. Celešnik, Kramar, Podbevšek (NSS.). Pogrebni zavod: Adamič, Mozer, Ostre, Siovša, Bonač, (Nar. nap.). Dohodarstvenl urad: Jeglič, Moškerc (poročevalec), Lah, Tokan, Urbančič (NSS.). Disciplinarna komisija: Pire, dr. Stanovnik, dr. Lemež, M a k u c dr. K u-š e j (Nar. nap.) Kvalifikacijska komisija: Pire. Stanovanjsko-gradbeni odsek: Ž u m e r, Moškerc Kerč (podnačelnik). Albin Zaje, Klemenčič (načelnik), M a k u c Mihevc. Toka n, R upnik (NSS). Na predlog cbč. svet. Pirca je občinski svet sklenil, da ukrene revizijo naredbe o pobiranju davščine na nezazidane parcela, nakar je župan ob 17.30 zaključil sejo. • m m Med člani Zajednice so Živahno komentirali današnji ekspoze županov. Vsi so pogrešali, da oficlclna naznanila predsedstva niso omenjala smrti velikega boritclja za kulturni in politični napredek slovenske pre-siolice, župana dr. Ivana Tavčarja, ki jc polnih 12 let stal na čelu mestni občini. Zupan dr. Ljudevit Peric ni smatral za potrebno in umestno, da bi posvetil ez praesidio nekaj toplih besedi spominu pogojnega dolgoletnega župana dr. Ivana Tavčarja, ki si je pridobil neminljivih zaslug ne samo za Ljubljano, marveč za vcs slovenski narod. Takt, kje si? Odločen protest slovenskega trgovstva proti razpustu Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. V zmislu zakona o socialnem zavarovanju delavstva se imajo razpustiti vsa bolniška in podporna društva, ki so nudila delavstvu in zasebnim nameščencem gmotno pomoč v slučaju bolezni oziroma podpore v slučaju invalidnosti. Zc nad 88 let vrši »Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani« svojo nalego s tem, da nudi kljub malim prispevkom trgovskim nastav-Ijencem in drugim iz krogov trgovstva znatne podpore in zdravniško pomoč v slučaju bolezni. Po zakonu se imajo sedaj vse bolniške blagajne koncentrirati pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Vsa društva so razpuščena in njih premoženje zapade gornjemu uradu v dobro. Ministrstvo za soeialno politiko že pod dr. Kukov-cem in pozneje pod dr. Žerjavom je storilo edine Izjemo, da je dovolilo Se na-daljni obstoj zagrebškemu društvu »Merku«. ker šteje gotovo, po zakonu določeno število članov. Ljubljansko »Trgovsko bolniško in podporno društvo« je sklenilo, da se pridruži zagrebškemu »Merkurju« in je pokreniio pred meseci zadevno akcijo. Med tem časom pa ie prišel od vlade sklep, da se ljubljansko društvo mora raziti in premoženje prepustiti Osrednjemu uradu v Zagrebu. Naravno je ln popolnoma utemeljeno, da je sklep Osrednjega urada o razpustu društva vzbudil v vseh trgovskih krogih, med principa!! in trgovskimi nastavljenci veliko ogorčenje in proteste. Jasno je, da trgovskim na-stavljencem v slučaju bolezni in invalidnosti Osrednji urad v Zagrebu ne bo nudil vseh onih bonitet, ki jih daje sedaj Trgovsko bolniško društvo, razpolagajoč poleg drugega tudi s precej lepim premoženjem. Za danes ob 20. je bil zaradi razpusta društva sklican izredni občni zbor. Predsednik Trgovskega bolniškega in podpornega društva g. L i 11 e g je otvoril zbor, ugotavljajoč sklepčnost izrednega občnega zbora in pozdravljajoč številne zastopnike trgovstva iz Celja, Maribora in zastopnika Trgov-sko-obrtne zbornice. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan. Dvorana Mestnega doma je bila prenapolnjena. Mnogoštevilno so bili Zastopani trgovski nastavljene! in tudi trgovci sami Društveni tajnik Ivan Volk je nato podal kratko in pregledno poročilo o društvenem delovanju od njega obstoja dalje. Društvo si je prištedilo leno premoženje. Do izbruha vojne ie društvo razpolagalo v bolniškem oddsl-ku ž 84.823 K 30 v in v podpornem oddelku z 140.006 K 36 v. Društveno premoženje se je zlasti pomnožilo z velikodušnim zapuščinskim darilom pokojnega Ivana Trčka. Konstatiraj ie dalje* da Je društvo svojim članom nudilo kljub malim prispevkom veliko večje m lepSe ugodnosti ln podpore, kakor pa oftcielne okrajne bolniške blagajne delavstvu. Dalje je točno opisal vse okolnosti, kako je prišlo do katastrofa!* nega koraka, kako je društvo storilo vse, da se združi z zagrebškim, od vlade dovoljenim trgovskim društvom »Merkur«. Vlada Je bfla sprva naklonje-na načrtu, da se ljubljansko trgovsko bolniško društvo pridruži Merkurju. Akcija Je bila v polnem teku, toda zad-nfl moment je Osrednji urad dosegel, da se ljubljansko društvo razpusti in vse premoženje izroči temu uradu. ^4Me4 zborovale! so SC čuli viharni JUCr__jcme_za samo eno pokrajino* mrdlrnn ko Ljubljana, 22. marca. testni klici in zavladalo je veliko ogorčenje.) Govornik je dalje omenjal, kako je gTavn! odbor interveniral pri bivšem ministru za socijalno politiko dr. K u -k o v c u, a je bila vsaka intervencVa zaman in brezuspešna, ker je dr. Ku-kovec stal na strogo centralističnem stališču v vprašanju organizacije bolniškega in socijalnega zavarovanca. Odklanjal je vsako prošnjo. Poznejši minister za socialno politiko dr. Gregor Žerjav je priznal, da se društvu godi krivica ter je obljubil, da bo podpiral akcijo za pridružitev zagrebškemu »Merkurju«. Nenadoma pa je prišel sklep Osrednjega urada in društvo ie bilo primorano, da skliče izredni občni zbor v znak protesta, da apelira na člane in da dobi pooblastila za nadaljno taktiko. Po tamlkovem poročilu so se solidarno in enodušno izjavili zastopniki raznih trgovskih organizacij, da bodo z vsemi sredstvi in silami podpirali »Trgovsko bolniško in podporno društvot. V imenu Zveze trfovskih gremijev v Sloveniji je predsednik g. Ivan J e 1 a-čin ml. ostro kritiziral postopanje Osrednjega urada proti slovenskim trgovcem ter izjavil, da bo Zveza gremijev odločno podpirala akcijo trgovskega društva proti razpustu. Zastopnik Trgovske obrtne zbornice dr. Ivan Ples je pojasnil stališče zbornice in zagotovil nje podporo. Enake izjave sta podala dalje tudi g. S t e r m e c k i iz Celja v imenu Trgovskega gremija za Štajersko in g. Fran Stupica v imenu Gremija trgovcev za mesto Ljubljano. Z velikim In viharnim odobravanjem je bila nato soglasno sprejeta sledeča RESOLUCIJA: Podpisane organizacije delodajalcev in delojemalcev v SlovenfU protestirajo kar najodločneje proti odloku Središnjega ureda za osiguranje radnika v Zagrebu z dne 28. februarja t!., itev. 912, s katerim se odreja likvidacija dosedaj že 88 let samostojne trgovske bolniške blagajne z dnem 31. marca ti. Ta protest utemeljujemo s sledečimi razlogi: 1. Trgovska boln'fika blagajna je v vsakem ozira tehnično nnfdovrgneje arefe-na ter po svojem poslovanju In pravilih zadostuje vsem določbam In predpisom za* kona o zavarovanju delavcev. O tem so se prepričali delegati sred;š-n'eca ureda ob priliki Inšpekcije dne 16. januarja ti. v Ljubljani. Trgovska bolniška blagajna fma pri gremrih Celje in Maribor svoje okrožne poslovalnice, kl ola'Su-jelo stik z Interesenti in izvršujejo kontrolo. 2. Llkvldsclh trgovska boln ške blagajne In njena združitev t okrajno bol* niško blagajno b| bila v sedanjih razmerah tudi Iz tehničnih razlogov težko Izvedljiva, ker okrajna blagajna v sedanjih razmerah komaj zmaguje agendo s sedanim Številom zavarovancev in le pred zgraditvijo projektiranega ambulatori a In novih poslovnih prostorov razširjenje agende še na nase člane nemogoče. 3. Merođa'ni strokovni referenti za socijalno zavarovanje v m'ntstrstvu za socialno politiko, kakor tudi pri osrednjem ■rada za zavarovanje v Zagreba so opetovano izjavili raznim delegacijam podpisan h orannlzac'1, da se bo zakon o zavarovani delavcev noveliral ln da se bo pri tej priliki dala slovenskemu trgovstvu in industriji glede zavarovanja nameščencev enaka pravica, kakor lo uživa hrvaško društvo »Merkur« v Zagrebu v snvslu zakona po § 202. Smatramo za nedopustno, da bi po zakonu velale neutemeljene In gospouuii>ko in tehnično neupravičene Iz- bi se Iste pravice trnovskim nameščencem v drugi pokrajini odrekale. Trgovska bolnISka blagajna v L ubijani ima 3250 članov ter ima tudi v tem oziru analogni In minimalni predpogoj za samostojni obstoj kakor trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu. Zato zahtevamo, da se z ozirom na gorn.'e navedbe, sklep Središnjega ureda v Zagrebu revidira in izvršitev likvidacije do uadaljnega odgedi. Ljubljana, 22. marca 1923. Trgovska In obrtniška zbom'ca. — Zveza industr "cev. — Zveza trgovskih gremjev. — Trgovsko društvo »Merkur«. — Gremij trgovcev Ljubljana. — Gremij trgovcev A'arifcor. — Gremij trgovcev Celje. — DntStvo uradnJŠtva denarn h zavodov Slover. ie v LJubljani. — Društvo bančnih zavodov. — Društvo prlvaln h nameščencev. — Prrštvo tr^ovsk h nameščencev. — Slovensko trgovsko drušivo Celle. — Slovensko trgovsko društvo Maribor. Društveni predsednik gesp. L'Ileg Je nato cb 20.30 zakluČil izreani občni zb^r, zahvaljujoč se udeležencem za tako mnogoštevilno udcicJbo. Izid volitev na Štajerskem. Vpra^anjo spornega mandata na Sta« jerskem je konCno drfinitivno rešeno. Po* krajinska uprava objavlja izid volitev v mariborsko^cel.is^em o':ro2pi. Od skupn^a števila volflceVi ki znaša 140.115, se jc ude« Icžilo volitev 97.491. Količnik znaša o094. Dobili so; dr. Korošec 56.n65, Stcpan Radić 10.186. dr. K-A-ovec 5.169, dr. Novačan 1.461, Drofenik 4353. Golouh 5.734. Koren 42S0. Brandner 2.690, dr. S'^iadinovie 1.165 in Nemec Franc ScbaMcr 5.9S1. Tako je torej podlegel socijalno=demoTcratsVi t-andidnt ln '/Tnartal nernški kandidat, urednik »Zillier Zcitung«, Franc Schauer. KATASTROFALNI PADEC MADŽARSKE KRONE. — Budimpešta, 23. marca (Tzv.) Na borzah je začela madžarska krona katastrofalno padati. Med tem, ko ;c začetkom meseca notirala še 0.20, je sedaj padla r.a 0.10 in pričakueo, da pnde na nivo avstrijske krone. Obenem s padcem krone }e opažat! velikansko pomnnjkan'e gotovina. Draginja strahovito raste. Pšen'ca notira 20.000, mast pa 30.000 madžarskih kron. Cene ostalim živlenskim potrebščinam so se zelo dvignile. Nastaja velika draginja. Pismo iz Carigrada. Mestni in angorskl turški listi pišejo o perspektivah za mir zelo pesimistično in zatrjujejo, da bo zadnjo besedo spregovorila 200tisočna turška armada. Očividno hočejo s tem pripraviti tla za nove zahteve kemalistov. Vsekakor mora biti evropska diploma-| cija pripravljena na to, da Turčija ne bo j samo popustila od svojih lausanskih j zahtev, marveč bo bržkone še boli trdovratno zahtevala »popolno osvobo-j ditev izpod inozemske kuratele« in po-i polno realiziranje nacijonalne progra-me.c V kolikor je mogoče presojati po-I ložaj sedaj, bo angorska vlada predlagala obnovo pogajanj, še prej pa bo zahtevala nove garancije. V koliko bodo ti pogoji odgovarjali mudanskemu premirju, od katerega zavezniki nočejo od-I stopiti, bo pokazala bodočnost. Te možnosti je Izmet paša videl že vnaprej, zato pa se je med potjo skozi Carigrad previdno izogibal pogovora o nadaljevanju konference, četudi se je srečal z vsemi zavezniškimi vrhovnimi komisarji, češ, da mora poročati o tej zadevi narodni skupščini in računati z njenim sklepom. S tem namenom turški listi bržkone tudi vztrajajo na zahtevi da konferenca ne sme biti prekinjena, kakor to misli Evropa, marveč popolno-j ma končana. Ta zahteva ima očividno j namen, da postane obnovitev konferen-I ce odvisna od ugoditve nacionalističnim zahtevam od strani zaveznikov. Incident v Smirni — četudi je začasno utihnil — ki je povzročil velik strah med zavezniki, tako, da jc večina njihovih ladij zapustila pristanišče, dokazuje, kakšne utegnejo biti te zahteve v bodoče in kakšen duh vlada sploh v turških vladnih in vojaških krogih. Opojnost od zmage se seveda ne kaže več v prejšnjih navdušenih oblikah, vendar pa se čuti v vsakem koraku vlade; če turški vladi ne bo zoperstavijena odločna voiaška sila ali bolje rečeno če ne dobi poštenega udarca, bo turški naciionalizem, opirajoč se na tesno družbo z Moskvo, povzročil Evropi v bližnji bodočnosti še mnogo skrbi. Angleži to razumejo in zato se v Carigradu splošno govori o velikanskih vojaških pripravah na obeh bregovih Darda-nel. Koncentrira se vedno več angleških bojnih ladij in lahko trdimo že sedaj, da se je Angleški posrečilo postaviti pri vhodu v Crno morje novi Gibraltar, 12 katerega se seveda ne bo umaknila prostovoljno. To de.stvo bi morale upoštevati ne samo angorska in moskovska vlada, marveč tudi vsak ruski politik, ki pričakuje padca boljševizma. Začasno pa boljševik! čimdalje bolj pridobivajo na ugledu v Turčiji. Pred kratkim Je dospel iz Moskve nov sovjetski diplomat Zalkind kot ruski konzul v Carigradu, ki ga je takoj sprejel glavni zastopnik angorske vlade Alnam - beg. S kakšnim namenom je j prišel ta zastopnik Rusije in kakšno bo |'fi!eSdvt» delovanje, je težko uganiti. * i i stev. 69 •s L O v r n n k i n a K «» l >• dne 24 marca WJZ. htran 3 Politične vesti. = Odstop mariborskega župana? Iz Maribora nam poročajo, da je klub socijaldemokratskih občinskih svetnikov v včerajšnji svoji seji skler.il, da naj župan Grčar in vsi občinski odborniki socijaldemokratične stranke odlože svoje mandate. Ta sklep utemeljujejo s tem, da je mariborsko prebivalstvo pri zadnjih skupščinskih volitvah izreklo indirektno nezaupnico občinski upravi. — Ako je ta vest resnična, bo imela za narodno stvar v Mariboru usodepolne posledice. V tem slučaju bi se moral razpustiti občinski svet in nove občinske voltive bi se morale izvesti po novem volilnem redu, ki je kakor znano, enak ljubljanskemu. Po tem volilnem redu bi dobil? dvotretjinsko veČino v mariborskem občinskem svet»j Nemci v zvezi s klerikalci. Na to nevarnost smo opozarjali že pred meseci, a merodajni krogi so bili na vse fo gluhi In smo bili zaradi tega Še celo predmet ljutih napadov od slovenske strani v Mariboru. = Protić o položaju po volitvah. Stojan Protić je priobčil v svojem glasilu »Radikalu« o rezultatih volitev članek, v katerem izvaja med drugim: »Pašič je morda osebno pri teh volitvah, tzvojeval uspeh, toda politično je bitko izgubil. Radikalna stranka je bitko izgubila, ako vztraja pri politiki, temelječi na vidovdanski ustavi, izgubila jo je s tem, da sta iz volitev izšla kot zmagovalca Radič in Korošec a tudi s tem, da mora, ako pridrži sedanji politični kurz, ne samo iskati, marveč celo prosjačiti demokrate za pomoč in se pred njinii ponižati Prava zmagovalca pri teh volitvah sta Radič in Korošec. To ie rezultat Pašičeve vidovdanske politike ln njegovega ošabnega odbijanja vsake Ideje o reviziji ustave. Sedaj je parlamentarna situacija tale: Pašlč mora iskati in prosjačili demorkate in mora iskati in prosjačiti demokrate in moške ustave od danes do jutri ali, kakor je pok. Piročanac rekel, politiko dneva in kosa, ali pa se mora pričeti plemensko ustavno borbo ali pa končno hote aa nehote stopiti na pot Protićeve politike spe razumevanja brez Prottča. Morda je to zadnje tudi njegova želja. Ako je to potrebno za blagor zemlje in te naše lepe kraljevine, naj se zgodi tako. Morda bo Pašič to pot imel srečnejše roke kakor jih je imel dosedaj od ženevske konference sem.« = Ironija usode. Beogradsko »Vreme« poroča, da je imel eden izmed njegovih sotrudnikov razgovor z nekim uglednim predstaviteljem radikalne stranke, ki se je izrazil o politični situaciji in o načrtih radikalne stranke za bodočnost takole: »Treba je iskati radikalnega zdravila za bolestno stanje, v katerem se nahaja naša država. Naš državni problem je treba definitivno rešiti S sodelovanjem demokratov se samo podaljšuje dosedanji in neznostnl položaj v drŽavi.« Ko je nato sotrudnik »Vremena« pripomnil, da bi to pomenja-!o toliko, kakor poseči po programu Ste rana Protiča, se je ta odlični radi-kaini politik nasmehnil in izjavil: »Kaka ironija usode! Lahko se dogodi, da se bo situacija rešila po receptu g. Protiča, toda brez Protiča!« = Republikanec«, ki je doslej izhajal v Celju kot glasilo dr Novačana ln slov. republ. stranke preneha izhajati radi neuspehov pri volitvah. Celjski Nemci nameravajo, kakor čujemo, svoje glasilo »Cillier Zeitung« izdajati trikrat v tedni. — Obsodbe fašistov radi nasilstva. Italijanske sodnije so dobile očividno nalog, da postopajo zelo strogo proti vsem članom fašistovske organizacije, ki zagreše kako nasilstvo. Sedaj čitamo v italijanskih listih .:an na dan obsodbe fašistov, ki zalivajo svoje nasprotnike z ricinovim oljem. V Veroni sta bila 19. t. m. obsojena dva fašista, vsak na 2K leti zapora, ker sta prisilila štiri ljudi, da so morali izpiti precejšnjo količino ricinovega olja. Skupine fašistov so radi te obsodbe priredile demonstracijo, ki pa ni uspela. — Papež proti proslavi Renanove ( stoletnice. V »Rimskem kolegiju« se je izvršila pred dnevi proslava Renanove stoletnice. Govoril je prof. Momigliano. Zastopnikov vlade ni bilo pri proslavi, samo naučni minister je poslal pismo, s katerim ss je pridružil svečanosti k Renanovi stoletnici Ta spominska slavnost je zeio razburila Vatikan in »Osservatore Romano« je priobčil 20. t m. pismo papeža Pija XI. na vikarne-ga kardinala Pompiiija. Pismo pravi da se je zgodil velik škandal za rimsko lj'udstvo. ki je povzročil krščanskim dušam globoko žalost. V Rimu. na starem sedežu študija in krščanske mla- j dinske vzgoje, se je proslavljal pisatelj, ki si je pridobil sloves s svojimi blas- j femi ami v kriigi o božji osebi in o I življenju Jezusa Kristusa. Papež Želi da to vse obsodbe vredno proslavo kardinal nekako popravi prihodnjo cvetno nedeljo z molitvami katere se mu zde v to svrho primerne. Zbirajte znamke za Jugoslovensko Malico"! i Gospodarstvo. —% Novosadska blagovna borza 22. marca. Novi Sad 22. marca. Cene v dinarjih notirajo: Baška pšenica 45730, baški ječmen 315. baškl oves 292.50—300, baški ab Zenta 290—291.25. banatski ponudba 295, iskanje 290. brska suha koruza 300, banatska za april 10% kase 275, nova ba-Ska 280, za april 200— ZG2-50. za maj 100% kase 262.50, pšenična moka »00« 657.50, baza »0« ponudba 650, otrobi v vrečah od jute ponudba 165, otrobi v papirnatih vrečah 160. Tendenca neizpremen'ena. —Z Zigrerški trg. Zagreb, 22. marca. Cene v dinarjih za 100 kg. postavno bačka odnosno vojvod nska postaja notirajo: Pšenica (T5—77 kg) 450—455, nova rumena koruza 237.50—275, umetno sušena 2S7.50 —310, rž (72—76 kg) 350—370, ječmen za pivovarne 325—360, za krmo 3D5—3tO, oves 28730—300, pisan! fižol 450—500, beli 450—500. pšenična moka »0« 675—700, »2« 650—675, »4« 625—650. za krmo 225— 250, drobni otmbi 170—189, debeli 250. Tendenca mirna nespremenjena. —g Beogradska blagovna borzi 22. marca. Beograd 22. marca. Pšenica 74 kg, 8% franko Beograd prorrpt ponudba 430, nova koruza franko vlačilec Beograd iskanje 265, ponudba 273, nova sušena koruza, franko Smederevo iskanje 270. ponudba 275, rešetani fižol, franko Beograd 475— otrobi, franko Beograd ponudba 193. —g Tfirifa za mestno Javno tehtnico v C^eljti je določena sledeče: 1- 7a drobnico, ovce. prašiče pod težo 50 kg (od glave) Din 1 20; 2. za teleta in prašiče nad 50 kg (od glave) Din 1.50; 3. za govejo živino ali ko* n*a Din 2.50: 4. za razno blago do 300 kr» Din !_50: 5. za razno blago od 300 do 1000 kilogramov 230 Din: 6. *a ramo hl^rjo nad 1000 kg 3 Din; 7. za obložen dvovprežen voz 3 Din; 8. za obložen enovprežen voz Din 2-50; 9. za vsak prazen voz Din 1 20. —g Anton Janša: »Nauk n čebelarstvu.« Tret:a izdaja. Priredil Frančišek Ro'ina. Z dodatkom: AIbert?:ev-Žn?dnršJčev (A. Ž) panj in kako v njem čehelarimo. Priredil M. Humek. Cena broš knjigi Din. 24.—. Naš goren'ski rojak A. Janša je bTl prvi čebelarski učitelj na novoustanovljeni čebelarski šolf na Dunaiu od 1769.—1773 ko ga je komaj 39 letnega doh'tela prezgodn'a smrt. Največje nemško Čebelarsko delo »Unsr.-e Bfenen 1920« piše o nem sledeče: »Janša je bil samouk in nj fmel pred svojim nastopom na čebelarski šoli nebenega znanja o znanstvenih pridobitvah svoih sodobnikov na čebelarskem polu. Toda kdor čita n'egovo kn'igo, se ne bo mogel načuditi ostrosti in pravilnosti n'egovih opazovanj. Niemu ni bfa čebela kaka zaprta kniiga. Vse ta'nostl ie odkrita n:ego-vo bistro oko in v nasprotju svojih tovarišev strokovn;akov-učen:akov ne ra:demo v njegovi knjigi niti ene domneve ali nauka o katerega pravpnostf bj morali danes dvomiti. Podobe treh čebelnfh b!ti\ sekane od n'egove umetnTSke roke so tako mrav-ne, da ne zmoremo nft! dpnes bolših!« G. pisatelj narn ie podal v ITI. tedni kn'lrro, katero je sp:sal naš Janša največ?} naš čebelarski genM v nemškem jeziku pred 150 leti. Drugi del te kn;!ge prirejen po g. ttu-meku, razpravlja o sestavi in uredbi Alber-ti-Žn-daršičevega panja in o pr>trcbnrh po-močkih o čebelarstvu. V kratki in Jedrnati obliki nas seznanja g. pisatelj r->znTh o raznih čebe'arskih opravilih v A. 2. panju, kakor prenašar»;u, prevažanu na pašo, od;e-manju meda, vzgoji matic, pripravah za zimo ?td. Številne izvirne vseskozi jasne slike olaiša?o umevanje sicer poljudno spisane vseb;ne. Kmiga bo izboren vodnik za vse tudi napredne čebelar'e, ki čebelari'o v A. 2. pan'u ali namerava:o preiti k temu v Sloveniii dobro uspelemu sistemu. — Jos'p Prtol, prof. na vinar, in sadjar, šoli v Mariboru. — Z Breskev In marefea. NavodHo, kako ju vzgaiamo in oskrbu:emo z 22 slikami in 2 barvnima prilogama. Cena Drn. 12.—. V naših starih vinograd;h, k;er je rastla vinska trta še na stari pod'agf ie Imela tudi breskev svoi zaslužen prostor. Toda prišla fe trtna uš, uničila je naša stara poeziepo'na brda in z nl;mi vred ie izginila tudi breskev. V novih moderno zasajenih vinogradih pa za breskev nf več prostora in bati se je. da bi to žlahtno drevo s Časoma popolnoma ne izgmilo iz naše ož!e domovine. Bila bi to ogromna škoda zlasti če pomislimo, da prln-ša bre- , skev na]ž'nhtneTše sad!e, ki ie izbornega okusa Fn kaj pripravno za napravo raz-n;h sadn'h frakov. V M***nJ m»<:t. f*>*o_ tovsč, kop^ršč, zdravilišč, industrf^kib prdjerj itd. bi prinašal breskev nasad v primernih solnčnih 'egah, brezdvomno višje dohodke nego katerikoli druga rastlina. V vsestransko temelito in skrbno predebnl kn'igl nam pove pisatelj vse, kar ie potrebno vedeti o vzgoji, podlagah, sortah, oskrbi, gno:enju, bolezni, ob:ranju In vlaganju breskovega sadu. Nadvse poliudno je tudi obrazložena vzgoja v naravnih in umetnih špalirnih oblikah na vrtu In ob stenah. Breskova rez se obravnava menda prvič v slovenski kniiževnosti. Na sličen način je predelano tudi poglavje o marelici. Knjige ni treba priporočati, ker se priporoča dovolj sama. Sadjarji In ljubitelji sadjarstva jo bodo prebirali gotovo z največjim pridom. — Josip Pr!ol, prot na vinar, in sadjar, šoli v Mariboru. —g Tobak Iz T rakije. Uprava državnih monopolov odpošlje v Cavalo in Carigrad komisijo, katera preskrbi tamkaj nabavo 25 do 50.000 kg tobaka iz Trakije. —g Izložbo tobaka in tobačni?! iz* deikov priredi budimpeštanska vlada v času od 15. avgusta do 15. septembra ti. —g Trgovske; ln Industrijske družbe v Zedlnjenih državah, ustanovljene pretekli mesec imajo skupno kapitala 700 milijonov dolarjev, dočim ga imajo družbe iz januarja 900 milijonov. —g V Romuniji se predloži poslanski zbornici zakonski načrt, po katerem se ustanovi centrala za nadzorstvo nad devizami. [ Kultura. repertoar narodnega gleda lisca v uubljanl OPERA. Četrtek, 22. marca: Zaprto. Petek, 23. marca: Carostrelec Ped D Sobota, 24. marca: Nižava J^ed A Nedelja, 25. marca: Carostrelec Izv. Ponedeljek, 26. marca: Zaprto. DRAMA. Četrtek, 22. marca: Othello Refi q Petek, 23, marca: Zaprto. Sobota, 2-1. marca: Otok ln struga Izv. Nedelja, 25. marca: Othello Izv. Ponedeljek. 25. marca: Ugrabljene Sabinke Red C • • • AL Z. OTHELLO. 1L Igrajo »Othella« v celem jako odlično. Če se ozremo nazaj za par let ln pozabimo na vmesni čas. je napredek velikanski, strumna sklcnjenost in zelo resna umetniška volja ter umetniška inteligenca Je signatura vseh pet dejanj. Čast ln respekt Šestu za okusno ln čutečo režijo, enako pa igralcem. In te si je režiser dovelj vestno izbral Izmed najboljših. Glavno pričakovanje ie bil Levar. Vsa LJubljana ceni v operi n egovega Rigolctta, Scarpio jn druge vloge, v katerih je poleg pevske strani močno pripomogel do splošnega uspeha s svojim igralskim talentom. 2.-to so ga dramski režiserji nagovarjali, nai bi se poskusil tudi na njihovem odru. Dolgo se je dal prosJti, a žal ne bo njemu, niti nam, da se je odločil. Ko je zadonel z odra njei v bariton, spremljan po nepretiranem ia plemenitem patosu, je vsakdo vedel, da nam takega Othella nc bi mogel dati nihče drugi, ne danes, ne v preteklosti našega odra. Pevska šola in okus ga vsposoblata do jasne besede in krasne dinamike; kako lepo mu de-crescendo izzvenevajo mnogi burni stavki, da je ust varen naraven glasovni prehod do hladnih replik Jaga. In Čudno! Mnogo poslušalcev se ie ne-hotoma srečalo v misli, ki se je polastila tudi mene: Da je to skoro isti prepričevalni in vabliivi moški gias, ki je nepozabnemu nam dr. Tavčariu kot ljudskemu govorniku pomagal odpirati in navduševati srca. Nista si popolnoma enaka ta glasova, a spadata v isto vrsto. V prvih dveh predstavah je Levar v zadnem de:an'u splezal z glasom v neko višavo, hoteč s tem dosegi ton posebne o-bupinnsti. Vtisek pa ie bila le jokavost, ki n? primerna temnopoltemu vojskovodji. To je sedai opustil in smo mu hvaležni. Z opere prinaša Levar igro širokih gest. Za klasično dramo to ni neugodno, dasi je opera neka' drugega, nego govorjena drama. Igra Je pri operi le pr;pomoček druge vrste, čeprav va?en pripomoček: v drami pa je mnogo bfstvene*še zvezana z govorom, nego s pefem. V oper? se tudi ne-hotč stereotip'7ira, ker bi preveč podrobna igra le motila in odva»ala od glasbe. Toda Levar, nadaren Igralec, ni prenesel v dramo morda operno igro, ki bi bila nezadostna Nasprotno, operna igra, ki je ie va'en, mu je bila le v korist, da se ni zgubljal v postranske igralske podrobnosti. V velikih prizorh z Jagom, odkar začne delovati strup obrekovania, je Levar skoro preveč raz—dal, tako da mu je bilo s*r>pn;evan:c v zadn:em aktu malo težko. Zato In radi okolščine, ki bo razvidna še iz da!'rrega. ni zadn« akt dosegel čisto onega učinka, kakor bi bPo želeti. Mislim, da s? ie Levar kot igralec naše obč'nstvo z naskokom prjđobf. Zato mu nikakor ne damo vel'ati tega, kar sam trdi: Da ostane pri tem edinem poskusu, ki se ga je lotil le na izrecno prigovarjanje drugih. Ne! Ta prTdrb:tev nam mora ostati. U-metn^st nalaga umetniku kot z^daHu kulture dolžnosti do vsega naroda. Zato bi bilo izdastvo. če bi se :im odtegoval. Ro*ozov Jago :e bil tak. da bi se lahko Shakespeare ž nim precel strinjal. Dostikrat se vidi Jaga tudi na dobrih odrih v o-bliki skrem*ene*"a zavfs^nHra, ki mu ce'o nafven g^d-tec že Iz dalrre bere na n^su, da je lopov In se ga Je treba varovati — samo Igralci nai tega ne vidio! Rogozov Jago Jc bil na zunaj eleganten, mirno pre-vd^ren gentleman, k| mu čez skoro lepo g1adkorbr?to lice včasJh šine celo navidezna d^brod"?nost. Ponosen ?n korekten oficir slavne benečanske voiske. Pristen mac-ch'avclHstičen Ttalran neprijetnega kova. Duna'čan bi de'al »Katzelmacher.« Ko sem iu takole gledal. Othella ln Jaga. me !e ob-šTa pofUična misel: Jugoslovan in Itali'an, kl nai vredlta razmeri? med državama. Nikakor nočem s tem reči. da obstoja Italijanski narod v b'stvu Jz Jarov«. toda Rogo-zov Jago le poleg osebne zlobe v vsem kazal tisto hfadn<->P^ne7n*:vo, gladko prefriganost, ki io tolikokrat opažamo na osebah, katerim poverja Italtia važne državne posle. Prefriganost, ki il drugi narodi navadno niso kos. Rogozov elegantni in globoko študirani Jago spada med prav najboljše, kar nam je ustvaril misleči In vestni umetnik, ki prouči svoje tipe vselej do dna in z veliko ljubezni, o. Da Desdemone pri nas ne more Igrati nobena druga, nego Sar'.ćeva, je lasno. Za ta nežni in na'plemenitejši cvet Shakespearove muze Je Sarićeva od narave dobro obdarena. Bila je lepa. mlada, fina, kakor vedno. Melodilf-zno in ajnlivo se le razlegat njen lepi glas. Celo nlena notnrična ne-temperamentnost II v prvih litirlh de aniih nI delala mnogo napote. Pač pa za mol čut v zadnjem dejan u. Ni verjetno, da bi dama Iz ene najuglednejših in najizobražene Ših rodbin ponosne renesančne Veneci'e, negovana, razvajena In čista kot kristal, ostala skoro apatična in v ničemer ne Izpremenila niti glasu, če lo soprog, n en Ideal ln svet. naenkrat začne pitali z benečansko cipo, blodnlco, vlačugo. M»s!im si, da bi take psovka, ki Ub le Oesdemona solo* komai kdaj slišala, izustene po lastnem soprogu in naperjene na n:o. morale ravno to čisto, vdano in fino srce tako strašno zade;i, kakor bi je ščipalj z razbeljenimi kleščami. Ne mislim, da bi naj kričala in krilila z rokama, toda moralo bi jo vsaj nemo viti, drhteti ji vse telo in zenice bi se ji morale razširiti v blazni grozi nad nepoimliim, ki se ie zgodilo z njenim možem. One psovke morajo izobraženo, fino gospo Že same-posebi takorekoč telesno zaboleti in jI roditi mrzlico studa. V teh važnih momentih, ko drvi de:anje vedno urneje proti katastrofi, nam je i>ari-čeva ostala na dolgu zadostno kulminacijo. Tudi, ko vidi, da jo Othello zares misli u-moriti. je bila njena prošnja, naj io vendar pusti vsaj še malo živeti, medla. Kedar gre za življenje, se pojavi vsakemu živemu bitju vrojena vola do življenja v nebrzdani meri, izgine vsaka estetika in krasnoslov-stvo: Besno, obupno potlači edina misel na rešitev življenja vse druge ozire. Na tem mestu drame sem res pričakoval kak »VVol-tersehrei«, oni do mozga idoči krik groze, radi katerega so dvorno Igralko Šarloto VVolter tako občudovali. Škoda, da ima Sariče^a za to stran dramatike tako malo nagona. Pa bi sc dalo vseeno napraviti. Režiser b| sj biJ tukaj mogel izsteči zaslugo. Spominjam se, kako je iz flegmatlčno-nelne Šaričeve znal Putjata v »Atiulolu« izvabiti hudomušno razposajenost, da se je vse čudilo. Premalo se včasih pokaže kakemu igralcu in igralki, stvari, ki bi jih takoj pojmili, spoznali za prav in jih tudj dobro igrali, čeprav samiposebi ne bi bili n.n.e prišli. ..Livanova — Emilija — je bila na svojem mestu, kakor ponavadi. Zanesljiva skoro za vsako ulogo. Le tamkaj, ko išče Des-demona svoj robec, bi želel, da si položaj vzame malo bolj k srcu. Peči jo mora vsekakor vest in naznačiti bi morala duševen boj, kakor bi hotela planiti pred gospo in prositi odpuščanja. Naposled jo le premaga misel na lastnega moža, češ škodovala bi mu nemara in sebi tudi, in sploh bom robec o prvi priliki gospej zopet podtaknila. S tem se naposled pomiri in odloči, da ne pove ničesar. Tu torei bi si želel več neme igre; v ostalem zasluži polno priznanje. Skrbinšek je Desdemoninega očeta igral z vso potrebno bolestjo, razburjenostjo, ter v lepi, častitljivi maski. Malo manj nervoznih gibov, več mirno-ošabnega dostojanstva bj pa vse eno učinkovalo še boljše. Senator beneške republike tudi v takem položaju bolje da ne Izgubi vse vnanje umerjenosti v vedenju. 2al da posta a Skrbinškov močni organ v ekstazi še vedno nekoliko nerazločen, hlastajoč. Morda so ga v nekoliko motile tudi močne brke in brada, ki si jih je nadel. V celoti pa prav impozanten Bra-bantio. Kaj nam bo Lipah, o tem Imam zdaj že nekaj sodbe. Eden onih zelo inteligentnih igralcev, ki si znajo pridobiti najboljše ime. ne da bi se pulili za glavne vloge. Izbirajo si raje manše. zato pa take, ki jih znajo iz-cizeliratf in jih igrnti z individualno noto. In oni, ki si je priboril najdaljšo vlogo, se dostikrat čudi, da ie imel kolega, ki je morda nastopil le v enem deaniu, večji uspeh. Dož je prav majhna vloga. A Lipah je poskrbel, da je tega doža vsajvdo opazil in odnesel seboj v spominu. Nič posebnega nI počel, le to ie bilo, da se je znal obdati z neko knežjo atmosfero, z neko simpatično častitljivostjo, katero mora čutiti vsa okolica in se ji klanjati. Takih igralcev za karakterne, četudi manjše vloge, zelo potrebujemo in po njih se včasih bolj spozna dobro gledališče, nego zgolj po dobrih prvih vlogah. Cassio je b:l Kralj. Tudi zanesljiv In prav dober, kakor smo smeli od njega pričakovati. Zgolj iz radovednosti bi ga kdaj rad videl kot Jaga, ker se mi zdi, da bi mu tudi ta vloga dobro pristojala. Pa da ne bo g. Rogoz nrslil, da gre ta želja zoper nJega. Gregorn Je lahkovernega Rodetiga igral morda malo prebudalasto, skoro kakor tepčka, dasi to menda ni potrebno. Malo neizdelana se mi je zdela njegova igra in tako glasno kričati bi ne smel v prvem aktu, ko kliče Brabantija. Vloga bi bila za finega konrka z suhim, le za bistrega opozovalca vidnim humorem. Pri damah n'sem omen;l Gabr'ielččeve. ki 'e »Cassrevo la:dro« Bianco absolvirala prav brhko. Prav pri;etno se Gabrijelčičeva dosedaj nvePavffa na našem odru. Zupančič je angleška izraza »\vhore« in »harlot« prav dobro izrazil z besedami »!a;dra« In »candra«, ki pa še nista tako hudi kakor angleški dve. Shakespeare je bil tudi v jeziku velik naturalist, če je bilo treba. Male vloge so častno zastopali Peček, Medven, Sanc'n. Cesar. Prenovec Terč č. Od redkih par ansamblskih nastopov ie posebno lepa in podrobneje proučena se'a senata. 2e slika sama. v škrlat oblečeni dož in senatoru na stolih pred poltemnim ozad'em, te mnogo vredna. Senatori deloma starci z do!g;m! belimi bradami, deloma možje s temno brado, deloma obriti, so res lepi in so — to je pač Sest zrežiral — v ne-pretlrani nemi igri prijetno individualizirali. Posebno mi je na vnanje ugajal obrit senator z velikimi kodrastimi plavimi lasmi in frapantno pristno italijansko fizronomijo. Mož z dolgim vratom, kakor suh laški župnik. Nastop pijanih oficirjev bi pa režiser bil smel nekoliko bolj »v roko vzeti«. Ne da bi bil ravno slab; a tudi iz nJega bi se dalo izvabiti več ansamblske umetnosti, če bi bilo manj prepuščeno vsakomur posebej, da se vede, kakor sam misli, da ie najbolje. • • • — Dve novi knj'gl. V zalo*n! Jug *ta te dni Izšli dve novi Izv'rnl slovenski kn'1-gl In sicer Alojzij Gradnik: »Pada'oce zvezde« druga izdata opremljena s krasim! lesorezi akademfčnega slikara Božrdara Jakca in mladinsko pesn:ška rbirka Igo Grudna: »Mfgfca osedf*na«. To knMgo krase r'sbc akademskega slikar-*a Ivana Vavpotiča. Izdala je zelo okusna in neoporečna. Pnda;oče zvezde stanejo navezane 15 Din. Miška osedlana Da 10 Din. Knjigi sta kaj primerni za velikonočno darilo. Naročajo se v Matični knjigarni na Kongresnem trgu 9. v Ljubljani. — Sprememba dramskega repertoarji, Zaradf nenadne obolelosti g. Putjata je odpovedana premi era Cehova drame »Creš-njev vrt«. V soboto, dne 24. t. m. se vprl-zori dramatizirana Tavčarjeva novela »Otok in struga, katero je drama na n- vo našmdirala, da proslavi spomin pok. Vv1'-kega pisatelja. V ponedeljek, dne 26. t. m. se igra veseloigra »UgrabPene Sabinke«. »Otck in Struga« izven. »Ugrabljene Sabinke« red C. — Nova Wassermannova krvna po-skušnja. Prejeli smo: Ime proi. VVasser* manna nam jamči, da se gre za polnovreden napredek v zdravilstvu. Za diagnozo, spoznanje aktive, to Je zdravljen:a potrebne jetike po krvni poskusni (Blutprobc) kakor pri siiUidi rabi prof. \Vassermann poseben tuberkulinski preparat, tetralln-tuberkulinlecitinantigen. Aktivna jetika pokaže v serumu krvi pozitivno reakcijo. Kakor se ve, Imamo že dolga leta drugo Jako fino sredstvo drug tuberkulinski preparat za spoznanje aktivne jetike v začetku, to je Alltuberkulin Koch, k| se uporabila kot podkožna ntberkul'nska poskušnja (subkutane Tuberkulinprobc). Za nas strokovne zdravnike se gre zdaj podatke obeh metod primerjati, da se v praksi Izkaže, katera obeh metod je finega, občutljivejša. Na vsak način bo zdaj mogoče eno me* tndo po drugi kontrolirati, kar pomeni Istinit napredek. Natančneje podntke v moji knjigi: Jetika, II. Izdaja, 1923. 162 strani. — Dr. Pečnlk. zdravnik za pljučne bolezni, tnčas Sv. Jurij ob J. 2. — Mednarodni shod književnikov fn bIb!"of:iov se ho vrSil v Parizu od 6. do 9. aprila t. 1. Protektorat Je prevzel predsednik francoske republike. Na tem zboro-van:u bodo v velikem obsegu zastopani CehoslovakI, kater} pošljejo v Pariz sek-cijskega Šefa dr. Tcbolko. k{ bo predaval o javnih knjižnicah v CcŠkoslovaSkl republiki. S shodom Je združenih 8 razstav. Za češkoslovaško književnost Je dana na razpognlo polovica velike dvorane. Jugoslavija??! — »Kres«. Izšla je L Itevflka drugega letnika »Kresa« s sledečo vsebino: T. Seliš-kar: Pesem revolucionarjev. A. Cerkve-nik: Mariška. J. Krošelj: Prelom. Cul-kovski: Ta rdeči abažur... Erncst Tiran: Dva lokvanja v mraku. I. S. Turgcnjcv: Na pragu. L. O. Karml: Mati. A. Kuprfn: —CukovskI:Napitnica. L. N. Tolstoj: Car in srajca. Vladimir Solovjev: O nalogah umetnosti. — Pozimi na planinah. Književnost Kronika. Vestnlk »Svobode«. — Celoletna naročnina »Kresa« znaša Din 50, za di;ake Din 40, za Inozemstvo Din 70. Naroča se v upravi v Ljubljani židovska uL l/T. — Priporočamo. Kriza kulture v RustTL Nad sovjetsko opero visi nova kriza: Marijnsko gledališče v Moskvi in Veliko gledališče v Petrogradu stojita pred katastrofo. Vlad je znižala sub venci io za vzdrževanje »akademskih gledališče do 36D milijonov, kar ne zadostuje niti za kurjavo. Merodajni faktorji so iz a.vili, naj se gledališče vzdržuje z lastnimi sredstvi, kar je seveda nemogoče. Predsednik vlade Kalinin je dejal deputaciji igralcev, da jim želi vse na;l)olj5e. toda to je premalo. Položaj gledaliških umetnikov hočejo zboljSatl na ta način, da jim je dovoljeno nastopati tudi na privatnih odrih. Glasbeni vesfnik — Koncert Glasbene Matice iz Ljubljane se vrši v nedeljo, dne 25. marca ob 17. uri v Skofj; Loki v dvorani Sokolskoga doma. Zanimanje za ta koncert Je zbog renomeja, ki ga vsepovsod uživa Glasbena Matica, splošen in radi tega opozarjamo posetnike, da si pravočasno preskrbe vstopnice, ki se dobe v predprodaji v trgovini g. Janko Potočnika. Koncert se prične točno ob napovedani uri In vstop v dvorano med izvajanjem posameznih točk nikomur ne bode dovoljen! — Koncert Francozinje. Opozarjam«-Se enkrat na nocojšnjo prireditev v Uniona ob 8. zvečer. Koncert prve francoske p!a-nistinje Blanche Selvove pomeni pravo redkost v beli Ljubljani, ki naj % svojo navzočnostjo pokaže, da ume ceniti umetnost in prosveto. — Koncert dravske godbe se vrli v soboto 24. marca t 1. ob 9. url zvečer v kavarni »Evropa«. Vstop prost. — Koncert kubanskih korakov te vrJl dne 25. marca t. 1. oh pol 21. zvečer v dva* rani hotela »Union« v Celju. Sokolsfvo. — Skupščina fn«rcsl. Sokofskegi Saveza. Danes popoldne se odpelje starešinstvo Saveza in zastopniki žup po4 vodstvom staroste dr. VI. Ravni-Ii a r j a v Beograd, kjer se vrši redna skupščina Saveza. V soboto je pred-konferenca ter seja tehničnega odbora in kulturno-prosvetnega oddelka. Zvečer priredi beogradski Sokol slavnostno Akademijo. V nedeljo v jutro je posvetitev zastave Sokola Beograd I, ki je posebno počeščena s tem, da ie kumstvo prevzel sam kralj. Skupščina bo v nedeljo v dvorani narodne skupščine. — »Sokol I.« V soboto, dne 24. L m. »e vrši v društvenih prostorih na trgu Tabor predavanje brata dr. Stane Rapctn: •Svetovni ž.'vijcnskl nazor«. Bratje In sestre udeležite se polnoštevilno tega za vsakogar koristnega in zanimivega predavana. — Prosvetni odsek Sokolskoga društva LJublnna I. — .Sokol« v SišH ima v soboto, dne 21. t. m. ob 20. url v šoli predivan:e »Psihologija ljubezni«. Predava br. dr. Lco Trauner. Mladini pod 18 letom vstop al dovoliea K obilni udeležbi valil Stran 4. »SLOVENSKI NAROD, dne 24. marca 1923 Stev 69. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 23. matca 1923. — Klerikalci so nezadovoljni z izidcni voiitev! Nepričakovani uspeh pri skupščinskih volitvah je klerikalce naravnost opijanil Prvi dni so nad svojo zmago kar plavali v razkošnem veselja ter že sanjali o tem, kako postane dr. Korošec v Sloveniji podkralj njegove rimske svetosti. Perspektive v realno sedanjost in bližnjo bodočnost pa so jih sedaj Že dokaj iztreznilo. Nič več se prav iz srca ne vesele svoje zmage. Zavedajo se svoje velike odgovornosti, ki so jo prevzeli kot skoraj edini re-prezentanti slovenskega ljudstva v narodni skupščini, ker vedo, da mora narodna skupščina predvsem sedaj rešiti problem uvedbe novih davkov. In pri tem prihaja kot ena prvih točk na dnevni red zvišanje zemljiškega davka. Klerikalci bodo torej morali nase prevzeti odij, da bodo zvišali davke kmetov prav tako, kakor jih je finančna uprava že zvišala indu-strijcem »trgovcem, obrtnikom, uradnikom in tudi delavcem. Odgovornosti za te nove davke ne bodo nič več mogli odvaliti ne na demokrate, ne na samostojne kmete, ne na socijalne demokrate, marveč bodo morali vso odgovornost nosili pred svojimi voliici sami. In to jim dela sedaj preglavice, to jim povzroča skrbi! Vsiljuje se jim vprašanje, ali bo naš kmet pri prihodnjih volitvah še drl ž njimi skozi drn in strn, kakor je to storil pri sedanjih volitvah? Boje se iste usode, ki je zadela sedaj samo-stoj. kmete, zato se pojavlja pri njih že sedaj občuten moralni maček. Kupa veselja je zanje torej tudi gorju-pa! — Pot romunske in naše kraljice v Dubrovnik. Romunska kraljica in naša kraljica odpotujete danes v Dubrovnik, kjer ostanete delj časa. Po končani otvoritvi izrednega zasedanja narodne skupščine odpotuje tudi kralj Aleksander L v Dubrovnik na večtedenski odmor. — Predavanje v »Pravniku«. V soboto, dne 24. marca bo predaval na sestanku društva »Pravnika« gospod finančni delegat dr. Karel Savnik o »Ustavni (politični) kontroli državnega gospodarstva.« Na zanimivo predavanje, ki mu je predmet važni »Zakon o glavni kontroli« opozarjamo vse pravnike in jih vabimo, da se sestanka udeleže. Predavanje se vrši ob 5. uri popoldne v pravosodni palači št. 79. — Nova sestava zdravstvenega sveta. Za člane zdravstinega sveta v Ljubljani so imenovani: a) za redne člane: dr. Mati* ja Ambrožič, zdravstveni nadzornik in vod* ja dispanzerja v Ljubljani; dr. Fran Gosti, primarij zavoda za umobolne v Ljubljani; dr. Ivan Jenko, prirnarij internega oddelka splošne bolnice v Ljubljani; dr. Franjo Kol* terer. kopališki zdravnik v Rogaški Slatini; dr. Andrej Korenčan, sanitetni podpolkov* nik v Mariboru; dr. Ludovik Novak, p rak* tični zdravnik v Mariboru; dr. Ivo Pire, zdravstveni nadzornik higienik epidemiolog v Ljubjani: dr. Hugon Robič, primarij der* mateloškega oddelka splošne bolnice v Ma* riboru: dr. Mavrici j Rus, mestni fizik v Ljubljani; dr. Jranjo Steinfelser, primarij kirurškega oddoJka javne bolnice v Celju; dr. Josin Tičar, šef*zdravnik državne želez* nice v Ljubljani? dr. Alojzij Zalokar, rav* natclj bolnice za ženske bolezni v Ljubljani; b) za čredne člane: in?. Jaromir Ha* nus. vSjl siavbni svetnik gradbene direkcije v Ljubljani; Aloiz^j Pavlin, šef veterinar* skega odso'.a v Ljubljani; dr. Henrik Ste* skal vladni svetnik pokrajinske uprave v Ljubljrir.i: mag. pharm. Rihard Sušnik, pred* sednik slovenskega lekarniškega gremija ▼ Ljubljani; in*. Jakob Turk, ravnatelj držav* nega i.rnetijs!:o*kemijskcga zavoda v Ljub* ljani. — V seji dne 19. jantarja t. 1 se je zdravstveni svet konstituiral takole: pred* sedrik dr. Ivan Jenko, primarij splošne bol* nice v Liubljani: podpredsednik dr. Hugon Robič, primarij splošne bolnice v Mariboru. — Iz zdravniške službe. Dr. Josip Tavčar je imenovan za okrož. zdravnika z:i zdravstveno okrožje v Radečah pri Zidanem mostu. _ Iz srednfešolske službe. Na državni realr? • "mnizi.'i v Ptuju je imenovan za ravnatelja dr. Josip Komljanec, prof. iste gimnazije. — Odvetniška vest. Dr. Josip Rezek je vpisal v imenik odvetnikov s sedežem v Novem mestu. — C venčni dan »Prosvete« C T. Vse one, ki hočejo sodelovati pri našem cvetličnem dnevu, vabimo na razgovor danes ob pol šestih zvečer v čitalnici Juad Jadrana, rrena Narodnega doma. — D";r.ška ol-mpijada v Pariz«. Ob priliki slavnostne otvoritve športnega stadiona pr3š;e univerze se priredi pod protektor atom predsednika francoske vlade mednih dna športna olimpijada dne 6. maja t 1. T? prireditve se udeleže razne športne or^.i bacile in tudi »Mednarodna dijaška konfederacija.« — Vprašanje »kupnega koledarja. Carigradska patriarhija je poslala poztv srb-sko-pravoslavni cerkvi, da takoj po velikonočnih praznikih odpošlje svoje delegate radi reševanja vprašanla o Izpremembl cerkvenega koledarja, kakor tudi radi nekaterih drugih vprašani. Upati le, da »e skupnost koledarja doseže se v tekočem letu. — Smrtna kosa. Umrl Je g. Leopold TrobevSek, vpokojeni zavirač južne Železnice. P< r bo v soboto 24.t m. ob 16. popoldn . :§ke. Očal! ka /:ca 233. j Vdeleže sa i^govi &ia«mki" tovarili. Pokoj njegovi duiU. i — Smrtna kosa. Umrla le rodbini pošt poduradnika g. Franca Bratoža petletna hčerka Anica. Pogreb se vrši danes iz dež. bolnice. — Umri je v Celju g. Štefan Maatnak, sedlarski mojster v Vodnikovi ulici. — Uravnava Aleksandrova ceste! Pišejo nam: Letos bodo dovršene m uporabne 4 velike stavbe, ki so namah oblikovale tedaj še nezazidano Aleksandrovo ulico, to so: palače Kreditne banke. Prve hrvatske štedionice, Občega pokojninskega zavoda in Trboveljske premogovne družbe. Cesta le zadobila s temi stavbami velikomestni značaj v bistvu svojo trajno sliko, ker so samo še dve vogalni parceli nezazidani, namreč ena nasproti Hrvatske štedionice v Beethovnovi ulici in ena nasproti Narodnemu domu na vogalu Tomanove ulice. Mestni stavbeni urad stoji sedaj pred nalogo, da poskrbi te] cesti, ki je postala nedvomno najmodernejša ljubljanska cesta, tudi primerni repre-zentantivni značaj. Prvo Je, da se cesta primerno tlakuje, če le mogoče z asfaltnim tratoarjem. Cesta je začetek glavne promenade v glavni drevored In že Ime Aleksandrova cesta kaže na to, da bo v resnici najlepša cesta v Ljubljani. Pri tlakovanju pa naj mestni stavbeni urad nikakor ne prezre dejstva, da je hodnik na levi strani postal za živahno promenado mnogo preozek in da ga bo treba razširiti najmanj za 1 m. Vozni promet na cesti s tem nič ne trpi, ker je Itak jako malenkosten in ker se da ob času večerne promenade prav lahko izpeljati v postranski ulici (Knafljevo In Gajevo). Razširjava hodnikov pa je tudi potrebna še od Narodnega gledališča do Blei-weisove ceste. Ti hodniki pa se ne morejo razširiti na vozno cesto, ampak treba bo, da odstopita operno gledališče in sosedni dve vili nekaj sveta. Tudi ta del hodnikov bo treba asfaltirati, ker ne gre, da bi glavna ljubljanska promenada Še nadalje plavala v blatu. Sporedno s tlakovanjem ceste pa je treba preskrbeti za preosnovo njene razsvetljave. V tem oziru bi bilo potrebno, da se namesti od poslopa Kreditne banke do Gledališke ulice najmanj 5 obločnic, ki naj li se obesile v visini 2 nad-stropia v sredini ceste: tudi plinovi kandelabri naj gore na obeh straneh ceste. Zajedno pa tudi za zasebnike, kojih nastane last so hiše na levi strani Aleksandrove ceste, dolžnost, da prenovijo in olepšajo svoje hiše, kakor je to storila že Jadranska banka. Posebno velja to o obeh hišah na vogalu Beethovnove ulice, kojih omet je na mnogih krajih že odpadel in Jcazl sicer ugodno sliko Aleksandrove ceste. Pa tudi prostor pred Narodnim domom ni tako izrabljen, kakor bi bilo Želeti. Posebno v večernih urah posedajo Ljubljančani in tuji gosti kaj radi pred kavarno, v kateri svira vsak večer godba. Umestno bi bilo, da bi se ves prostor pred Narodnim domom tlakoval z asfaltom ter bi se ondi postavljale mize, tudi sodba naj bi po možnosti svirala zunaj. S tem bi zadobila vsa okolica Narodnega doma živahnejši značaj, kar bi bilo gotovo v prid kavarni sami, pa tudi tujskemu prometu v Ljubljani. — Razpust uradov. Osrednli urad za zavarovanje delavcev, Izpostava I. in II. v Ljubljani preje Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani in že-lezničarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani je razpuščena na temelju zakona o zavarovanju delavcev in sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu z dne 23. febr. 1923. Ti instituciji, ki sta od 1. 1919 naprej izvrševali nezgodno zavarovanje delavcev (železničarjev in rudarjev) v Sloveniji in Dalmaciji, sta z dne 18. marca 1923. razrešeni svojih dolžnosti in je njih sedanji (likvidacijski) delokrog prešel v pristojnost Osrednjega urada za zavarovanje v Zagrebu. Radi tega je vse dopise in pošiljatve, ki bi se imele naslovljati bodisi na bivšo Začasno delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani, ki je od 1. julija 1922 nosila naziv »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostava I. v Ljubljani« bodisi na bivšo železničarsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani, ki je od 1. julija 1922 nosila naziv »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostava n. v Ljubljani«, od sedaj naprej pošiljati na naslov: Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Preradovićeva ul. 44/1. O tem se obveščajo vsi delodajalci in delojemalci, ki so bili dosedaj člani imenovanih zavodov. — Na celjskem trgu se je zadnje dni pojavilo pomanjkanje jajc. Kar se jih pa dobi, jim je cena poskočila od 4.50 na 6 in 8 kron. Kmetje jih hranijo, da jih bodo lahko velikonočni teden drago prodajali. — Tudi mesa, posebno boljše vrste primanjkuje. Dobi se samo meso slabše kakovosti, pa še temu se cene vedno dvigujejo, tako da si mesa navaden zemljan kmalu ne bo mogel več kupiti. — Dovoli pa je na trgu razne zgodnje salate, špinače in drugih takih pridelkov. — Na Mirjn se sedaj pridno dela m ondi bo široka lepa dovozna cesta kmalu Izgotovljena. Pri izkopavanju zemlje sa bodočo cesto našlo se je le precej lepega fasadnega kamenja iz rimskih časov. Da naša Emona ni bila »kar takd« priča tudi dejstvo, da se nahaja med kamenjem v rimskem zidu tudi dokaj lepih hoaov mrs* moma tega In drugega obdelanega kamenja, IrJ so ga takrat pač morali dovažatJ Iz daljnih krajev. Največ Jo seveda kame* nja »golovca« čisto brez slehrne vrednosti ln zato ne bo za vez rimski zid nika-ke Škode, če ga podro, ako ta le lepo kamenje primerno ohrani. Nujna potreba It sedal, da se Tobačna ulica podaljša in ondi izpeljejo se ostale zveze z Mirjem, kajti tam se nahaja sedal f e okoli 10 novih stavb, ki so takorekoč brez komunikacije. Posestniki gazilo včasih blato do gležr**rtv stanov 1 -cm vozniki pren^gu in drv nočejo d?- K;aj jc lep. ivot nalašč za zidavo ) i cm« vil, a kdo bo zidaj če ti cetie^JNaLa* jutro fcai nkr — Natječaj za crteže inicijala. Odbor Saveza Grafičkih Radnika-ca Jugoslavije n Zagrebu razpisuje javno natječaj za crteže inicijala, koji će poslužiti za ukrašiva-nje Grafičke Revije. Natjecatelji obvezani su nacrtati u veličini od 4 cm u kvadratu šest rimskih inicijala (S, J, C, M, P. K) u monumeentalnoj tormi i ispreplesti i ukrasiti cijeli prazni prostor narodnom ornamentikom. Crteži se izvadjaiu perom. Za najbolje crteže odrejene su tri nagrade i to: L u visini od Din 300, H. n visini od Din 200, i IIL u visini od Din 100. Jednom od nagradjenih natjecatelja bit će povjerena izrada i ostalih slova t. J. cijele serije odnosno abecede njegovih inicijala uz odštetu od Din 50 po slovu. Interesenti neka šalju svoje radove pod šifrom najkasnije do 25. aprila o. g. na Naobrazbeni Odbor Saveza Grafičkih Radnika Jugoslavije n Zagrebu, Primorska ulica 2. — Eventualne požel jene upute daje gornji naslov. — Za rekrute. Mestni magistrat celjski objavlja razglas, da se rekrutom, ki so bili lansko leto ali preje od rekrutne komisije kot hranilci oproščeni in so prejeli od nje »Uverenje«, na katerem stoji, da se imajo brez posebnega poziva javiti na dan 28. mar* ca t. i. pri komandi vojnega okrožja Celje, ni treba dne 26 marca javiti, ker je dravska divizijska oblast ta termin na nedoločen čas preložila. — Kopališče v Ljubljani. Pišejo nam: V »Slov. Narodu« se mestni magistrat poživlja, da ukrene vse potrebno, da ne bomo v največji vročini zOpet brez kopališča. Poziv je zelo umesten, kajti v resnici se v Ljubljani ničesar ne stori za kopanja željno občinstvo in javno higijeno. Nočemo se spuščati v kritiko nezadostne mestne kopeli v Kolodvorski ulici, še manj v popis takozvanega kopališča v Koleziji, katerega odstranitev moramo zahtevati neizprosno baš iz zdravstvenih razlogov. Čitateljem bo še v spominu poročilo o komisijonelnem ogledu tega kopališča lani, povodom katerega je označil uradni zdravniški izvedenec vodo v ko-lezljskem kopališču za okuženo. O drugi ogromni škodi, ki jo dela zijezitev Grada-ščlce vsej okolici, niti ne govorimo. Pov-darjati in ponavljati hočemo le nujno zahtevo vsega hisijeno ljubečega ljubljanskega občinstva, da se mestna občinska uprava končno zgane in zaradi na Ljubljanici ali Savi moderno javno kopališče s Čisto in zdravo vodo. Zagreb ima tri kopališča na Savi, Novomesto dvoje na Krki, Maribor dvoje na Dravi in Celje Dvoje na Savini, a tretje (novo) se baje zgradi letos. Ne uvidimo razloga, zakaj bi to, kar zmorejo celo manjša mesta, ne bilo mogoče v prestolni Ljubljani. Stvar ni tako težko izvedljiva, kakor to zatrjujejo gotovi gospodje v svoji komodnosti. Ako se takoj začne z delom, stoji lahko meseca junija ob Ljubljanici, kjer imajo sedaj kopališče le gotovi izvoljenci, že novo javno ljudsko kopališče. Novoizvoljeni gospod župan si tu lahko izteče nevenljivih zaslug za zdravje ljubljanskega občinstva, ako prltira to pereče vprašanje energično do ugodne rešitve. — Afera Hacker &. Kraus. Kakor poroča »Politika« iz Beograda, bo preiskava v aferi Hacker Ćt Kraus tekom tega tedna končana. Središče vseh teh mahinacij je Eskomptna banka v Zagrebu. Iz finančnega ministrstva predloženega seznama je razvidno, da je imela v tej aferi v financ, krogih debro znana osebnost neposredno glavno vlogo, da vzdrži neznosno stanje na borzi in je to stanje izrabVala za svoje osebne cilje. Na odredbo finančnega ministrstva je bila sestavljena lista krivcev. Kaznovani bodo po končani preiskavi. — Sodoma in Gomora v kinu Tivoli. Včeraj se je ob nenavadnem cbisku predvaja! prvi del Sodome in Gomore. Smelo se lahko trdi, da je film neprekosljiv od vseh dosedaj tukaj prispelih. Prolog nam slikovito karakterizira današnji svet od divjega lova za kapitalom, do pretresljivih prizorov zablod ruskega boljševizma. In Krist, viseč vrhn hriba, ožarjen od zahajajočega se solnca v smrtnem boju obupa nad človeštvom. Prolog je končan. Življenje nas pelje v najrazkošnejsi svet. Divji vrtinci na borzah, propadanje ljudi, prodajanje ljubezni, vse to se križa pred očmi in končno zlije v celoto. V divji ta vrtinec stopita dve čisti duši. Prvi sin bogataša, ki si je kupfl ljubezen in da zadosti njej spravlja ljudi na beraško palico, drugi sinov vzgojitelj, mlad propovednik. In krasna žena, očetova kupljena ljubezen ulovi tudi sina v svoje mreže. Zastonj mu prijatelj simbolično prikazuje vizijo biblije v najoriginalnejših slikah o ženski zlobi. Zastonj je. Mladi človek drvi v svojo pogubo. Končan je prvi del. Občinstvo fascinirano po krasnih prizorih se je komaj ločilo iz kina. — Pomoč ob pravem času. Med drugimi emigranti, ki so pobegnili iz Rusije se je nastanil v Beogradu tudi ruski trgovec Sergij Jegorović Čeblokov. V Moskvi je bil veletrgovec, a denar, ki ga je prinesel s seboj je kmalu potrošil in tako sta živela že dalje časa v skrajni bedi in pomanjkanju. Povrhu tega je še mož težko obolel. Ali sreča jima je bila mila. Nekega dne je bila žena Čeblokova poklicana v ministrstvo no* tranjih del, kjer so ji izročili velik paket, v katerem se je nahajalo denarja, dijamantov in drugih dragocenosti v vrednosti nad en In pol milijonov dinarjev. Vse te stvari Je Coblokov pred begom iz Rusije zakopal nt domačem vrtu, Neki prijatelj Čeblokova je to našel in izročil Češkemu kurirju, ki ga je po dolgem trudapoloem Iskanju končno oddal na pristojno mesto ob pravem času to ▼ nt obično radost Čeblokov. Tako Je postal Čeblokov od milijonarja siromak la od siromaka zopet milijonar. par na Vodnikovem trgu izmakn?! 600 K denarja. — Na Zrinjskega cesti je bilo Adeli Kranjc ukradeno 1500 K vredno krilo in 3000 kron vredna jopa. — Kolo jugoslovanskih sester priredi ▼ soboto oljkin dan. Apelira še enkrat prav toplo, da odkupuje občinstvo le oljke, ka« tere prodajajo Kolašičc v prid »Deč>emu domu*. Naj ne bo hiše, naj ne bo rodbine, kjer bi ne bilo oljkine vejice, tega ljubega in nežnega znaka miru. oljkine vejice naših pridnih jugoslovanskih sester. — Kino Matica predvaja od 21.—24. t. m. drugi del krasne znamenite drame »Gnezdo ljubezni«. Slike so posnete v razkošnih dvorih in krasni naravi ter nam predočujejo borbo prevaranega in razžaljenega v svojih čustvih moža proti usodnim intrigam velikosvetske pokvarjenosti in nemorali. Od 25. do 28. se predvaia senza-cijski film Svetnik in grcŠnica (Redenzlo-ne). Opozarjamo cenj. o bčinsivo na ta krasni film. — Rad'kalna operacija. Akci'ski odbor za ohranitev čistega značaja stolnega mesa Ljubtljane, obstoječ iz osmih dobrih, mladih dečkov je nocoj v poznih urah ob nenavzočnosti policijskega organa izvršil radikalno operacijo po raznih ulicah. Snel in pobral je vse hišne table, kjer so se blestela še predvojna imena iz avstrijskih časov. Zbral Je nad 30 takih tabel. Vse izroči odbor ljubljanskemu županu v varstvo in shrambo. Odbor je tudi prevrnil star, črnožolti kandelaber pri »Figovcu« z napisom »Nach Veldes.« — Anacot-pasfHa šrite od opasnosti influence i priljepčivih vratni oboljenja. — Avtomobilna prometna d. d„ Ljubljana naznanja cenj. občinstvu, da bode vozil automobil: 1.) Na progi Škofjaloka-Zelezniki v nedelo dne 25. t. m. ob prilf-liki koncerta ljubljanske Glasbene Matice v Škof ji Loki s sledečim voznim redom: Odhod Železniki 5.30, 15. prihod Skofjaloka 7. 16.30 odhod Skof'aloka 12.15, 20.30, prihod Železniki 13.45, 22, 2.) Na prosi Škofjaloka Železniki za čas VeloknoČnih praznikov in sicer dne 27. 28. in 31. t. m. ter 3. aprila t. L s sledičem voznim redom: odhod Železniki 5.30 13.45, prihod Skofja loka 7. 15.15, odhod Skofjaloka 12.15, 15.40 prihod Železniki 13.45, 17.15. 3.) Na progi Ljublja-na-Vransko za čas velikonočnih praznikov t. j. od vštevši 27. marca do 4. aprila vsak dan s sledečim vozn'm redom: odhod Vransko 6. prihod Li.ibl ana odhod Ljubljana 16. prihod Vrnnsko 18.30. — Povožen od lokomotive. Na progi Zagreb-Ćuiinec je lokomotiva povozila kmeta Lacko Mcštiovića iz Trn java, v trenutku, ko je hotel progo prekoračiti. Lokomotiva ie truplo popolnoma razmesarila. — Koncert v kavarni »Emoni« se vrši danes v petek ob 8. uri zvečer. Godba Drav. divizije. — Čevlje kupujte od domač-h tovaren tvrđke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano na boljši In na'-cene'šl. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. L Je bilo Franu Petrlču dne 19. trn. odpeljano kolo znamke »Eska« vredno 6000 K. — Jakobu Skof iz Dravelj je bila ukradena denarnica z 600 K. — Zofiji Pire stanujoči na Starem trta it 2 so bili 14. t m. ukradeni štirje zlati, en treh-1 rstanm 100Kde^r-:n v vrednosi; 15.000 . - Oosfflrijarki I\\ -čisld Če*nc •• na ZiM n i jw p ;;oči 15. t. m. obiskal nepovabljen gost podstrešno shrambo \n odnesel preka lenega meta za i — Iz Istre. V Pazinu se je vršil kongres »bivših bojevnikov«, kateri pa se ni pečal v prvi vrsti, kakor je bilo pričakovati, s svojimi stvarmi in zadevami, marveč Je bil ta kongres naperjen proti Jugoslovenom. Pozvali so vlado, da ima ukreniti vse korake proti onim uradnikom, ki pcšiKajo svoje sinove Študirat v Jugoslavijo: da se ne sme tem dijakom priznati ne naukov in ne izpitov, položenih v Jugoslaviji; vlada ima storiti vse, kar le mogoče, za italijanske konvikte, posebno pa za konvikt v Pazinu, da bodo uspevali Jn vzgajali istrsko mladino v patrijotičnem duhu. Italijani hočejo z vso silo doseči to, da bi se v na:krrjšem času jugoslovenska mladina v Julijski krajini po-tujčila. Zato pa je tudi vlada pred kratkim ustanovila 80 brezplačnih mest za mladeniče slovanske narodnosti v pazlns^crn konviktu, 40 mest pa za jugoslovenska t:ekleta na učiteljišču v Zadru. Stroški tega načrta znašajo na leto 350.000 lir. Tako Italija hiti zajemati jugoslovansko deco in o privajati v območe italijanskega duiia, ki naj bi iztrebili i ž nie vsak domorodni čut. — Italijanske šole v IstrL Ako poide tako naprej, kakor zadnje čase, bo imelo kmalu slednje jugoslovansko selo italijansko šolo. Okoli Vodniana z vso silo ustanavljajo Italijani svoje šole in tako se v kratkem otvori taka šola tudi v Jurišičih, da bo kmalu ves vodnjanski okraj poln italijanskih Šol med iugoslovenskim prebivalstvom. — Vojaškega spomen!ka na Krasu ne bo. Dolgo časa se je govorilo, da se postavi na Krasu veličasten spomenik padlim italijanskim vojakom. Izdelani so bili že razni načrti in pričakovalo se je, da vlada jedne-ga ali drugega izmed teh načrtov potrdi, na kar vzraste na goriškem Krasu ogromna zgradba, ki bi bila pričala še poznim rodovom o junaštvu italijanskih vojakov. Musso-lini pa je kar na mah prekrižal misel na postavitev takega spomenika. On pravi, da je neprimerno postavljati padlim junakom teatralične spomenike, potem pa tudi ni denarja za nje, finančna politika veleva vsestransko štedenje. Tako se je italijnska vlada zadovoljila s tem, da sta Kras in hrib Sv. Mihaela proglašena za narodni svetinji. S tem se mora sprijazniti tudi italijanska javnost, katera se ima sploh ravnati tako, kakor odloča Mussolni. Sodoma in Gomora od 22. do 28. marca* —* Kito TivolL Prvi del najtllkovltejše filmska atrakcija »Sodoma bi Gomora« se predvaja te dni O filmu je skoraj odveč, da se govori in ie brezdvomno dosedaj ena nalvejifh fl!m«kih tirr-tnr? . V ^p.vnl %i prekrasna I'.• ?ka cilva Lu^v B;..,.jnc. RrT-ceŽne te, ^ - - ^ .-rije m hi- storični posnetki iz biblijskih vizij, vse to ustvarja film za naravnost klasično delo. Mi tjaBmttt uro dobrega b žit kal t VLADA IN SPORAZUM S HRVATI. — Beograd, 23. marca. (Izv.) Ministrski svet je na včerajšnji od 17. do 19.30 trajajoči seji razmotrival notranjepolitični poiožaj po volitvah. Seji Je pri-sostovai tudi pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo dr. Cimič. V glavnem je ministrski svet razpravljal vprašanje sporazuma s Hrvati. Pokrajinski namestnik za Hrvatsko je od vlade dobil gotova navodila. ZNIŽANJE IZVOZNE CARINE. — Beograd, 23. marca. (Izv.) Včeraj ob 11. do 12.30 je bila seja ekonomsko finančnega odbora, ki je razpravljal o tekočih gospodarskih in finančnih vprašanjih, v glavnem se je razpravljala naša izvozna in uvozna politika. V svrho vpostavitve dobre trgovinske bilance je sklenjeno, da se favorizira izvoz- Ekonomsko finančni odbor je raz-pravOa! vprašanja izvozne carine na pšenico. V tem pogledu še niso bili storjeni definitivni sklepi. Odbor nadaljuje razpravo danes dopoldne. Končno je bilo sklenjeno, da se zahteva od Nemčije dobava 60.000 ton soli na račun reparacij in natura. POLITIČEN POLOŽAJ V SLOVENIJI. — Beograd, 23. marca. (Izv.) Pokrajinski namestnik za Slovenijo Ivan Hribar je pozvan v Beograd, da vladi poroča o političnem položaju v Sloveniji Sporazum o Južni železnici. KONFERENCA KONČANA. —Dunaj, 23. marca. (Izv.) Kakor javlja »Neues VViener Joural«, to pogajanja o Južni železnici zaključena. Dosežen ]c popolen sporazum ln no-samne delegacije so že predložile oz. odposlale svojim vladam vsebino sporazumne pogodbe. Lastnik bančne tvrdke Louis Rothschild je prispel v Rim, da se udeleži zaključnih sej konference o Južni železnici in da podpiše pogodbo v imenu upravnega sveta Južne železnice. PASIVNA REZISTENCA NA POŠTAH V AVSTRUL — Dunaj. 23. marca (Izv.) Na poštnih in brzojavnih uradih v vsej Avstriji traja pasivna resistenca dalje. Snoči so priredili poštni uslužbenci velik shod. na katerem so sklenili, da še dalje vstrajajo pri pasivni reslstenci, dokler se njih gmotnim in moralnim zahtevam ne ugodi. VELIKE DELAVSKE DEMONSTRACIJE V BUDIMPESTL — Budimpešta, 23. marca. (Izvir.) Delavske množice so včeraj popoldne priredile po glavnih ulicah demonstrativen obhod. Potoma so delavci vzklikali: »Dob vlada!« »Živela republika!« »2ivel proletarijat!« Policija je proti demonstrantom nastopila z orožjem. Na več krajih je prišlo do krvavih spopadov med policro rn demonstranti. Težko ranjenih je bjlo 10 delavcev, okoli 50 pa lahko ranjenih. Borzna poročila. — Zagreb, 22. marca. (Izvir.) Zaključek Devize: Curih 18.08, 18.14, Pariz 6.45, 6.50, London 458, 460, Berlin 0.469, 0.4725, Dunaj 0.136, 0.137, Praga 290.75, 292.75. Trst 473, 475.50, Newyork 97.25, 97.75, Budimpešta 2.05, 2.15, Valute: dolar 95, 96. — Curih, 23. marca (Izvir.) DnnaSnfa predborza: Zagreb 5.55, Berlin 0.0.218. Newyork 5.395, Pariz 36, Milan 26.55, Praga 16.25, Dunai 0.007525, avstr. žig. krone 0.0076. — Curih. 22. marca. (Direktno) Zagreb 5.55, Berlin 0.0259, Budimpešta 0.12, Praga 16.C5. Milan 26.55, Pariz 36.151, London ^6.349, Newyork 5. 399. — Trst, 22. marca. Zagreb 20.SO, Berlin 0.10, Praga 60.50, Pariz 137.75, London 95.25, Nevyork 20.15, Curih 378. Turistlfta in snort. —- Športno gibanje v Celju. V nedeljo dne 25. marca bo v Celju pri »Skalni kleti« prva letošnja nogometna tekma med »Slo* venskim športnim klubom Celje« in »Atle* tiki«. Na Velikonočni ponedeljek se vrši na istem prostoru tekma med reprezentancami A in B. Začetek ob pol 15. uri. Društvene vesti. — Predavanje v druStvu »Soča«. V so« boto dne 24. t. m. predava v salonu »Pri Levu« gospod dr. Ernest D e r e a n i o »Nosu in vonju«, na kar opozarjamo člane, prijatelje in drugo cenjeno občinstvo. — Začetek ob pol devetih. Vstop prost. — Češkos!ovens!i2 Ohcc v * ' »-»'ani kona iadnou valnou hremadu dne 34. - lena 1923. v a hod. več. v sklečne dvorane hotela Union, — Vtfbor. — Slovenskega lovskega društva ot>& tb&r se vrši, kakor je že bno Javljeno v nedeljo 25. marca v Mestnem domu v LhibllanL Začetek ob 10. nrt dopoldne Osebna udeležba za vsakega člana čaatoa dolžnost — Odbor. — »Jngoslovenskega društva za proučevanje angleškega jezika letni občni zbor se bo vršil dne 28. marca 1923. (sre-Uv.;, cb v rr'lnicf 2tcv. 6, v pritličju državne gimnazije v LJubljani, Tomanova ni Dnevni red: Letna poročila, dopolnilna jp^ [JMy^ . tfitffimjpjnjia /itajdl. JUiičatDoattl^ Štev 69. »SrOVFNStfT MApnO. 3ne ~*. roarcr 1*23. BCP1SI. — Z Bleda nam pišejo: »Tudi v naS blejski kot je pršla prva pomlad, led je z jezera zginil, vsepovsod te pozdravljajo pomladanske cvetice, zvončki, kurice, trobcn-tice in mačice. Pridno se pripravljajo Blej-čani na letošnjo sezono, hoteli in vile so snažijo, stotero pridnih rok dela od zore do mraka. Zdraviliški dom so kaj okusno pokrili na novo z eternitom, kar daje stavbi veliko pri etnejše lice. Topla radioaktivna terma v hotelu Toplice je tudi že opremljena z mogočno novo stavbo po vzorcu vrelca v Karlovih varih, vredna, da si jo vsak posetnik Bleda ogleda. Novo kupljeni Sokolski dom bodo pregradili, da dobi novo toli potrebno večjo gledaliSKo dvorano ter primeren oder, ker sedaj ima le »Blejski dfim« dve borne sobice v te namene — veliko premale za razvedrila žejne Blejčane, kar pričajo vedno razprodane domače zabave in igre — včasih prav dobro uspele diletantske predstave. Kako potreben bi brl #na Bledu kino, saj bi bil poleti in pozimi dobro obiskan. Pri ble:skem domu so posekali eno vrsto ob cesti prav dobrih div ib kostanjev, kar je hvalevredno, ker pridejo tamošnje vile bclj do veljave, kvari pa ta vtis oz. ta kraj okolnost, da postavlja neki zidarski mojster sredi vil hleve in velike šupe. kar bf pač moralo županstvo preprečiti. Pomisli se naj, da je Bled ugledno kopališče, poletna rezidenca jugoslovenskega kralja. Treba je iz nekdanje vasi napraviti modem trg, okusno letovišče z lepimi vilami, ne pa kvariti še to, kar je lepega, z zi-danem šup in hlevov. Pri »Malnarju« postane letos naš »Monte Carloc, igralnica kazino, vse priprave so že v teku. Seveda bo občinstvo radi tega letos še boli zanimivo. Popravili so nadalje tud! bleski most čez Savo, kar je bilo radi velikega voznega prometa, posebno z avtomobili, že zelo potrebno Priporočali bi, da se nekoliko izseka oni gozd, ki dela cesto na Bled neprijaz- no ter nekako temno od mosta proti »Bobnu« nekateri borovi segajo z vejami celo do streh kočij; če bi se cesta na obeh straneh očistila teh brezpotrebnih grmovij ter slabih smrek in borcv, bi dobil vsak pa-sant bol ši vtis tega jarka. Upa mo končno, da letos ne bodo preveč hoteli cen navijali, in povpraševanje po sobah za letešnjo sezono bo gotovo ogromno, ker bo ta vse dosedanje prekašala že radi dejstva, da poseti kakor čujemo, naša kraljevska dvojca Bled za precej časa.« — Zdraviliška in godbena taksa na Bledu. Pišejo nam: V eni zadnjih številk Uradnega lista je razglašena naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 7. marca 1923., ki določa, da mora na Bledu vsak tujec v času od 1. mala do 30. sept. če vsaj enkrat prenoči, plačati zdraviliško takso in kadar igra zdraviliška godba, tudi godbeno takso. Tujcem ta naredba izrecno prišteva tudi one posestnike vil, ki ne stanujejo stalno na Bledu. Izvzet je le najviši kraljevski dvor z vsem osob'em. Posestniki vil odlečno protestiramo proti temu, da se nas smatra za tujce, in da se nam nalaga vrhu vseh drugih občnskih bremen Še pristojbine kakor kakemu resničnemu tujcu. Pri pb. če van u davkov in vso-kih občinskih doklad ter pob ranu n.š e ih drugih ne malih prispevkov se nas ne smatra — tujcem. Ako mislita cbSIna fn pokrajinska uprava na ta način povečati privlačnost Eleda, ima moremo izreči le svoje cb-žaiovan'e. Kdo bo še tako necpameten, da bo zidal vilo na Bledu in o z dragim stroški vzdrževal, ako se ga smatra slej ko prej za tujca! Pripravu h prietnih družinskih stanovanj pa na Bledu prlman'ku'e, na drugi strani pa narašča p^vprrševan e po njih od leta do leta. Pri marsikaterem po-sestn;ku vi!e na Bledu ;e pa tudi težko reči. k"e stalno stamre, ako b va po! leta v mestu pol leta na dežeTl. Poleg tega mora vsak lastnik vile vsako leto za nekai časa na Bled. da oskrbi vse delo ki ga treba pri hiši. Tisti čas zanj ni čas p~či;ka in letoviščare-n'a, marveč čas dela. napora in — ogromnih stroškov. Znto ne inVjajte Bleda s takimi rcpremišl cnTmi narcdbaml. Za to stvar pa naj b? se zavzelo tudi društvo hišnih po-;>^. .nikov. Darila. Uprava našega lista je p: ^ t_ j na: »Društvo za pokojn. sklad zdravn šk.h vdor "n s'rot«. Mesto venca na krsto p k lekarnarja g. G. Plecolj d-nfe tvrdka Kb" v Mostah pri L:ub!"ani D*n 150. Srčna hvala! Glavni urednik: RAST O PUSTOSLBMŠEK Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE ceneje In trajnije so kakor usnenel „ Najbolje varstvo proti vlagi 1 mraza I Ertonadstropna hiša, [pripravna za vsako trgovino ali obrt na prometnem kraju v Spodnji Šiški plizM državnega kolodvora, NAPRO* DAJ. Eventualno se ZAMENJA za Itako manjšo hišo ali vilo v Ljubljani. L— Naslov pove uprava lista. 2916 Sprejme se kuharica Iz dobrimi spričevali, vešča itali* Ijanščine, k boljši obitelji. Zglasiti |se od 10. do L ure. — Nastop s 1. aprilom. — Naslov pove upra« va »Slov. Naroda«. 3017 ooooocooooooooooooooooooooooo Ova pekovska pomočnika [SPREJMEM TAKOJ V SLU2BO: lenrea »finija« in enega pomočnika ((Helfer). Plača po dogovoru. Ponudbe z zahtevo plače je poslati na JOSTP ŠETIN, pekovski mojster, SAMOBOR kraj Zagreba. 2963 1 Tfjyyrr^r^<^r^ebstojcčc iz lene velike sobe, ku^ hinje in priiik'in za stn-novanje : dvema sobama in kuhinio. — Ponudbe pod »Večje 1—2,2260« a upravo »S!ov. Naroda«« Brusi I nI inmfin mehka drva kunuje sproti vsako množino veletrgovina RađoU MelaSj Gra?, Lisi^ai 39. 2958 IKBCaiCBBtftBlK&l Kupim Uijevni majstor (Olpresser). Za veliku modemu tvor* nicu ulja u Hrvatskoj POTREBAN JE PRŠARSKI MAJSTOR (Vorprcs* ser) sa dugogodišnjom praksom i iskustvom u toj struci. — Ponude sa priposlanjem slike, a uz naznaku pla* Vvn^h zahtjeva neka se šalje ra: INDUSTRIJU lTL.TA. HRV. ZEM. PLOD, D. D. KOPRIVNICA. 3002 cement Premog, in stresna opeka stalno v zalogi pri 2259 H. Pstrlf, Ljubljana Duna ska cesta 33. Tel. 336. Skladišče .BALKAN-. Knjigovodkinja-bilancistka z desetletno prakso v velepodjet* jih, popolnoma izurjena v vseh panogah modernega knjigovođa stva, samostojna kore spon denti* nja L t. d. 2ELI PREMENITI SLU2BO, najraje v tovarniško podjetje kjerkoli v večjem kraju, najraje v Mariboru ali Ljubljani. — Ponudbe do 31. t. m. na upra* vo lista pod Prvovrstna moč/3008. na občni zbor Posojilnice v Za* gorju ob Savi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri sc bo vršil v soboto dne 31. marca 1923. ob treh popoldne v posi.jiJ* niških prostorih, hiš. št. 41. Dnevni red: 1. Porodilo n«xclsrv«; 2. poročilo nadzorstva; 3. on!ob-enje letnega računa 1922, 4. čitanje reviziistcega poročila; 5. volitev načel* t va; 6. slučajnosti. Zagorje ob Savf. 21. marca 1923. Dr. Tom v Zirnik, načelnik. 2902 Kot učenka v kako tmovino 7ELI VSTOPITI 16 letna deklica z dežele (sirota brez staršev), kjer bi oskrbo v hf5i. — Ponudbe pod: »Pridna in poŠti nr'2998« na upravo »Slo\enakega Naroda«. Knjigovodkinja, zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter vešča vseh nisarniških del in strojepisja — TSCE SLUŽBE. — Ponudbe pod »Izurjena/2975« na upravo lista. Strojnik, Tzpralan elektroobratnl vodja s 16* etno prakso, zino^n st^vns'*^«!! in n^mšVrga jezika, 2ELI PREMENITI SLU2BO; najraje v kako električno -entralo z vdno močjo. — Ponudbe r ntvedbo plače pod »Električna moč 2972« na upravo »Slov. Naroda«. Lepo meblovano sobo s posebnim vhodom, električno -a^svetljavo in ev. tudi S HRA* NO — IŠČE MLAD BANČNI URADNIK. — Ponudbe na upra* vo »S!ov. Naroda« pod »Čedna soba'2990«. Sijeno prfma vrsM, na vajene, u t najpovoljn'ie cijene prodaje se. Ponurfe ne .Inter- iz gotovih v rokov. Natsnč a pojasnila daje Matija Terlep, Jeiuejeva cesta št 38, Šiška, Ljubljana. 2966 ali motor na surovo olje 12—20 PH trakovno žago (Banisacre^ in stražnico (Hobclmaschine , ter več stružnih miz. P< nudb* na upravo Slovenskega Naroda rod MOrodie" 2991 9^1 »^^«w*aaaa*Baiaaai«ipaiwaiaiaiii«wwin^9iai«]PB»tiBP,?a Stara dobro vpeljana gostilna v Sloveniji, na krasnem prostoru, z lepim vrtom, ob glavni cesti in pri po-ta-janbču se takoj odda « najem« Svo-ječasno je bila poleg gostilne vdika vinska trgovini, ki bt se lahko ta oj na novo otvorila. Kieti prvovrsme; večja količina prima vm« in dobro ovinjemh sodov. Potreben kapital pol milijona kron. Ponudbe na upravo Slov, Naroda pod .Ugodno 2980*. 2980 v bližM Ljubljane, veliko gos-odar-ko poslopje, ptipravno za delavnee aH voznike. Zraven dam tudi ves letošnji pride t k vd 17 jobov njiv in travn kov in 10 vos ffno*«. Zamenjam pa I di za maihno h i co z vrtom. Cena skuhaj Din 200.100. l*uJ>"v pove uirava Mov Naroda. &01 p) ena ali dve sobi za pisarno ter b) ena soba s kuhinjo (vsako zase). Plaća se d bro. Cenene ponudbe na upravo Usta pod „TRGOVINA" 2963. V ntđelj'o, dne 25. t. m. ob dveh popoldne »e da na javni dražbi v zakup za jeto 192J »etiožet zraven dolenj'skega kolodvora, v izmeri štiri orale. Dražba se vrti na licu mesta, Dolenjski kolodvor. 3004 prima Cecela po Din 32*50 franco Vrbnika. Dokler le v zalogi, dobava v vsaki množini. Tvrdka „GLOBUS", mesna fndnstrifa na Vrhnltsf. rnlffli »i ifiiiaUllOil} iiiuuy kopi v vsaki množini tvrđih US9 niesna Inđns na Vrhniki. 91 29S6 "UimesraioiuuuinBOffauBgciiiBSBarf^: ~^ Tvorales »gledala kovnfh 1 celnlo'dnili predme?!! d. d. Enn^ćava ulica 13» Zagreb« Telefon 21-47» Irradfn.c; ogledala, to noeno cs!«':!c :[e vs ;':o rrsti sa po«cćlfO, knpaonef vrata I. t. d. ^omnletna nnn-UfAi« ^ekorasii« ia2oga .a »v«kovraina straže Irgusina po vlast Um nacrtima. Tcaleina i bacaraka zrcala si niklenim 1 calnJoIdsim te drven m podlogama. ICLtfi::. ti A ZAHTEV 2A3A7A1 3000 laivJtiaiBOajniinpsFj^-as^^^^n^^^^^gtin Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega fočutja, ki so nam došli povodom smrti našega srčnoljubljcnega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Arturla Tom za poklonjene krasne vence in cvetje, za ganljivi ža-lostinki in za številno čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti se vsem najpresrčneje zahvaljujemo. Žaln'oča rodbina Tomaild. 6 6 79 stran 6. »SLOVENSKI NAROD" dne 24 marca T922. Stev 60 LJubljana, Stari trg 19-11 Nalkulantnejši in najmodernejši anončni in reklamni zavod APOLLO" R. Golebiowskš Izdaja najmodernejte In na]uspeinejie reklama. — Spraja Točna postrežba. naročila za vsa tu In Inozemske Časopise. — Kakor tudi naročila etiket Itd. L^-j^Jtina, S 3.-» ir~t 9 *5 Z2 vsakovrstna tiskovina Konkurentne cens. 2933 Prvovrstno framsko vino lastnega pridelka, letnik 1917 in 1921 po Din 20 — in letnik 1922 po Din 12 za liter se toči od 24. t. m. naprej v Predovlčevi gostila!, Ambrožev trg št. 7, Ljubljana. Istotam se sprejme sojdna natakarica na račun proti položitvi kavcije. Hrinoveiii stružni stro] (aniomatlscha Bnnddrehmaschlae) popolnoma nov, xa autoinatično Izdelavo oarogllb lesnik Izdelkov, se proda, ker se ae postavi v obrat ■ulov se Isve pri anonćnl druibl ALOMA COnfPaUIT, LJubljana, Eongresnl trg itev. 3. 2985 Mtdlclnalaa mila: ljetine* katraneve, katrano-ivonleno, iveplenendeine, lanDlineve, beraka baker tudi vse vrste tosletaega mila nndl eb nafugodneiaik cenah v znani natbelfil kvaliteti. Tverssica saru-»a „MIRIS" & d. Sušak Glavna zastopstvo ta zalega zs eele Slovenijo: Dražba „SI3V£2!IJA", LJnb- 2942 liana, Gosposka nliea 4. S¥ežezrakovD31 nfitKRda Mm večtisočkrat preizkušena in izvišena za tvor-niške prostore, dvorane, lope, enodružinske hiše, Sole, kine itd. H nh iiiliifl popolna; naprava m obrat ceno, i-vršenih že 0000 naprav. Prospekti brezplačno. Projekti in proračun proti vpošiljatvl kopije načrta brezplačno in neobvezno. Lnftbef^nsgsbangesellsckait m« b. H. Wlea XVII/V Oddajo ae Se zastopstva. SiEOEBR 1H" y« EBEEEEEEEEEM Dne 27. marca 1923 ob 9. uri zjutraj se vrši pri okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 36 prostovoljna lavna dražba hiše v Ljubljani na Martinovi cesti št. 8, z vrtom in pilarno s stroji. V stanovanje iz treh sob in pritiklinam, trgovski lokal z dvema stranskima prostoroma in pilarno se zdražitelj lahko takoj vseli. Dražbeni pogoji in pojasnila pri dr. Emilu Staretu, odvetniku v Ljubljani, Sodna ulica 4. Vrtnar se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 2935 V najem oddam lepo sobo v sredini mesta in lepem kraju. Ponudbe na upravo »Slov. Naro* da« pod »Soba/2953«. Kuharica se sprejme takoj v nekem gradu v bližini Ljubljane. Stalna služba. Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava lista, 2936 Modistka, dobra moč. SE TAKOJ SFREJ* ME proti dobri plači. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Modistka/2896«. Išče se zobotehnik za manjše mesto ZA DELO V KAVČUKU IN ZLATU. Nastop takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2915 Proda se stavbna parcela n*i prijaznem solnčnatem kraju v Ljubljani, ne daleč od glavnega kolodvora. — Naslov pove ur>ra* va »Slov. Naroda«. 2924 Šofer išče službe k tovornem ali osebnemu avtu; ;e dobro vpeljan pri avtomobilih. Nastop takoj ali 1. aprila. — Na* slov pove uprava lista, 2940 KUPIM VSAKO MNOŽINO bukovega oglja ■>© dnevnih cenah. — Anton KO* DRE. Ljubljana, Miklošičeva ce* sta št. 18. 2952 m?m MJ: item t»di seno zanj. Ponudbe: Ljubljana, poštni pre* dal 77. 2926 Bluze najnovejših modelov so ravnobov došle. B. SE. Stakni JfS. Enodružinska hiša z vrtom SE PRODA TAKOJ ▼ Rožni dolini št. 106 »pri Marjaku« za zni« žano ceno. Stanovanje kupcu na raz* polago. Ravnotam se prodajo parcele, ležeče ▼ Stožicah, po 15.— Din za kvadratni meter. 2S92 Akademik PREVZAME sredniešolca v IN* 5TRUKCIJO IZ MATEMATI. KE. — Ponudbe pod: »Skoda je leta 2913« na upravo »Slov. Naroda«. Posestvo v Sromljah na Spodnjem Štajerskem, obsto* ieče iz 6V2 joha zemlje, zidane hiše. hleva, tforda, njive in sadne* ga vrta SE CENO PRODA. Poizve se pri Ivan ASiC, Videm ob Savi, Stara vas 42. 2943 Zaradi preselitve SE PRODA faVo -oceni taVnrv«™ »DAMSKOKAPEL* NI ORKESTRTON«, popolnoma do* bro ohranjen, firme Hupfeld, z dve* ma valieema. katenh vsaV t£ra osem vomadov. Orkestrion igra klavir, man* dolino, orgle, ksilofon itd. +~r ?m* nopolno bflo. — Ve& Bozin BENKO. gostilničar, Belovar, Hrvatska. 2S72 Svita, čipke modni nakit! A. Sinko vic nas!. E. Soss LJUBLJANA, Mestni trg 19. poliria za visoke stavbe z dolgoletno prakao tudi v železo* betonski konstrukciji, za visoke stav* ':>© verzi-*">. *-*rrto prrny-^tno moč, SE TAKOJ SPREJME. Usmene ponudbe na: Viljem TREO, meseni stavbnik* Ljubljana, po$tni ore dal 70. 292* nslflnešleonile'lioii^sHosu^no § v elegantnih vzorcih in po solidnih cenah jjN zi pomladno ia letno seziio. | Specialna zaloga HG0 SCH WHB, LJUBLJAHR | DVORIH TRG 3 g Vedno v zalogi vseh vrst oblogo, raglau% Bovršnlkt, pelerine, dežni plašči, delovni plaičl, usnjen! sakeplaič! (aute)« razno perilo, ee?!oe ta dru90 modno blago« Sukno za modne hlače. — Oddala blaga na metre | eprefemalo ae tudi naročila na obleko. Zajjjntoiio prvovrstaa Izdelava po mori v lastnem modnom salom. ^ Korale, nw, ftfBsfeo IK]e, fe&ulfeS in vsa druea semena najceneje in najbolje pri Sever & Koittp., LJubljana, Wolfova ulica 12. 2731 Prvs špscilalna trgovin* z rokavicama in parfumi vsakovrstne zimske rokavico iz usnja, podložene z volno, s kožuščkom, ter volnene in tricot rokavice. Nadalje vse vrstne vse-barvne zimske in flor, svileni flor ter svilene nogavice. BcjfiKifi pristni ta* parfumi. Najboljše vrste kolinske vode. En de Colagne O. Bračko, Ljubljana. Durrjska cesta štev. 12 3£ Zasfopni za zlc7ensko ozemlje, sedež LJnblJana In Maribor se išče. Ponudbe samo sa dobro vpellane amoel spreloaaa Šentjansld premogokop AND. J A KI L, Krmelj, Dolenjsko. • 9 Rs e riliolini se po nizkih cenah razprodajajo, dokler traja zaloga. Ne zamudite prilike! Velika zaloga najboljših Šivalnih strojev. Ljubljana, Mestni trg št. 13. Veliko izbiro velikonočnih razglednic prlporoCa NARODNA KNJIGARNA v LJUBUAN! PreSernooa nlica ? Trgovska hiša A. Adamii, Kranj sprejme takoj ali s 1. malem trgovskega potnika 2 trgovska nastavljenca 1 kontoristinjo Reflektira se le na prvovrstne moči modne in galanterijske stroke. — Sprejme ze tudi u t e n e c s primerno folsko Izobrazbo. — Ponudbe na gora j navedeni naslov do 1. aprila. Dr. Dr&lle!a lama voda fačl rast las, zabranjene Izpada-n|o ter srbenfe ln prahliaj, krepi ln čudovito oživ!;a ilvco. Glavna zaloga za preprodajalce. ISIS. d. d. c d d. Juri Dralle Zagreb, Palmoti-čeva ulica bro| 66. Nov kažipot bolnikom! Ki Spisal sem krviž'co, da pokažem ž njo mili;onom trpo^lh edino mo^aa pot ozdravljenja. Kažipot ne stane niti vinarja in ga p šl emo zastonj vsakemu, ki se čuti bolan, slaboten, Šibek in obupan. Knjižica je uspeh 50 letnega premišljevanja in razglabljanja in obsega vsoto bogatih praktičnih JzknYr mnogo dokazov odlčnih mož znanosti. Kdor bi se rad rsšii, naj se ravna po mojem n*uku, ki ie pomocrel 2e mnogim tisočem. Naj je že bo>zen nastala zaradi skrbf, bede. prenuoora, ali pa da ie bolezni vzrok lahkomiselnost In nazmemost, vsem p trtim, vsem ljudem Šibke volje in deli juhno ti pokažem znanstveno in prirodno pot, da se reiifo živčne bolezni, pomanjkanja soania, o ipora proti delu, telesne in duševne oslabelosti, trganja po udih, glavobola, m >tenj t p ebave n želodčnega delovanja ter mnogih drugih bolezni. POttte Se danes dopisnice ter zahtevajte zaa:onj in poštnine pre 'o moj kažipot Zapišite naslov: E. PasSernack, Berlin, N. O., Michaelkirchplatz 13, Abt. 3. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«« 87