List 29.
Marsikaj gospodarjem v prevdarek.
* Dohodki drenaženega močvirja memo nedrenaženega. Tista senožet ljubljanske mestne gosposke, ki je celih 10 let, predno je drenažena bila, 818 gold. 58 kr. dohodkov donesla,^je 10 let po dre-naži donesla 4958 gold. 99 kr. — Ce so stroški za to senožet tudi precej veliki bili, je vendar dobiček še veči.
228
* Ploti ali meje namesti pastirjev. An-gležki in severno-amerikanski časniki vsaki dan naznanjajo nove iznajdbe o lesenih ali dratenih plotih, kteri se dajo prestavljati kamor koli gospodar hoče.
Pri nas v Avstrii — pravi dr. Stam v časniku „Neueste Erfind." — ni ne duha ne sluha o tacih mejah ali plotih.
Kako to?
Ce potuješ po Angležkem, vidiš dokaj goved, konj in ovac ali posamno se pasti ali v celih Čedah7 pa večidel — brez pastirja. Plot nadomestuje pastirja. Tu se pase konj , tam dvoje ali troje goved ali Čedica drobnice bre zpastirja v ograji, ki se da zdaj sem zdaj tje prestaviti.   To je vredno, da se posnema.
Recimo, da pastir stane z živežem ali v dnarji na dan 25 kraje., — to za 200 dni v letu, kadar živino pase, iznese 50 gold.; to so obresti (cinži) od kakih 1000 gold.
Iz tega se vidi, da naj dražji plotovi so pastirji, najcenejši pastirji pa so angležki ali amerikanski plotovi.
* Razna vrednost zemlje. V plodnem Banatu, blizo železnice, velja oral (joh) najrodovitniše zemlje za žito po 50 gld., v nerodovitnem Badenu pa velja ravno toliko zemlje 3000 do 5000 gold. To je silen razloček, in zakaj neki?