PRILOGA SLOVENSKEMU GOSPODARJU LETNIH 1. APRIL 1930 ŠTEV. 4 Hurillo: Dopolnjeno je. Pišece. — Foto Bavec, Rajhenburg. Pišece. V dekaniji Videm leži župnija Pišece, 12 km oddaljena od mesta Brežice, na valovitih gričih, poraslih z vinsko trto in v lepih prijaznih dolinah. Obsega 3 občine in šteje 3850 duš. Ima 5 razredno osnovno šolo v Pišecah in 4 razredno osnovno šolo v Globokem. Tam župnikuje sedaj, od 1. marca 1922 naprej, prečastiti gosp Fr.. Toplak, ki je bil zasluženo odlikovan z redom sv. Save. — Kraj Pišece je znan že iz davnega srednjega veka. Tu je stal že takrat obrambni stolp proti Hrvaški; pozneje so pozidali grad, ki je bil dolgo last solno-graških nadškofov. Kdaj so grad pozidali, ni točno znano. Stoji pa na malem gričku, iz katerega je lep razgled po ravnini proti Hrvaški in daleč proti zapadu do Alp. Prvi znani posestniki gradu so' bili Pi-šečki vitezi (vitezi »s stolpa v Pišecah«, kakor se je grad prvotno imenoval). Znan je prvi vitez Konrad. Pišečki vitezi so že bili najemniki solnograških nadškofov. Pozneje so znani plemenitniki Mordax kot posestniki gradu. Okoli 1. 1600. so postali posestniki na pišečkem gradu plemeniti Moškoni. L. 1661. so prebivalci v okolici gradu ubili posestnika gradu in njegovo ženo, ker sta začela pobirati nove državne davke. — Sedanja cerkev je bila pozidana 1. 1795., župnija, ali vsaj samostojna duhovnija, pa je bila tam že 150 let prej, t. j. 1. 1641., ko se začnejo krstne matice. Prvi znani župnik je bil v Pišecah 1. 1675. Mihael Golina. — Pišečani so resni in dobri ljudje, imajo sicer človeške slabosti, so tudi včasih radi veseli, ali hudega navadno ne storijo nikomur. Svoje gospodarske in družinske zadeve imajo po veliki večini dobro in lepo urejene. Pišečani so bili že od nekdaj pridni in marljivi ter dobri gospodarji; imajo eno najstarejših slovenskih hranilnic. — Mnogo naših slavnih slovenskih mož je bilo tam doma. Eden najslavnejših Pišeča- Pišečki grad. — Foto Bavec, Rajhenburg. nov Maks Pleter-šnik, je avtor največjega slo-vensko-nemške- ga slovarja, s katerim se lahko ponašamo pred znanstvenim svetom. Ple-teršnikova družina je bila odločno katoliška; bila sta dva brata in dve sestri; nobeden se ni poročil. Profesor Pleteršnik je svoje počitnice redno preživel na svojem domu v Pišecah. — V pišečki župniji so rojeni; Dekan" v Zavrču preč. g. Anton Podvinski, dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru preč. g. Anton Stergar in preč. msgr. Mihael Umek, škofijski tajnik v Mariboru. — Znane so Pišece po velikem premogovniku v občini Globoko. V Pišecah izvira pišečki potok, ki že 50 m od izvirka žene mlin. Sv. maša na prostem. Aljažev klub SPD v Mariboru oskrbuje po naših krajih, kjer ni prilike za redne sv. maše, posebno pa še, kamor zahajajo ljudje ob nedeljah in praznikih na izlete, redne službe božje. Tem službam božjim prisostvujejo izletniki, pa tudi mnogo domačinov, ki pridejo po več ur daleč. — VI. 1929. je Aljažev klub oskrbel poleti 51 takih maš, in to pri Sv. Arehu, na Smolniku, v cerkvi sv. Uršule na Plešivcu, na Peci, kakor tudi na Klopnem vrhu. Tudi pozimi so se vršile službe božje na raznih gori omenjenih postojankah, osobito ob izhodiščih zimskega športa. — Naša slika nam kaže sv. mašo na prostem ob otvoritvi povečane planinske koče na Klopnem vrhu, 1335 m. Daruje jo predsednik in agilen član Aljaževega kluba SPD g. prof. dr. Ant. Jehart ob mnogoštevilni udeležbi. Hohnjec Marija, mati bivšega drž. poslanca in bogoslovnega profesorja v Mariboru dr. Josipa Hohnjeca, Franca Hohnjeca, župnika v Dramljah in Antona Hohnjeca, ravnatelja jetnišnice v Mariboru, je 3. apr. 1.1. stopila v 80. leto. Vzorni kat. materi in plemeniti ženi želimo zdravja in božjega blagoslova še mnogo let. Slike k povesti Tatenbah. Na levi: Grad Čakovec od zunaj danes. Na desni: Dvorišče na gradu Čakovec danes. V tem gradu so gospodarili grofje Zrinjski, voditelji zarote, tu je bivala grofica Zrinjska in je Tatenbah podpisal zarot-niško listino. Danes v Rusiji. (Kratek pregled.) Velika Rusija pred revolucijo se je brez sile in prosto razvijala na vseh poljih duševnega in gospodarskega življenja. Znamenite reforme Stolipinove so dale ruskemu ljudstvu možnost, samostojno in nezavisno od občine, od katere je bilo prej odvisno, zboljšati obdelovanje zemlje in svoj gospodarski položaj. Statistika pred revolucijo je pokazala, kako hitro se je gospodarski položaj kmeta boljšal, pokazala pa tudi vedno močnejši dotok prihrankov v hranilnice in s tem zboljšanje gmotnega položaja. Znanstveni in prosvetni uspehi pred revolucijo v Rusiji, so zavzemali v svetu najčastnejše mesto. Svetovnoznana imena ruskih učenjakov in slavnih mož potrjujejo to. — Duša svobodnega ruskega naroda se je vedno bolj razvijala. Kdor je zasledoval razvoj ruskega naroda iz nepristranih virov, se je moral čuditi naglemu razvoju. Ali v splošnem smo razmere v Rusiji vse premalo poznali in če smo jih poznali, smo jih spoznavali iz pristranskih virov, ki niso bili Rusiji niti najmanj naklonjeni, ampak nasprotno, ki so imeli vzrok za to, da so nam Rusijo pokazali le od slabe strani. — Ravnotako malo je svet poznal ruske boljševike (komuniste). Potrebnih je bilo 12 let, da smo spoznali njihovo pravo lice, njihove načine dela in vzroke. Zadnji dogodki v Rusiji so pokazali pravi duh boljševizma in izzvali upravičeno zgražanje. Zapiranje cerkev, nasilno odvzemanje in sežiganje svetih podob (ikon), zapiranje duhovnikov in škofov v ječe in ubijanje istih je učinek boljševističnega namena, ubiti vso nravnost v narodu in napraviti tako za poslušnega sužnja. Duhovno krščansko kulturo, ki si jo je ruski narod pridobil v teku stoletij, boljševiki sedaj popolnoma uničujejo. Boljševizem in nravnost se ne moreta združiti. Protestni glas Njegove Svetosti papeža Pija XI. in zastopnikov drugih krščanskih veroizpovedi ter celega kulturnega sveta proti preganjanju cerkve v Rusiji, je imel uspeh in je gotovo dal tudi ruskemu narodu novih moči, da vztraja. — Družino boljševiki namenoma in dosledno uničujejo. Starši so primorani, dati otroke v šolo, ki je danes kraj, na katerem se uničujejo temelji nravnosti. Otroci so prisiljeni, biti ogledniki in ovaduhi za lastne starše, brate, sestre in sorodnike, avtoriteta staršev se v očeh otrok namenoma uničuje. Svobodna beseda, volja, da celo svobodne misli se najstrožje zatirajo. — Tekom stoletij zbrane zaklade naroda so ruski boljševiki razmetali in zapravili. Oropali so cerkve in svete podobe njih dragocenosti in jih razprodali po svetu, denar, ki so ga za to dobili, pa uporabljajo, da zanetijo svetovno boljševistično (komunistično) revolucijo. Sedaj odvzemajo narodu še tisto malo lepih in umetnih zakladov, ki so mu ostali, in jih prodajajo na javnih dražbah po svetu. — Da dobi boljševistična država sredstva za svoje delo, se ljudem s silo odvzame pridelan kruh in proda v inozemstvo. Jestvine se dobijo v na žitu bogati Rusiji danes samo na karte, kakor pri nas med vojno v mestih. Ruskim kmetom se nasilno odvzemajo posestva ter morajo na njih delati le še kot navadni dninarji in delavci. Zato pa ruski kmetje v velikih množinah bežijo iz Rusije ali se izseljujejo v sosednje države in se razkropijo daleč po svetu. — Ruski boljševiki ne morejo živeti brez ostalega sveta. Skušajo povsod, po vseh državah, dobiti priznanje svoje vlade in svoje države. V državi, ki jih prizna, ustanovijo svoja poslaništva in svoje urade. Ti uradi niso podvrženi dotični državi in boljševiki delajo v njih in s pomočjo njih kar hočejo. Povsod pa poskušajo zanetiti komunistične nemire in s pomočjo teh, svetovno komunistično revolucijo. S pomočjo neke države, ki jih je kot vlado in državo priznala, so uredili v Rusiji zavode, ki pripravljajo vojni materijal in mnogo strupenih plinov za njihovo svetovno vojno in revolucijo. — Naša država boljše-viške države še ni priznala in je najbrž tudi ne bo. Prav! Dokler so razmere take, bi ne smela nobena država dati boljševikom priznanja. Boljševizem temelji na zanikanju vsake morale in mora biti zato krščanska morala in vera neizprosen sovražnik boljševizmu. — Boljševizem ne zida, marveč podira. Slika gori: Ruski kmetje begunci. Na levi: Ropanje svetih podob. FM najvišjem vrhu je pa postavljen železen križ in pritrjen z močnimi vs- Mlin na veter kot muzej. Mlini na veter so postali že zelo redki. V naših krajih jih že davno ni več, pa tudi drugod zginjajo. Da pa na te mline ne bi ljudje popolnoma pozabili, jih ponekod preurejajo v muzeje. Naša slika nam kaže več ko 100 let star mlin popravljen in pripravljen za muzej. Dežnik za silo za 6 in pol dinarja. V Nemčiji nameravajo po večjih mestih postaviti po ulicah posebne avtomate, iz katerih bo mogoče dobiti ob nenadnem dežu dežnik. Treba je vreči v avtomat le 50 pfenigov (6 in pol dinarja) pritisniti na neki gumb in že imamo »marelo«, kakor če pri nas kje na kolodvorih hočemo dobiti čokolado. — Tak dežnik je napravljen iz trpežnega oljnega papirja, in je baje celo v viharju prav dobro uporabljiv. Križ na Vel. Kleku v burji. V Alpah, na meji med Koroško, Solnograško in Tirolsko, se dviga 3800 m visoki Veliki Klek. Je to najvišja gor a v Vis. Turah in priljubljena planinska izletna točka. Vrh gore pokriva sneg in led, na rigami na skalo. Križ kljubuje burji in viharjem in stoji trdno že leta in leta. Mnogo jih je, ki so ta križ videli poleti, a zelo, zelo malo je onih, ki so ga videli pozimi. Tudi iz naših krajev je že mnogo turistov bilo na Velikem Kleku. Svoj čas je bila hoja na Veliki Klek zelo težavna, ko so pa začetkom tega stoletja napravili preko Velikega Kleka vozno cesto, je vsako leto več obiskovalcev gore. Sedaj bo avstrijska država staro cesto popravila in preuredila v moderno avtomobilsko cesto. Slika nam kaže križ na Vel. Kleku v burji. Štorklja v Angerburgu. Malo mesto Angerburg na vzhodnem Pruskem v Nemčiji je postalo slavno po — štorklji. — Štorkljo so mladi šolarji nekoč pobrali, jo vzgojili ter jo popolnoma udomačili. Zadnji dve leti se je štorklja udeleževala vseh prireditev, bila povsod, na trgu, pri zborovanju, pri veselicah, udeleževala se je celo parad nemškega vojaštva in kot kak oficir korakala pred kompanijo. Igrala se je z otroci in šolarji in zabavala ljudi v mestnem parku na sprehodih. Vsako leto, ko so druge štorklje odletele na jug, je postala nemirna, odletela pa ni do lanske jeseni. Angerburžani trdno upajo, da se bo štorklja na pomlad vrnila in jo že težko čakajo. Če bomo zvedeli, da se je vrnila, bomo poročali. Velikonočno jahanje na božjo pot Marija Zvezda. — Lepa nemška, že stara navada, da se zberejo gospodje in s cerkvenimi zastavami na čelu v velikih skupinah jašejo na velikonočni pondeljek na božjo pot. Vsem naročnikom in bralcem »Slov. Gospodarja« in »Naših slik« želita prijetne velikonočne praznike uredništvo in uprava. Kapelica sv. Cirila in Metoda pod Ojstrico v pribl. visočini 1750 metrov je posvečena za božjo službo. Stoji nad Kocbekovo kočo ter je od nje pičla ura do povečane koče na Korošici. Od kapelice je krasen razgled v divni Robanov kot in na istega ob-robljujoče gorske velikane. Kapelico je zgradila Savinj. podr. SPD leta 1898. Umetno gojenje dreves. Umetnost zelene plastike (vzgajanja rastlin v posebne oblike) je nastala iz vsakdanjega gojenja zelenih ograj (grmovja). Zelene ograje so neobhodno potreben del najstarejših vrtov. Že od pradavnih časov tvorijo take ograje najrazličnejše rastline: V južnejših krajih gabrov grm, cipresa, lovor in podobne, v severnih krajih pa velja posebno ajba (po latinsko: Taxus) za najbolj primerno rastlino. Najbolj se je razvila zelena plastika v 16. stoletju. Posebno na Angleškem se je to gojenje tako razpaslo in so v vrtovih razne figure iz zelenja tako prednjačile, da so stvar z mnogih strani označili že kot neokusno. V vrtovih so imeli takrat iz gabro-vega grmičja oblikovane posebne like, kakor Adama in Evo, sv. Jurija, razne prince in kralje in kraljice, Noetovo barko in mnoge druge. Z razvojem poljedelstva in gospodarskega vrtnarstva so se te stvari sčasoma pozabile. Šele v drugi polovici preteklega stoletja se spet pojavijo v vrtovih razne oblike iz grmičja in dandanes že niso več tako redke. Pri nas jih poznamo zelo malo, ker si morejo tak »šport« privoščiti le bogatini. Gojene grmiče je namreč treba dobiti iz Holandskega, nam vsaj drug vir ni znan. Vzgoja do figur pa traja mnogo let, celo več desetletij in zahteva dobrega vzgojitelja vrtnarja. — Naše slike nam kažejo po fotografskih snimkih nekaj posebnih oblik: Slika v ovalu motive živali iz gabrovega grmičja, kakor )ih že več desetletij vzgajajo v Aalsmeeru na Holandskem, mali sliki pa razne druge oblike. Sedečega moža so vzgajali preko 50 let, jelena pa celo 65 let. — Dandanes nimamo za take stvari več časa in okusa. Ako bi pa kdo hotel se truditi, naj se prej obrne do izkušenega vrtnarja za nasvet. Oljka iz Kristusovih časov. Slika nam kaže oljčno drevo v vrtu Getzemani, katerega starost cenijo botaniki na več ko 2000 let. Splošno se smatra, da je drevo stalo že, ko je Kristus bil v vrtu na Veliko noč. Slovenski Gospodar je izplačal prvo podporo Din 1000.— po požaru celoletnemu naročniku Francu Kopša v Ormožu. V Ameriki je dandanes vse mogoče. Tam imajo velikanske hiše, velikanske trgovine, velikanske stroje, velikanski red in velikanski nered. Sploh čudna dežela. — Lani so jo spet po-gruntali in so postavili velikansko poslopje v Čikagu v sredini mesta, ki združuje moderno amerikansko trgovsko hišo in pa cerkev. V pritličju in pod zemljo je cerkev, nad njo pa trgovski lokali. Naša slika nam kaže poslopje, v katerem je cerkev, zgoraj trgovine in nad hišo mogočni stolp. Na levi: Domača tkalnica v Abesiniji. Na desni: Vas v Abesiniji. Domovi črncev v Afriki. Vsak ljubi svoj dom, svojo hišo in naj je še tako neznatna. Mi moderni ljudje si želimo hišo čim večjo in čim udobnejšo in po večini take hiše tudi zidamo, kakor pač imamo sredstva. — V zapuščeni Afriki, pri črncih in zamorcih, ni tako. Tam nimajo niti sredstev, niti smisla, da bi gradili take hiše, kakor jih imamo mi, ali celo take, kakor so v Ameriki. — V Afriki si črnci postavijo hiše ali iz blata, pomešanega s slamo ali celo samo iz dračja. V tla zbijejo nekoliko kolov, ki jih zgoraj s prečnimi koli zvežejo ali celo njih vrhe združijo v obliki piramide. Pokrijejo pa svoje koče s slamo, bičjem ali z bananovim listjem. Koče kake prave notranjosti nimajo, ker je skoraj vse odprto ali so stene kvečjemu prepletene s šibjem. — Cela koča ima en sam prostor, ki pa mora zadostovati za kuhinjo, jedilnico, spalnico in delavnico, pa tudi kot hlev za domače živali. Mislimo si lahko, da v takih kočah ni ravno prijetno stanovati. Sicer pa jim tega tudi ni treba, ker imajo skoro vse leto tako toplo, kakor mi julija in avgusta, in se lahko tako zadržujejo večinoma na prostem. — Kljub temu pa ravno radi nesnažnosti v hišah ali stanovanjih poberejo mnogo ljudi nalezljive in nenalezljive bolezni. — Največkrat je mnogo takih koč blizu skupaj ob gozdnih robovih, in tvorijo vas. Take »vasi« štejejo po 1000 in več hiš. V primeru tudi najmanjšega neprevidnega ravnanja z ognjem, pogorijo cele vasi. Enoletna trta v jerbasu. Slika iz knjige »Vinarstvo«. Ta knjiga nudi vinogradniku celoten pouk o postopanju z vinsko trto, kako jo gojiti in obvarovati pred boleznimi. — Knjiga se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane vezana mesto Din 66.— samo Din 50.—. KMETOVALCI! Gnojite z apnenim dušikom, s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom domačega proizvoda. Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apno. Tudi žlahtna vinska trta je za apneni dušik prav posebno hvaležna. Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje proizvajalec: Tvornica za dušik d. d. Ruše pošta Ruše pri Mariboru. V tej tvornici se tudi dobiva mešanica „Nltrofoskal Ruše", napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik + kalijeva sol + superfosfat. IIA7An I Slika priča, kako Vam požar uniči Vaše imetje. Da v slučaju požara ne boste trpeli P1I#,1IK! škode, Vam zavaruje „VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI" Vaše imetje! Meščani, kmetje, obrtniki, trgovci! Najboljše Vam zavaruje proti požarnim škodam Vaša poslopja, premičnine, delavnice, trgovsko blago, poljske pridelke in krmo edini slovenski zavod VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe, b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako, c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanja na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Za bivšo Štajersko sprejemajo zavarovanja in dajejo nasvete brezplačno: FRANC POGRAJC, ravnatelj podružnice „VZAJEMNE" v CELJU, Vodnikova ulica štev. 2, fRAIMJO ŽEBOT, glavni zastopnik „VZAJEMNE" v MARIBORU, Loška ulica štev. 10 in krajevni zastopniki. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA NAJLEPŠE IN NAJBOLJ MODERNO UREJENO ZDRAVILIŠČE V KRALJEVINI SVETOVNO ZNANI ZDRAVILNI VRELCI „TEM PEL" „STYRIA" „DONAT" ZDRAVLJENJE VSEH ŽELODČNIH IN ČREVESNIH BOLEZNI, BOLEZNI SRCA, LEDVIC IN JETER. SEZONA: OP I. MAJA PO 30. SEPTEMBRA. KONCERTIRA VOJAŠKA GODBA. NAJVEČJA UDOBNOST. NA ŽELEZNICI ZNATNI POPUSTI. UGODNE ZVEZE. RAZPOŠILJANJE MINERALNE VODE. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! Denar Vam hrani najbolj varno Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru iiiiiiiiiiiiiiiM Gosposka ulica Ulica 10. oktobra i Hranilne vloge obrestuje po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog 55 milijonov dinarjev. Vlagatelji ne plačajo od obresti nobenega rentnega davka. RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA.