STARA DREVES Stara drevesa so kot stari liu : it W Jpk , ^*ViW! UVODNIK SVET DELAVCEV IN SINDIKAT GOZDNEGA GOSPODARSTVA RAZPRAVLJALA O PROGRAMU PRESEŽNIH DELAVCEV V marcu, aprilu in maju letos je bilo kar nekaj sej sveta delavcev in sindikata družbe Gozdno gospodarstvo namenjenih programu razreševanja presežnih delavcev v Gozdnem gospodarstvu in GG Inpo. Svet in sindikat sta zasedala nekajkrat skupaj, nekaj sej pa sta imela tudi vsak zase. zajema razloge za nastalo situaci|o, število nepotrebnih delavcey v obeh podjetjih, kriterije za določitev presežnih delavcev po kolektivni pogodbi za gozdarstvo, poimenski seznam, ukrepe za preprečevanje oziroma omejitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja ter plan drugih aktivnosti v zvezi s tem. Ena generalnih pripomb sindikata je bila, da ni sodeloval pri pripravi predloga, zato so v drugi polovici maja predstavniki sindikata, sveta delavcev in vodstvo ponovno preverili tisti del programa, ki točkuje posamezne delavce po kriterijih za določevanje viškov. Pri tem so upoštevali tudi stališče sveta delavcev in sindikata, da se morajo presežni delvci ugotavljati izmed vseh zaposlenih na podobnih in primerljivih delovni i mestih na nivoju družbe kot celote in ne po posameznjh poslovnih enotah in sektorjih. Po tako ugotovljenih viških šele lahko vodstvo na osnovi internega razpisa prerazporedi ostale delavce in popolni delovna mesta po poslovnih enotah in sektorjih. S tem zadržkom je svet delavcev dal soglasje k programu presežnih delavcev. Tako svet delavcev kot sindikat bosta spremljala postopek izvajanja programa, sindikat pa bo svojim elanom, ki bodo prejeli odločbe kot presežni delavci na njihovo željo organiziral tudi pravno pomoč. Ida Robnik Nedavno sem bil na obisku pri Vinku Krušiču v Šentilju popd Turjakom. Ob prijetnem pogovoru in kapljici domačega mi |e pogled zaslal na smreki v neposredni bližini njegove hiše. Nenavaden po|av, veliko majhnih storžkov na drevesu, meje spodbudi, da sem Vinka vpraša . kaj to pomeni. Razložil mi je, da je v letošnjem letu ta smreka pognala ogromno cvetov in da je kar "zažarela" v cvetu. Ker kaj takega še nisem videl, sem delček tega drevesa ujel na film S M R E IH. fotoaparata, ki ga pogosto nosim s sabo. Seveda je bilo na drevesu opaziti tudi veliko ptic, ki so prepevale in skakljale po njem. Vinko ima še posebej rad ptice. Napravil je velikp krmilnic, kjer jih hrani in pri tem opazuje. Pravi, da še posebej rad opazu|e ptice vseh vrst ter poslusa njihove glasove. Naj torej smreka cveti v vse| svoji veličini in daje zavetje pticam. Rado Jeromel T E L A GOZDARSTVO ti DEZINVESTIRANJE V DELNIŠKI DRUŽBI GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC SILVO PRITRŽNIK, univ.dipl.inž.gozd., Direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec d.d. V družbi Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec imamo relativno visok delež stalnih sredstev, katerih del je v poslovnem in proizvodnem smislu precej neizkoriščen. V gospodarskem načrtu za leto 2000 smo, poleg drugih ukrepov, načrtovali tudi odprodajo nepotrebnega premoženja za poslovanje družbe. Namen odprodaje je zmanjšati stroške poslovanja, sprostiti finačna sredsteva in izboljšati likvidnostno stanje v družbi. Uprava družbe in nadzorni svet sta namreč ob nastopu nelikvidnosti odgovorna in dolžna uvesti ukrepe za izboljšanje zmožnosti tekočega plačevanja obveznosti tudi po novem zakonu o finančnem poslovanju. Na lokaciji v Pamečah, kjer posluje PE Servisi in Prevozi, bomo v mesecu maju zaključili odprodajo dela nepotrebnih zemljišč in del proizvodne hale, kjer smo v preteklosti opravljali tako imenovano "novo proizvodnjo". Z novimi lastniki se bomo nato uskladili v smislu enotne , funkcionalne in okolju primerne prostorske ureditve s pomočjo strokovnajkov in odgovornih za urejanje prostora. Obseg obstoječe dejavnosti servisiranja kamionov in gradbene mehanizacije se z odprodajo nepremičnin ne zmanjšuje. Servisno dejavnost bomo celo razširili v smer servisiranja pnevmatik in pranja kamionov in gradbene mehanizacije. V ta namen bomo investirali v posodobitev oreme in ureditev hale za avtopralnico, kjer bo možno opraviti storitev čiščenja tudi v zimskem času. Pri mehanikarski dejavnsoti bomo z načrtovanim in organiziranim pristopom ter z kvalitetno izvedbo del pridobivali transportna in gradbena podjetja in posameznike v cilju zapolnitve možnih kapacitet delovne sile in sredstev ter tako znižali stroške po enoti dela. V zaključni fazi je tudi oproda-ja mehanične delavnice v Mis- linji, kjer smo si prav tako enega izmed prostorov zadržali za lastne potrebe. Dogovori in vsebinska priprava pogodb pa potekajo za prodajo posameznih zemljišč in zapuščenih stavbišč na območju delovanja družbe. Z odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja bomo izboljšali likvidnostno stanje v podjetju, zmanjšali zadolženost pri banki in poravnali stare obveznosti do dobaviteljev. S tem si pridobivamo zaupanje poslovnih partnerjev in zmanjšujemo stroške poslovanja tako, da znižujemo stroške za obresti iz naslova kreditov in dolžniških razmerij do doabviteljev. Gozdno Gospodarstvo bo tako pridobilo ugled v svojem okolju delovanja, zadovoljstvo zaposlenih in zaupanje delničarjev. Poslovanje se bo normaliziralo in v vodstvu družbe bomo v prihodnje več časa in energije namenili razvoju in donosnosti kapitala. ▲ "****m*m'mK& T\/AKII/A IIIUAKI ZVONKA JUVAN Sindikat Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec je tudi letos določil pravila za letovanje delavcev družbe v počitniški prikolici v Čatežu. V Čatežu lahko letujejo zaposleni člani Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in njihovi družinski člani. Napotnica ni prenosljiva na tuje osebe. letovanje je sedemdnevno. Izmene so ob sobotah ob 12. uri. Cena sedemdnevnega letovanja v sezoni je 45.000 SIT. V ceni je vračunano pet vstopnic za kopanje na dan. Cena pred in po sezoni za 7 dni pa je 10.000 SIT in ne vključuje vstopnic za bazene. Prijave pošljite do 30. maja 2000 tajnicam na vaše PE ali tajnici sindikata Zvonki Juvan. Termini letovanja -Čatež 2000 Od 17. 6. - 24. 6. 2000 od 24. 6. - 1.7. 2000 od 1. 7. - 8. 7. 2000 od 8. 7. - 15. 7. 2000 od 15.7,- 22. 7. 2000 od 22. 7. - 29. 7. 2000 od 29. 7. - 5. 8. 2000 od 5.8.-12.8.2000 od 12.8.-19.8.2000 od 19.8.-26.8.2000 od 26. 8. - 2. 9. 2000 od 2. 9. - 9. 9. 2000 od 9. 9. - 16. 9. 2000 Letovanje v Portorožu Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec d.d. tudi letos razpolaga s 500 nočitvami v Vilah Park hotela Bernardin v Portorožu. Delavci in upokojenci družbe lahko letujemo med 1. majem in 24. decembrom, oziroma dokler ne izkoristimo bonusa nočitev. Prijavite se lahko na tajništvu Gozdnega gospodarstva. ▲ vimm 3 MLAJ GORAZD MLINŠEK, univ. dipl. inž. gozd., izdelovali, nosili tudi do 4 so ročno deset let. Kot zanimivost pa naj povem tudi to, da sem pri svojem čevljarskem delu moral izdelati nekajkrat čevlje s številko 52. Od teh čevljev, ki sta jih nosila železničar iz Dravograda in Martin iz okolice Doliča sem moral najprej izdelati kopito s takšno številko in to kopitu še danes skrbno hranim v svoji delavnici. V delavnici pa imam še veliko drugih ročnih pripomočkov, ki so nam prav prišli pri izdelavi čevl jev. Ponosen pa sem na čevljarski stroj, ki ga ni moč poganjati nožno ampak ročno. Orginal Colibri je znamke ta stroj, star pa krepko čez sto dvajset let. In, ko danes pomislim, je mnogo starejši od železniške proge Dravograd - Velenje, ki ni niti sedemdeset let dočaklala svoje starosti." Tako pravi slovenjegraški čevljar Jože Levovnik, ki še danes z veseljem sprejema svoje stare pa tudi nove stranke. Ko mu v delavnico prinašajo v popravilo dotrajane čevlje, se z njimi veliko pogovarja in izve veliko novic iz vsakodnevnega življena. Vse to pa mu daje veliko moči in volje do čevljarskega dela, v katerega je zaljubljen še danes. "Če ne bi imel dobrega sina pa dobre snahe in številnih prjateljev, bi s čevljarsko obrtjo že zdavnaj prenehal," v šali pove mojster Jože Levovnik. ▲ Izdaja: Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d.d. 2380 Slovenj Gradec, Vorančev trg 1 Telefon: 0602/ 43-332 Faks: 0602/ 42-684 E-mail: gozd.slg@gg-sg.si Direktor: Silvo Pritržnik Uredniški odbor: Ida Robnik in Gorazd Mlinšek Glavna urednica: Ida Robnik Oblikovalska realizacija: Dizajn studio Humek, Maribor Likovna urednica in grafično oblikovanje: Marlena Humek Tehnični urednik: Alfi Hutter Priprava za tisk in fotoliti: Grafična forma Hutter, Maribor Tisk: ZIP CENTER, Ravne na Koroškem Naklada: 1750 Vse pravice pridržane, © Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 2000. Fotografije © avtorji Avtorji fotografij na naslovnici Franc Jurač, Gorazd Mlinšek, Peter Vernik NAŠI KRAJI DRUŽINSKI PRAZNIK PRI ZBIČAJNIKOVIH IN LJUDJE RUDI REBERNIK Pomlad, posebno mesec maj, je tudi čas, ki se ga veselijo mnogi otroci, ki gredo tistega leta k birmi. V naših krajih je nekdaj sveta birma in priprave nanjo potekala v drugačnih razmerah in pogojih. Bil je to slavnosten dogodek za tistega, ki se je na to pripravljal. Veselili smo se, obenem pa tudi z neko zadržanostjo pričakovali tisti dan. Največ pozornosti smo posvetili izbiri botra. Pri verouku, ki je bil takrat obvezen predmet v šoli, so nas učili, da morajo biti botri pobožni, pošteni in ugledni ljudje, ki naj bi prevzeli vlogo drugih staršev za celo življenje in skrbeli za "dušni" blagor svojih varovancev. Kljub temu je imel vsak rad botra, ki je bil tudi premožen, ker je pričakoval, da ga bo na birmo primerno obdaril, pozneje, ob velikonočnih praznikih pa prinašal lepe pisanke. V glavnem pa so se starši in botri že vnaprej dogovorili in naša naloga je bila samo še botra osebno naprosit. Starši, ki so imeli doma enega ali pa tudi več birmancev, so imeli veliko skrbi in izdatkov, saj so morali biti birmanci, pa naj so bili še iz tako revnih družin, za ta dan novi od nog do glave. Drugače so se mu ostali premožnejši, posmehoveli, kar je bilo zelo poniževalno in boleče. Mnogi starši so morali varčevati za to priložnost kar nekaj časa, če so hoteli svojega otroka za ta dan dostojno obleči in obuti. Dobro se spominjam, ko sem šel jaz k birmi, da je morala moja mama od svoje skromne pokojnine privarčevati toliko, da me je lahko lepo oblečenega spremila k birmi. Tak, za tiste čase lep in slavnosten dogodek prikazuje tudi fotografija. To je družina žagnega delavca Jurija Zbičajnika in njegove žene Marjete, Planinšekovih iz Suhega dola. Okrog leta 1 930 sta njuni hčerki Kristina in Štefka šli k birmi. Jurij in Marjeta sta bila skromna, poštena in pridna človeka, ki sta si zgradila svoj prijazen dom nad Suhim dolom, na zaraščenem a sončnem obronku gozda, ki sta ga kupila od kmeta Šajdnika iz Razbo-ra. Ta je moral zaradi kmečke krize in prezadolženosti razprodati svoje posestvo. Pusto in zaraščeno zemljišče sta najprej toliko izkrčila, da sta lahko Birmanska slika Planinškove družine. Na levi sta sestri birmanki Štefka, poročena Melanšek in Kristina, poročena Jelen. Na desni sta starša Marjeta in Jurij Zbičajnik. izkopala in položila temelje za bodoči dom. Potem pa sta v pravem pomenu besede "v potu svojega obraza" pričela pripravljati material za gradnjo. Nekaj lesa je bilo še na kupljenem zemljišču, kamenje pa sta vozila iz bližnjega potoka. Tako je sčasoma zrasla prijazna hišica, ki je dajala dom njima in njunim štirim otrokom, dvema hčerkama in dvema sinovoma. Oče Jurij je hodil na delo v bližnjo suhodolško žago, mati Marjeta pa je skrbela za dom in vzgajala otroke. Bila je dobra mati in pridna gospodinja, ki je znala iz skromne in rodne zemlje pridelati veliko hrane za svojo družino. Znala je saditi in cepiti sadno drevje, tako da je bila njihova mala hišica kmalu obkrožena z raznovrstnim, spomladi lepo cvetočim sadnim drevjem. Vsako leto pa so iz zaraščenega zemljišča in goščave iztrgali nov košček njivice in kmalu so lahko redili svojo kravo in druge domače živali. Planinšekove družine se vedno rad spominjam, saj smo bili z vsemi štirimi otroci sošolci na razborski šoli. Starša, Jurija in Marjeto pa smo imeli kar za strica in teto, ker je bila Jurijeva prva žena Marija prava sestra od mojega očeta. Danes Planinškov dom samuje. Nekdaj lepe in s trudom pridobljene njive spet zarašča gozd. Sadna drevesa, ki jih je nekoč mati Marjeta posadila in z ljubeznijo vzgajala, so ostarela in le mal-okatero še stoji pokonci. Lepa pobeljena hišica, ki stoji blizu ceste, ki je bila nekoč glavna pot v Razbor, pa razpada in strmi s praznimi okni na redke mimoidoče Poživljajo jo edino še popotnike, lovci, ki ime lovci, ki imajo tam za divjad svoja krmišča in opazovalnico. Tako je Planinškovo domačijo doletela usoda premnogih slovenskih samotnih in odmaknjenih domov. ▲ DOBRA DELA IVANKE GLASENČNIK ŠTEFKA MELANŠEK Na proslavi, januarja 1971, kjer predsednica krvodajalcev Štefka Melanšek predaja darilo Ivanki Glasenčnik za 10 krat darovano kri. Ivanko poznam že skoraj vse svoje življenje, saj so se najine poti neprestano križale. Svoje življenje preživlja v Razboru na Zapečnikovi kmetiji še s svojo sestro Antonijo , kjer gospodari njun brat Ivan s svojo družino. Na kmetiji je vedno delala, rada pa je pomagala tudi sosedom, če je le imela čas. ivanka je ena tistih, ki je med prvimi pristopila h krvodajalcem v Razboru. Njen moto je bil, da je treba pomagati ljudem s krvjo, saj nikoli ne veš, kdaj jo boš potreboval ti. ivanka nikoli ni imela želje, da bi stopila v zakonski jarem. Bila pa je zelo pobožna in je dočakala visoko starost, 85 let. Tudi med vojno je bila med tistimi, ki so z dobrimi deli pomagali k osvoboditvi in boljšemu življenju naših ljudi. Kot aktivistka je obveščala o pretečih nevarnostih borca "Džonija" , ki je imel bunker v bližini njihove kmetije. Obveščala je tudi kurirje o dogodkih in nevarnostih, ki bi jih lahko ogrozile. Leta 1 944 so na njihov dom prinesli težko ranjeno Šlandrovo Mico, ki je bila ranjena v borbi v Solčavi. Z gospodinjo Francko sta jo obvezali, borci pa so jo potem odnesli naprej na Vernarco k "Staremu" Za vsa njena dobra dela se ji lepo zahvaljujemo. ▲ Marija Vidmar: Ne dam se še tako hitro... ALEŠ TACER Že kar nekaj ljudi sem spoznal, ki jim je življenje naložilo na pleča krepka, visoka leta. Med pogovori z njimi pa sem vedno znova in znova presenečen. Koliko življenjskih moči in nerazdane energije še skrivajo v sebi; koliko hvaležnosti, koliko veselja nad tistimi redkimi uricami, ko se počutijo zdrave, in srečne. Ko jih ničesar ne boli... Ali pa se morda motim? Verjetno ne! Noben človek v svoji starosti najbrž ni več popolnoma zdrav. Pa če to prizna ali ne, če pokaže navzven, ali pa svoje tegobe skriva v sebj. Saj drugače tuai ne more biti. Človek ni stroj, so znali že v starih časih lepo povedati. In še tako trden stroj iz železa in jekla se enkrat utrudi, pa bi se človeško telo ne. A kljub temu... Okrog prvomajskih praznikov je bilo, ko sem se zapeljal v Podvelko. Pred tretjo ali četrto hišo v bregu, nad nekdanjo staro šolo, sem ustavil. "Na zunaj lepo urejena hišica," na hitro ocenim, ko s pogledom preletim celotno stavbo. Na gornjem balkonu se pojavi starejša gospa. Ko ji povem, kdo sem, se me takoj spomni in me pri- Marija Vidmar, Regentova Mici kot zalo dekle pri petindvajsetih... jazno povabi naprej. Z mojo mamo se dobro poznata že vrsto let... Tudi notranjost hiše je kot iz škatlice. Velika, prostorna, vse se bohoti v stilni, novejši ureditvi. In gospa Marija! Okretna, hitra, navihana. Duhovno sveža. Radožive oči se ji nagajivo svetijo, ko mi postreže s pivom. Da, to je ona, Regentova Micka. Tako smo jo vedno klicali. Takšna je, kot mi je ostala v spominu izpred mnogih let, odkar sem jo zadnjič videl. Nič se ni spremenila. Kljub letom, ki jih ima na plečih. Ko ji to tudi omenim, se veselo nasmehne. "Ja, takšna sem, kaj pa hočem. Veselje me drži pokonci. Veselje do življenja in pa zavest, da imam vsega dovolj. Ničesar mi ne manjka. Tudi zdrava sem za silo, tiste občasne starostne tegobe kar na hitro zabrišem v kot. Živimo življenje, dokler se da!" Vas lahko kličem - gospa Micka? "Seveda, zakaj pa ne. Odkar pomnim, so me klicali Micka. Za gospo ne vem. Takšnega naziva nisem vajena. V vseh teh dolgih, letih... Ti povem svojo zgodbo? Čisto na kratko?" Vesel bom, gospa Micka, saj zato sem pravzaprav tudi prišel... Sedla je in pogladila prt na mizi. Čeprav je bil skrbno zlikan, brez gube. Nasmehnila se je. "Ja, kje so že tisti časi... Poglej, petega decembra, dan pred Sv.Miklavžem, jih bom dopolnila štiriinosemdeset. Kaj me gledaš? Se ti zdim starejša?" Ne starejša, gospa Micka, veliko mlajša! "Čudno! Pa mi v življenju ni bijo nikoli z rožicami postlano, veš! Že kot sedemletna deklica sem se morala preživljati z lastnimi rokami. Služila sem enaindvajset let. Pri vrsti kmetov, na Remšniku in na Kapli... Pri Zgornjem Kočniku, pri Hovdru, Mravljaku, Počkanu... Pri Lamfridu, pa pri Srangarju in Poliču na Kapli... Povsod po nekaj let. Radi so me imeli. Mravljakova Liza mi je bila kot druga mama. "Pridi še nazaj," me je vabila, ko sem odhajala. Se danes se je spominjam v molitvi. Tudi Hovder je spet prišel po mene, ko sta se mu rodila dvojčka, Franc in Mirko. Privolila sem in bila pri njih še lep čas za glavno deklo." Kaj pa leta, delovna doba? So vam kaj priznali? Dobite danes kaj pokojnine? Hovder in Lamfrid sta bila takrat na Remšniku cenjena občinska moža. Pa je nekoč rekel Hovder Lamfridu: "Ti, Tone, za Micko se morava potegniti, da bo na stara leta dobivala penzijo." In sta se, vsaka jima čast! Tako so se mi leta služenja štela v pokojninsko dobo." Kasneje ste se spoznali s Tonetom Vidmarjem, Regentovim Tončem. Njihov grunt je bil na Kapli? "Ja, od Lamfrida, kjer sem bila tri leta, sem šla služit k Srangarju na Kaplo. Potem pa še k Poliču, tudi za tri leta. Z Regentovim Tonetom sva se spoznala na Kapli in sad najine ljubezni je bil_sin Tone, ki se je rodil leta 1 949. Že od prej pa imam hčerko Mijo ali Minko, kakor jo radi kličemo. Njo sem dobila, ko sem tri leta služila v Avstriji... Tonetova mama me ni marala. S sinom je imela drugačne načrte. ► koru remšniške cerkve Sv. Jurija. Torej še danes radi zapojete? "Ho, nikar me ne izzivaj. Ti zapojem na ušesa visoki C, da oglušiš. No, pa šalo na stran. Res sem veliko pela na koru. Takratni organist, g. Grogi, me je vsako nedeljo že pred mašo povabil v gostilno, rekoč: "No, Micka, greva na en firkeljc, boš videla, kako boš potem pela!" Ob tem si je pogladil svoje ogromne mustače. In res je bilo tako." Gospa Micka, se spomnite kakšnega posebnega dogodka iz vašega življenja? Takšnega, ki vam je še posebej ostal v spominu? Ga bova kar zapisala. "Eh, veliko je takšnih spominov. V glavi imam še red, bi lahko kar naštevala... No, pa dajva zapisati tegale... Spominjam se, kako sem bratu Feliksu rešila med vojno življenje. Sam je vedno tako dejal. Bil je mobiliziran v nemško vojsko, a je proti koncu vojne v Mariboru ušel z vlaka in se prebil domov. V gozd pod našo hišo sem mu nanosila desk, da si je napravil v zemljo skriven bunker. Na vrh je nametal prsti in zasadil mlade smrekice. Mesec dni sem mu skrivaj nosila hrano, da je preživel. V vodrici, posodi za prašiče, da je bilo videti, kot da grem po repo na polje... Potem sem ga pregovorila, da se je javil partizanom. Nahajali so se pri Helbinovi kajži, popravljali so si obutev, Feliks je rekel, da jih je čakal... Bilo je dva tedna pred koncem vojne. Partizani so čez kak dan minirali in napadli šolo onstran meje, v Oberhaagu. Feliksa so potisnili pred sebe, kot živi ščit. Da bi padel prvi, če bi prišlo do streljanja. Seveda, niso mu zaupali, ker se jim je priključil kot bivši vojak nemške vojske šele štirinajst dni pred koncem vojne..." Spomini gospe Micke kar vrejo na dan. Toliko jih je, da jih ne uspem sproti zapisovati. "Bilo bi jih za celo knjigo," reče, "toliko vsega sem doživela! Zdaj pa živim srečno in mirno življenje. Zdravje me še ni izdalo, delam lahko vse po vrsti. Tudi šivam še in berem. Da bi le tako ostalo." Iz spalnice mi prinese slike v albumih. Z vsako je povezana na poseben način, ob vsakem pogledu nanje oživi spomin in možgani izbrskajo shranjene podatke. Tudi sinovo mi pokaže. Iz slike v porcelanastem okvirju zre zal fant tam pri sedemintridesetih. "Avto mi je popravljal, celega mi je prebarval," rečem. In se spomnim tistih časov, ko je rja silila iz vseh robov moje stare stoenke. Regentova Micka prikima. "Za na spomenik," reče, in skrbno vrne sliko na njeno mesto. Neverjetna duhovna svežina veje iz nje. In nobene pozabljivosti ni zaznati. Niti rahlega sledu demence. Ne morem verjeti! Pri njenih štiriinosemdesetih! Nenadoma se še posebej razživi. "Aleš, če bo tole kje objavljeno, pa mi prinesi. In svojo mamo pripelji na obisk, pa teto Pavlo tudi. Boš videl, bomo pili, pa jedli, pa peli." Bom, mama Regentova, bom prinesel. Pa ne toliko zaradi jedače in pijače, pač pa zato, ker si vaša trnova pot zasluži, da ostane vsaj v kratki, strnjeni obliki zapisana na papir. Skoraj polovico življenja ste bili dekla in služkinja, pa se vam je v zadnjih letih tako obrnilo, da skromno pravite, da ste srečni. Gospa Micka, zdaj imate pa še svoj prvi intervju v časopisu - a ni to imenitno? ▲ Bil je le sin gruntarjev, jaz pa navadna dekla. A kasneje se je vse obrnilo. Tone ni prevzel grunta doma, ampak je prišel za menoj. Leta 1954 sva se vzela in se preselila kot najemnika v Kolarčevo kajžo. Za silo sva jo pokrpala in v njej preživela nadaljnja štiri leta. Potem sem se jaz vrnila domov, Tone pa je bil povsod po malem: malo na svojem domu, malo pri meni, malo v najini najemni kajži." Rada sta se imela in dolgo sta bila poročena. Potem vam je mož umrl... Povejte mi, gospa Micka, je zelo hudo, ko človek izgubi življenjskega sopotnika? "Seveda je, kaj bi ne bilo! S Tonetom sva bila poročena 45 let. Daleč naokrog so ga poznali kot odličnega tesarja. Vendar ni bil nikoli redno zaposlen in tako tudi ni dobival nobene pokojnine... Bil je pravi ve: obene pokom seljak; dokle le zdrav, je rad je zahajal v družbo. Včasih že kar preveč... Rad je tudi pel, zato je bilo pri nas doma vedno veselo. Leta 1996, na Jožefa, pa smo ga pokopali v starosti 92 let. Zadnja desetletja je bil hudo bolan. Trideset let se je boril z astmo, ki je bila tako močna, da sem mu morala včasih sredi najhujše zime pomagati k odprtemu oknu, da je prišel do svežega zraka." Pokopali ste tudi sina Toneta, ki je bil po karakterju zelo podoben očetu. V najboljših letih, pri sedemintridesetih, je umrl za posledicami možganske kapi. Kje pa živi hči Minka? Mama Micka se žalostno nasmehne. "Res je, kar si povedal. Ostala mi je le hčerka, ki pa živi že trideset let v Nemčiji. Poročena je, ima dva otroka: Nevenko in Andreasa. Tudi po sinovi strani imam dva vnuka: Zvezdano in Matjaža. Vsi vnuki so že odrasli in so samostojni. Hčerka in zet Kurt, ki je doma v Berlinu (pravi Berlinčan je, da se malo pohvalim), sta kupila tole hišo v Podvelki. Polovico sta kar takoj prepisala name in po moževi smrti sem se preselila sem. Tako zdaj živim tukaj, skrbim za hišo in brišem prah po sobah..." ...ki jih je za vas samo precej preveč. Pa vas vendarle obiščejo kdaj? In drugi ljudje, sosedje, prijatelji, znanci? "Oja, seveda pridejo, moji dragi. Tri do štirikrat na leto. Res me imajo zelo, zelo radi. A Nemčija je le daleč... saj razumeš? No, pa ne rečem. Imam tudi druge obiske. In tudi sama rada kam grem. Nisem Tudi danes se gospa Marija še zna spogledovati s kamero... preveč osamljena, o ne. Si že znam urediti žjvljenje tako, da mi ni dolgčas. Ce pa se kdaj le počutim samo, si nalijem glažekta pravega in zapojem kakšno veselo in hudomušno." Vem, da ste odlična pevka, nekdanja cerkvena sopranistka. Dolga leta ste peli na JURIJ STRMČNIK 90 LET PRAZNUJEMO FRANC JURAČ V Radušah je v krogu svojih otrok, vnukov, pravnukov in prijateljev praznoval 90. rojstni dan Jurij Strmčnik. Na strmi Cepčevi kmetiji je vsa leta pridno gospodaril, garal in trpel. Ob pomoči svoje žene, ki mu je umrla leta 1 968, je pridno skrbel za svojo družino in svojim otrokom podaril najlepšo doto - pridnost in poštenost, katero mu sedaj na stara leta tudi vračajo. Ker majhna kmetija ni dajala dovolj za preživljanje, je vseskozi, dokler so mu dopuščale moči, pridno tesal les in pomagal pri gradnji in posatvljanju gospodarskih poslopij v krajih pod Uršljo goro. Pred leti pa je svojemu sinu Toniju prepustil kmetijo. Srečen in vesel je, da kmetija dobro napreduje in, da je na kmetijo prišel traktor in drugi kmetijski stroji. Ker rad prebira Viharnik, mu ob visokem življenskem jubileju iskreno čestitamo tudi mi. ▲ LJUDJE po 25 LETIH ZOPET STOPILI NA ODERSKA TLA DOGODKI MIHAELA KOTNIK Kulturno društvo "Avgust Hribar" iz Doliča je po 25 letih ponovno postavilo na oder komedijo v treh dejanjih "Svojealavka". Nič nenavadnega ne Bi bilo, če igre ne bi odigrali igralci, ki smo jo igrali prvič preči 25 leti na odru zadružnega doma. Sedaj že več let tam ni oderske dvorane, zato smo jo odigrali na odru osnovne šole Dolič. Po novem letu je predsednik društva Cveto Herlah obiskal vsakega igralca posebej. Prinesel nam je vloge in pričeli smo z vajami. Težko smo uskladili termine za vaje saj poleg službe in družine le težko najdemo prosti čas. Enkrat na teden smo se zbrali in kar "zagrizli v jabolko in pričeli z vajami. Dogovorili smo se, da se 2. aprila predstavimo v osnovni šoli Dolič . Bila je nabito polna dvorana obiskovalcev, zato smo predstavo ponovili še 15. aprila zvečer Vsem, ki ste si prestavo ogledali in se veselili z nami, lepa nvala, pa še kdaj nasvidenje. S tem smo odprli pot in spodbudili mladim veselje do oderskih desk. ▲ Od leve proti desni: hlapec: Cveto Herlah, dekla: Mihaela Kotnik, turist: Ivan Naveršnik, hči gospo-darja.Alenka Pavlič, gorski vodnik: Tone Rednak, gospodar: Franc Gačnikar, šepetalka: Cvetka Koletnik. PSIČKA IN MUC V SOŽITJU LUDVIK MORI Črni muc, ki ga je lastnica Cencka od nekod prinesla čiso majhnega, je še pogrešal materino mleko. A se je dobro znašel. Začel se je dobrikati psički Belki. Čeprav je bila zaradi cepljenja neplodna, je začudo pričela proizvajati mleko in muc se je kar dobro zredil ob njej, pa tudi lastnica obeh ju ni zanemarjala. A VIHA mm 17 ZALJUBLJEN V BUKOVE GOBE FRANC JURAČ TOMAŽ JE ZALJUBLJEN V SVOJE DELO FRANC JURAČ Malo je takih kot je Ciril Sirnik iz Legna. Že v otroških letih je rad stikal za gobami in jih iskal na bukovih deblih. Bukove gobe je razobesil in jih posušil. Na velikonočno soboto jih vsako leto nese k žegnu jih pred cerkvijo prižge, potem blagoslovljeni ogenj raznosi po hišah in ob tem za velikonočne praznike vsem zaželi srečo in zdravje v tem letu. Z nabranimi bukovimi gobami pa se je Ciril Sirnik postavil pred fotografa Eda Hribernika, ki mu je za spomin naredil tale posnetek. ▲ Na cesti, ki pelje proti Kopam smo srečali strojnika Tomaža Suška iz Svetega Vida nad Vuzenico, kjer je s kopačem zasebnega obrtnika Cirila Brezovnika pridno rušil asfalt in pripravljal ces-to za asfaltiranje. "Čeprav sem po poklicu strugar, me delo s stroji zelo veseli, zato sem se zaposlil kot strojnik. Pa tudi delo je lepo in zanimivo, posebno takrat ko gradimo ali popravljamo ceste na naše kmetije," pravi Tomaž Su-šek. ▲ /O koroška banka Koroška banka d.d., Slovenj Gradec, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ZARAČUNAVANJE NADOMESTIL OSTAJA N E IZ P R E M E N J E N O Za plačilo položnice morate plačati • pri bančnem okencu: 1% od zneska na položnici, najmanj 45,00 SIT in največ 800,00 SIT; • preko trajnega naloga: brezplačno (nadomestilo je v okviru mesečnega nadomestila za vodenje tekočega računa). Preko trajnega naloga lahko plačujete vse ponavljajoče se mesečne obveznosti (elektriko, telefon, RTV naročnino, dnevno časopisje...); • preko bančnega avtomata: enako nadomestilo kot pri bančnem okencu; • elektronsko: od 01.04. 2000 lahko kot komitent Koroške banke - imetnik tekočega računa - uporabljate za plačevanje položnic tudi spletno poslovalnico Klik NLB in sicer vas posamezen nalog stane le 30,00 SIT. Odločite se za eno od ponujenih možnosti sodelovanja s Koroško banko d.d. Slovenj Gradec, bančna skupina NLB. Z veseljem se priporočamo tudi za v bodoče! Ob tem bi vas radi povabili v našo prenovljeno poslovalnico na Ravnah na Koroškem, ki za vas posluje vsak dan neprekinjeno od 8.oo - 1 7.oo ure in ob sobotah od 8.oo do 11 .oo ure. --—V 3 Š 3 banka IO Koroška banka d.d. Slovenj Gradec USPEL GASILKI PRAZNIK FRANC JURAČ Sveti Florijan, zaščitnik gasilcev je tudi letos na šentflorijansko nedeljo v Dolič privabil gasilce iz sosednjih gasilskih društev in gasilce iz Pesja pri Velenju. Pred mašo je domači župnik Mirko Horvat opravil blagoslov gasilskih avtomobilov (na posnetku) po maši pa so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva iz Pesja pri Velenju prikazali gašenje požara z ročno gasilsko črpalko iz leta 1886. ▲ STROKOVNJAKA ZA GRADNJO ŠKARP FRANC JURAČ Oto Mlakar in Bihal Ikovič sta se že pred nekaj leti zaposlila pri Gozdnem gospodarstvu v Slovenj Gradcu. V teh letih sta se usposobila za polaganje odvodnih cevi na gozdnokamionskih cestah, najraje pa gradita obcestne škarpe, za katere sta prava strokovnjaka. S kopačem pa pridno pomagata pri pripravi cestišč za asfaltiranje. Tudi naš posnetek smo naredili na gozdni cesti nad Mislinjem. ▲ JURIJEVO ŽEGNANJE KONJ FRANC JURAČ Pri cerkvi svetega Jurija na Legnu so tudi letos pripravili tradicionalno žegnanje konj. Konjeniki so pripeljali svoje konje iz širše Mislinjske doline, iz okolice Doliča, nekaj konjenikov pa je s konji prišlo tudi iz Koroške. Za popestritev jurijeve-ga žegnanja konj pa so kot vsako Teto tudi letos poskrbeli Štirje kovači. ▲ W m m Xi' & 11 ■ v BfTlMr Bn j | j ■ /1 W ' * vm mm 19 KAKO PRAZNUJEMO SVETEGA FLORJANA VIKTOR LEVOVNIK V mesecu maju praznujemo god sv. Florjana. Ta svetnik je upodobljen z golido v rokah nad gorečo hišo pod seboj. Takšen se nam predstavlja na neštetih podobah. Florjan goduje 4. maja, v mesecu bujnega cvetja. Legenda pripoveduje, da so ga v času vladarja Diokleciana mučili tako, da so mu okrog vratu privezali mlinski kamen in ga vrgli v reko Anizo Enns. Legenda pripoveduje, da je pokopan na Avstrijskem Koroškem. Nad njegovim grobom stoji mogočno svetišče s slavnim samostanom. Častimo ga tudi pri nas na Slovenskem kot zavetnika udara strele in povodnji. Druga legenda pripoveduje, da je sv. Florjan prevzel mesto boginje Flore, ki menda goduje med 28. aprilom in 4. majem. Boginjo Floro so častili kot boginjo cvetja. Častimo ga tudi pri nas na Slovenskem kot zavetnika udara strele in povodnji. Je tudi zavetnik kovačev in gasilcev. Veliko je pregovorov in rekov, ki napovedujejo kaj smemo delati in kaj ne na njegov god. Na ta dan naj ne bi sadili fižola, ker bi a razjedla rja in tudi čez zimo i strohnel. Zelo znani so Florjanovi koledniki. Ti pridejo pet v poznih nočnih uran pred hiše. Gospodinje jim že prej nastavijo jajca, da jih poiščejo in jim potem spečejo "šmorn", ne sme pa manjkati tudi dobra kapljica. Zelo znan je rek, ki pravi:"Če na sam god sv. Florjana gre sonce v čistem nebu, da ni oblačka, je v tem letu zelo huda strela". Naj povem še to, da na dan sv. Florjana ljudje že v ranem jutru kropijo okrog hiše, da s tem preženejo kače. Florjan je tudi zavetnik drugih nesreč. Te običaje še danes marsikje ohranjajo. ▲. S tvojim pridnim delom vsakega osrečiti si znal. Pred usodo neizprosno sam, nemočen si obstal. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Ob težki in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, strica in brata FRANCA JAVORNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Prav lepa hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in nam izražali sožalje. Iskreno se zahvaljujemo tudi dr. Ervinu Pečniku in dr. Walnyju ter patronažni sestri Mariji Penšek za nego in obiske na domu. Hvala govorniku Marjanu Križaju za ganljivo izrečene besede slovesa, cerkvenim pevcem za zapete žalostinke, gospodu nadžupniku Francu Rataju za pogrebni obred, mislinjskim strelcem za sodelovanje pri popgrebu, Robertu Puru za odigrano Tišino ter pogrebni službi Jerneja Zaveršnika iz Šentilja pri Mislinji. Žalujoči: žena Marija, sin Stanko, Milka, sestra Antonija z družino ter ostali sorodniki. * 1910 + 2000 Zakaj ravno jaz, zakaj mi in zakaj prav ti, zakaj prav danes? IVANKA PUŠNIK Slovo je težko, slovo od življenja pa še posebej, saj je žalostno, boleče in dokončno v tej bujno cvetoči pomladi. Poslovili smo se od naše drage Ivanke Pušnik. Že leta nazaj sem jo poznal kot urejeno, vedro, živahni ženo in skrbno mater, zmeraj pripravljeno za prijazen razgovor, še več: z iskrico zdravega ljudskega humorja s čistim posluhom in zvobkim glasom. Takšna bo ostala v našem spominu. Zadnje čase smo se srečevali nekoliko redkeje. Razgovori so dali slutiti, da čas načenja njeno zdravje, počasi, zloslutno. Najhujšega pa nismo pričakovali, ne Še tako hitro, ne še zdaj in takoj. In vendar je življenje lepo. Mora biti. Ob Pušnikovi Vanki tega ni bilo mogoče prezreti. Življenje je lahko z rožicami postlano. Vanka si jih je sadila in zalivala do cveta sama. Vsem jih je sadila. In pod njimi? Nove. Tako malo slabega, tako malo sprenevedanja. Samo na svoj račun. Takšna lahkotnost ob včasih tudi neznosnem bivanju. S tolikšno veščino je preigravala težave, da so bile drugim skoraj neopazne. Ko življenje dozoreva, nam postaja vse bolj jasno, da odgovora zakaj ne potrebujemo. Da je pomembno le, kaj smo napravili, še bolj pa -kako. Da je veliko že to, da smo dobili to prednost, to srečo in smo bili del življenja, ki se kar naprej vrti v naravi. Ko na koncu ni več ciljev, to verjetno pomeni, da smo dosegli vse, kar smo si zastavili, da smo dosegli vse tiste cilje, ki smo jih hoteli doseči. Če je tako, je naše življenje imelo smisel. Življenje babice Ivanke ga je imelo veliko. V nekem drugem času je morala vrsto let sama vzgajati svoje otroke. S trdnostjo, z močjo, z redom. Pod njeno odločno držo, ki jo je obdržala do konca, pa je bilo prav z lahkoto začutiti čustva, ki jih je večkrat hotela tudi skriti. Rada je pela. Ni nam treba ugibati, v kaj je verjela, iskrenost in poštenje sta bili preprosto njeni lastnosti. Ni zahtevala in ni sodila! Zmogla je razumeti in pustila je živeti! Dovolj^ največ. Vse te vrednote je zapustila svojim otrokom. Že nekaj časa imajo tudi njeni otroci otroke. Ti otroci že imajo svoje otroke in tudi ti bodo imeli kmalu svoje. Življenje se vrti naprej. In vendar bo v vsakomur od njih ostala njena sled. Babica Ivanka je odhajala v letih, tudi bolna, vendar iz varnega zavetja svojih otrok. Bila je pomirjena. Dobro je opravila vse! Pušniška biča. Tako smo jo klicali celo tisti, ki smo se ob njej znašli po naključju. Ne, ker bi bilo to samoumevno in ne, ker bi nam kdo tako svetoval, ampak zato, ker je bilo biča Vanka ali Pušniška biča tako enostavno reči. In naj biča Vanka sedaj pomeni vse, kar je bila kadar koli. Vsakemu nekaj drugega, po svoje, vsakemu kar hoče. Branko DOBRAVC Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice IVANKE PUŠNIK iz Dovž se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti ter ji darovali vence, cvetje in sveče in plačali svete maše. Zahvaljujemo se gospodu Tajniku in gospodu Koratu za pogrebni obred. Hvala gospodu Krenkarju za govor pri vežici in gospodu Dobravcu za govor pri odprtem grobu. Hvala pevcem šentiljskega zbora in gospodu Grabnerju za zaigrano Tišino ter praporščakom. Vsi njeni * 1913 + 2000 * 1913 + 2000 Solza tiho po licu spolzi, ker te več med nami ni. Kje si? Iščem te! Ni te. Le kam si šla? Kje sedaj je tista lepa roža, nežna kot cvet... t-l • nez?a jkot Tj ' Težko je verjeti, da nekdo, ki qa imaš rad odide i da se nil—l: —2------------ 'elika praz lepe treni iče nam jil ki ga imaš r< in da se nikoli več Velika praznina je Spomini na lepe trenutke pa ostanejo in nihče nam jih ne m< FRANČIŠKA DLOPST SE K. Š. Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. MIRKO AREH Frančiška Dlopst, Knezova mama iz Bistre je bila rojena 21.8. 1913 v Lučah v prelepi Savinjski dolini. Težki časi brez dela in zaslužka so očeta, kot mnogo drugih pripeljali do tega, da je šel za boljšim kruhom v Ameriko. Mama je ostala sama s hčerkama Frančiško in Marijo. Po vrnitvi iz Amerike si je oče ustvaril novo družino na Koroškem in ker je bila mama brez sredstev za preživljanje, je malo Frančiško vzel s seboj. Kaj kmalu^se je morala navaditi na težko življenje, polno odrekanj. Že pri desetih letih je morala opravljati vsa gospodinjska in kmečka dela, v oskrbo pa je dobila tudi mlajšo sestro Marijo. Za skupno življenje si je našla pridnega in skrbnega moža Ivana, s katerim se je leta 1938 poročila. V harmoničnem zakonu, ki je trajal kar sedeminpetdeset let se jima je rodilo troje otrok, dva sinova in hčerka. Z veliko truda so kmalu obnovili kmetijo in kot je dostikrat v življenju, nesreča, še bolje, človeška zloba ne počiva in med vojno so jim požgali domačijo. Zavedali so se, da so zmote in krivice sopotnice resnici in da čas zaceli še tako globoke rane. Na novo so zgradili dom in vsa leta vzorno gospodarili. Z leti sta predala kmetijo v gospodarjenje hčerki in zetu. Tudi mladi na kmetiji gospodarijo napredno, pri delu so uspešni in vsakega uspeha se z njimi veselita tudi Frančiška in Ivan. Po svojih močeh pridno pomagata. Pa vendar, kruta smrt ji leta 1995 vzame moža, kar jo hudo prizadene. Cez kakšno leto tudi Frančiška zboli in tudi ona pri najobičajnejših delih potrebuje pomoč. Marsikje nastajajo podobne razmere, kot so pri Knezovih, vendar le redko vidiš toliko potrpežljivosti, medsebojne pomoči in predvsem medsebojnega spoštovanja kot smo ga lahko videli pri tej družini. Z vsemi dejanji so pokazali, da so jo imeli iskreno radi, da jim ni bila nikoli odveč ter da jo bodo res iskreno in dolgo pogrešali. Janez ŠVAB Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka JANEZA VERŠIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v trenutkih te najgloblje človeške stiske in bolečine z nami. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, še posebej družini gospoda Janka Zakeršnika, dr. Prevolnik - Klemenc Tilki in dr. Cirili Pušnik za vso skrb in lajšanje tegob, pevcem in govorniku gospodu Marjanu Križaju ter vsem, ki ste namenili denar za cvetje, sveče in maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Neutolažljivi: žena Majda, hčerke Boga, Janja in Silvija. Spet je kruta smrt posegla med nas in iztrgala iz naše sredine našega priljubljenega sokrajana, sodelavca in prijatelja, njegovi družini pa dragega moža, očeta in dedka Mirka Areha iz Starega trga. Kot je bilo mirno, zadovoljno in tiho njegovo življenje, tako je bil tih tudi njegov odhod s hriba nad mestom, od koder se je tako rad oziral po lepi domači slovenjegraški dolini, ki ga je spominjala na njegovo mladost in prijatelje. Spoštovali smo ga in ga imeli radi. Mislim, da je bil le malokdo v bližnji, pa tudi širši okolici, ki ne bi bil poznal pokojnega Mirka ali vsaj slišal za njega, za njegovo prijaznost do sosedov in znancev, za njegov humor, s katerim je znal vsakogar spraviti v dobro voljo. Sedaj ga ni več. Za seboj je pustil praznino, pa tudi veliko lepih spominov nanj. Ozrimo se malo na Mirkovo življensko pot, ki jo je prehodil v svojem 87 let dolgem življenju. Zibelka mu je stekla 8. novembra 1913 na starodavni Šanclovi domačiji na hribu nad Starim trgom, kjer se je rodil Sanclovim staršem kot drugi otrok izmed devetih. Bil je kmečki sin, vajen trdega dela od otroških let. Skoraj vse svoje življenje je preživel s konji doma in v službi. Poleg družine so mu bili vedno največje veselje in inljubezen. Skoraj vsa službena leta je preživel z njimi kot voznik pri prevozih in prevlakah lesa, največ iz plešivških gozdov. Drugo svetovno vojno je Mirko dočakal v stari Jugoslovanski vojski, ki jo je služil nekje na Hrvaškem. Po srečni vrnitvi domov se je Mirko takoj povezal z NOB, zato so ga Nemci še istega leta, meseca novembra, zaprli. Preživljal je taborišča od Maribora, Ptuja, Borla, pa vse do zloglasnega Mauthausna v Nemčiji. Po vsem tem taboriščnem križevem potu pa so ga Nemci zaradi pomanjkanja dokazov končno vendar izpustih. Doma pa se je moral potem vsak dan javljati na policijski postaji v Slovenj Gradcu. Ko si je zaželel družino, se je poročil leta 1 944. Hrastniška Martina iz Raduš mu je bila zvesta in dobra žena ter skrbna mati njunim štirim sinovom, od katerih danes, žal, živita samo še dva. Po poroki pa je spet kmalu odšel v partizane. Ker je bil zaradi taboriščnega življenja še oslabel in izčrpan, je delal v okolici Slovenj Gradca kot intendant, da je s hrano in drugimi potrebščinami oskrboval bližnje postojanke, med drugimi tudi Pavčkove bolnice na Pohorju, vse do konca vojne. Po vojni se je Mirko takoj zaposlil pri Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec kot voznik. S konjsko vprego je vozil les iz gozdov na skladišče in železniško postajo Slovenj Gradec. Mirka so zaradi njegovega poznavanja in ravnanja s konji zelo cenili in upoštevali njegove nasvete. Vedno je moral sodelovati pri večjih nakupih konj za potrebe Gozdnega gospodarstva, ki so bili takrat edino prevozno sredstvo za prevoze lesa iz gozda. Tako je potekalo življenje Mirku in njegovi ženi Martini srečno in zadovoljno. Edini težki trenutki v njunem skupnem življenju so bili izguba dveh sinov, ki jih nista mogla nikoli preboleti. Ko sem ju nazadnje obiskal na njunem domu, smo se veliko pogovarjali o teh težkih, a vendar tudi lepih časih. Bila sta srečna na svojem domu na hribu, od koder se tako lepo vidi njuna domača pokrajina in tudi kraj Mirkovega zadnjega doma. Mirko, v imenu tvojih nekdanjih sodelavcev in prijateljev ti želim miren zaslužen večni počitek v tvojem zadnjem domu, od koder se vidijo tudi Plešivški aozdovi, frate in drče, ki so bile dolga leta tvoj drugi dom in delovno mesto. Žalostni ženi, sinovoma in vnukom pa izrekamo iskreno globoko sožalje. V imenu sodelavcev, prijateljev in sosedov: Rudi REBERNIK mmmmm 21 IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO VUZENICA 2000 TATJANA ŠUMNIK Najmlajše iz Radelj so na oder pripeljali z lojtrnikom. Posejali smo seme in seme je vzklilo. Iz majhnega je zraslo veliko, iz enega koraka je nastal ples. Drobcena ideja je obrodila velik sad in tako se je v Vuzenici zbralo kar 1 1 skupin, v katerih predšolski otroci in šolarji radi plešejo. Po pozdravnih besedah podžupana Andrije Halužana so prvi zaplesali otroci vrtca Dravograd, oddelek Črneče. V skupini je 1 6 otrok starih od 3 do 6 let. Pogosto se s plesom in pesmicami predstavljajo in razveseljujejo varovance v Koroškem domu starostnikov v Črnečah. Naslov njihovega spleta je bil: Mi pojemo in plešemo, vodila pa jih je Anica Filip. Drugi so bili na vrsti otroci vrtca Marjetka iz Raven na Koroškem. Skupina deluje šele drugo leto, v njej je 16 otrok, starih od 3 do 6 let. Druži jih predvsem veselje do narodnih pesmi, za katere želijo, da se ohranijo ter osvojijo dušo in srce. Zaplesali so splet Petelinček je na goro šel, vodila jih je Metka Šteharnik. V naslednji skupini je bilo 30 otrok starih od 3 do 7 let. To je bila plesno-rajalna skupina vrtca Radlje ob Dravi, to je centralnega vrtca in enote Stadion. Dobivajo se vsak torek v telovadnici OS Radlje, kjer skupaj zaplešejo in zapojejo pesmice njihovih babic in dedkov, se poigrajo, pa tudi ponagajajo. Njihova najmlajša "ringarajarka" je stara 2 leti in Le kaj je v culi, ki smo jo dobili Črnjani? pol, večina pa jih je starih od 3 do 7 let. Z njimi plešejo in se igrajo Milka Lunič, Vlasta Srajner in Rozika. Skupina otrok iz Črne se imenuje Kralj Matjaž. V njej je 15 otrok, starih od 5 do 7 let. Pokazali so nam Splet otroških pesmi in plesov, o glasbi pa mislijo prav to, kar je zapisal že Mirko Slosar: "Rodimo se z glasbo v ritmu vesolja in narave, ki se nam razodeva že z bitjem materinega srca. Prav ta glasba in ritem nas napajata še vse zgodnje otroštvo z mirom in srečo." Skupino sta vodili Ida Kunc in Metka Jagodič. Otroška folklorna skupina Muta je še zelo mlada, saj deluje šele 4 mesece. V skupini je 12 otrok, ki so stari od 7 do 1 2 let in je bil to njihov prvi nastop. Vodi jih Manja Faletič. Mladi harmonikarji so še vsi osnovnošolci. Skupina je bila ustanovljena pred 3 leti in v tem času so že velikokrat nastopali v domačem kraju ► Otroci iz Vuzenice znajo hoditi s hoduljami. Pastirji tekmujejo v luščenju koruze: Miha pa svi'jo jaha, ha ha! Vuzenici, v sosednjih občinah in celo v tujini. Njihova srčna napaka je, da igrajo le narodno in narodno zabavno glasbo, saj vsi vemo, da danes nekaj velja le sintisajzer, kitara, flavta... Mladi harmonikarji se vse skladbe naučijo igrati samo po posluhu. V skupini igra 6 harmonikarjev, vodi jih Maksi Vinšek. Domača skupina je vedno nekaj posebnega. To je veljalo tudi tokrat, saj je v sKupini kar 34 otrok. Nekaj jih hodi še v vrtec, nekaj v 1. razred devetletke, nekaj v osnovno šolo. Pokazali so splet pesmi, iger in plesov s skupnim naslovom Dan's pa lahko krompir _ pečemo. Skupino vodi Tatjana Šumnik. Otroška folklorna skupina iz Šentanela nad Prevaljami šteje 14 članov. Radi plešejo, zelo radi pa pripovedujejo o običajih in navadah njihovih babic in dedkov in to v domačem - šentanelskem narečju. Vzor jim je odrasla folklorna skupina. Nastop so poimenovali Povabilo na žetev. Za plese, narečja in običaje skrbijo Renata Piko, Erika Plevnik in Andreja Jinta. Otroška folklorna skupina OŠ Šmartno šteje 24 otrok, ki so stari 10 let. Skupina deluje že 3. leto. Raziskujejo predvsem obleke, plese, igre in običaje Mislinjske doline. Skupino vodita Marica Gostenčnik in Mira Strmčnik. Predstavila se je tudi skupina, ki ni folklorna skupina, temveč so učenci 5.a in b razreda OŠ Šentjanž pri Dravogradu. Predstavili so svoj lanski projekt z naslovom Dan pastirjev. Nastopalo je 29 otrok, ki so stari 11 let. Vodile so jih Zdenka Krajnik, Irena Plazovnik in Florjana Kragelnik. Zadnji so zaplesali odrasli plesalci iz Šentanela nad Prevaljami. V skupini pleše 10 parov, ki jim igrajo 3 godci. V avgustu so vabljeni na folklorni festival na Poljsko, kjer se bodo pred- stavili s Steljerajo. Na prireditev Iz majhnega raste veliko smo jih povabili že drugič in pokazali so nam splet z naslovom Teritev. Skupino je vodil Peter Šumnik. Po prireditvi, ki smo jo s pomočjo SKLD območne izpostave Radlje in donatorjev pripravili, smo druženje, za katerega si želimo, da bi postalo tradicionalno, zaključili z željo, da se nas na naslednjem srečanju "Iz majhnega raste veliko" zbere še več. A jmm HH 23 OBNOVA CERKVE SVETE ELIZABETE V SLOVENJ GRADCU LEOPOLD KORAT Lani je bila obnovljena zunanjost cerkvene ladje, letos pa so dobri župljani in njihov župnik Peter sklenili obnoviti še zvonik. Prav v teh dneh že dobiva novo podobo. Cerkev sv. Elizabete je bila zgrajena že leta 1251. Zgraditi jo je dal takratni oglejski patriarh Bertold IV. Ta je bil stric svetnice Elizabete, ki je že trideset let po smrti (1 231) dobila v Slovenj Gradcu svojo cerkev. Mnogi naši predniki so v kasnejših letih popravljali in dograjevali in tako tudi spreminjali slog in zunanjost današnjega lepega in bogatega svetišča. Seveda, bolj kot slog in vse kar krasi to cerkev je pomembno to, da v njej prebiva Jezus. Bolj pomembno je, da se v tej cerkvi radi zbirajo farani mesta. Velikokrat se pred tabernakljem te cerkve pomudijo ljudje iz bližnje in daljne okolice, ki pridejo v mesto in gredo v bližnjo bolnico. Ob cerkvi sv. Elizabete stoji majhna in prikupna cerkvica, ki ji domačini rečejo "špitalska" cerkev. Oltar v njej je posvečen sv. Duhu. Ta je bila zgrajena okoli leta 1450 in je ostala po svojem slogu in po notranji opremi vse do danes nespremenjena. V njeni notranjosti so pomembne freske, ki govorijo o Jezusovem trpljenju. To je bila za čase, ko ljudje še niso znali brati prava knjiga, pravo Sveto pismo - "slikanica" (biblia pauperum). Tudi ta cerkev je bila lani obnovljena. Tako bosta obe prenovljeni cerkvi v Slovenj Gradcu, mestu med Pohorjem in Uršljo goro še poznim rodovom govorili o dobrih in plemenitih srcih, ki se kljub današnji znanosti in tehniki zavedajo, da človek ne živi samo od kruha. Naj se ob obnovljeni zunanjosti župnijske cerkve prenavljajo in bogatijo še mnoga srca. Bog naj poplača dobrim ljudem za vse darove, še posebno za "dar uboge vdove". Hvala gospodu župniku in dobrim župljanom. A ZADNJA VEČERJA ANA URŠEJ Idejo za mojo resnično zgodbo mi je dala žalostna vest, kako so mladi v Kranju mučili in ubijali mačke... Kako je v mestu s temi domačimi ljubljenčki zelo malo vem, saj sem vse svoje življenje preživela na deželi in tudi v hribih. Tu so skoraj pri vsaki hiši imeli muce in psa. Otroci smo imeli te živali zelo radi. Bile so del nas. Pestovali smo jih, se z njimi igrali in jih tudi hranili. Star pregovor v koroških krajih je nekoč veljal: "Ko prvič stopiš v kmečko hišo, najprej poglej psa in mačko in takoj boš vedel, kakšni ljudje živijo v tej hiši!" Pri nekem hribovskem kmetu so imeli lepega velikega mačka. Bil je temno sivo progast in kar svetil se je, tako lepo je bil rejen. Baje je bil dober lovec, strah in trepet za miši in podgane. Torej je bil res koristen za hišo. Otroci so ga lahko božali in rad se je z njimi tudi igral. Ime so mu dali Krpan. Toda, leta so minevala in Krpan se je postaral. Sploh niso šteli njegovih let, spadal je pač k hiši, kakor kak inventar. Kakor vsak človek, menda tudi žival obnemore v svoji starosti. Krpan je postal len. Opustil je lov na podgane in miši. Pozimi se je grel na Krušni peči, ali pa je bil v kuhinji pri gospodinji. Nihče pa ni vedel, kako pogreša Krpan meso. Gotovo je v svojih sanjah tuhtal, kako bi prišel do mesa. Tako je začel krasti. Sprva domači niso opazili. Enkrat pa je zmanjkala klobasa z mize, drugič kakšen kos mesa. To so nekoč opazili otroci, ko je vlekel kos mesa čez dvorišče na skedenj. Potem se je dogajalo, da je maček nesel izpred nosa gospodinji kakšno slanino in klobaso. Ko je to opazila, je rekla gospodarju: "Tako ne gre več naprej, naprosi soseda, da mačka ustreli." Otroci so na to zagnali vik in krik : "Ne, našega Krpana ne pustimo ustreliti!" In spet je ostalo po starem. Prišlo je poletje in žetev. Na dan žetve je prišlo veliko žanjic, zato so zaklali ovco, da bi jim dostojno postregli. Gospodinja je rekla možu: "Sedaj, ko že imamo meso, pa naprosi še Jako, da nam seseka tisto steljo, ki se že osipa." Jaka je prišel skupaj z žanjicami. Gospodinja je pripravljala meso -nekaj boljših kosov za pečenko, ostalo pa za juho. Krpan je sedel pod mizo in ko je gospodinja samo malo stopila od mize, je s svojimi spretnimi kremplji potegnil z mize kos mesa, nato še enega... "Zdaj mi je pa zadosti, Krpan!" je kričala gospodinja in odšla k stelni uti ter Jaku ukazala, naj s sekiro pokonča tega "kradljivega, starega" mačka in še dodala:"Sedaj ravno ni otrok doma, kar urno naredi in ga pokoplji!" "Če se bo le pustil ujeti", je pripomnil Jaka. Tedaj ga zagleda, kako se v stelni uti masti z ukradenim mesom. S sekiro ga je mahnil za vrat. Maček je omahnil. Jaka ga je potem vrgel v graben za grmovje. Med kosilom sta si potem gospodinja in Jaka samo pokimala, češ, opravljeno je. Za večerjo je potem gospodinja skuhala kislo juho iz ovčjih reberc. V veliki skledi jo je postavila na mizo, razporedila krožnike in poklicala žanjice k večerji. Bil je že skoraj mrak, ko so počasi prihajale v kuhinjo. Pripravila je tudi vodo, da so si lahko umile roke, potem pa so odše v kmečko sobo k večerji. Tudi gospodar je prišel za njimi in rekel gospodinji, naj prižge luč. Prižgala je petrolejko in jo obesila nazaj na steno. Potem pa, oh, groza... Vse ženske zavpijejo in zbežijo iz sobe. To, kar so videle, je bilo res grozljivo. Na mizi je bil Krpan, ki je lizal juho iz sklede. Njegova glava je napol visela v skledo, krvava in kri je kapljala v juho. Bilo je strašno. Tedaj gospodar zgrabi ubogega mačka, ga odnese ven in ga dokončno pokonča. Jaka je ušel in od takrat ga ni bilo več k tej hiši. Ljudje pa so še dolgo govorili o tem dogodku. Tako je končal svoje življenje ubogi Krpan. Njegovo življenje je bilo kaj vredno le, dokler se je lahko sam preživljal in bil v korist domačiji, potem pa, ko je bil on optreben pomoči, so ga neusmiljeno pokončali. To pa lahko naredi samo človek! A ZA RAZVEDRILO POGLEJTE IN UGANITE Dobro poglejte predmet na fotografiji in uganite, kaj je to oziroma kdo in za kaj ga uporablja. Vaše mnenje o tem predmetu pošljite na naslov uredništva: Uredništvo Viharnika Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec d.d. Vorančev trg 1 2380 Slovenj Gradec Izžrebali bomo 2 pravilna opisa predmeta in avtorja nagradili s knjižno nagrado. Uredništvo HUDIČ V ČRNI JANEZ ŠVAB, inž.gozdarstva, (T Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Kot sreski gozdar je v Slovenj Gradcu in na Prevaljah v obdobju med prvo in drugo svetovno voino služboval Alojz Mušič. Po naključju so mi prišli v roke njegovi zapiski "Spomin na mlada leta". Tu je zapisano ogromno zanimivosti. Ker pa sem že v prejšnji številki Viharnika pisal stare zgodbe z udeležbo hudiča, mi je posebej padla v oči zgodba z naslovom Hudič v Črni. Zgodba je bila že objavljena v 3. številki Planinskega Vestnika leta 1941. Približno tako je zapisana: V Črno je prišel nov, mlad kaplan. Bil je nekaj posebnega, tako da so kmetje in hlapci kar "drli" v cerkev. Zelo radi so poslušali njegove doživeto pripo- vedovane pridige. Ta kaplan je zašel na stranska pota in namesto, da bi stanoval blizu župnišča, je živel odmaknjeno, pusto življenje. V nizki, revni rudarski koči je živel od težkega dela na smrt bolan rudar. Prav težko življenje mu je vzelo vero v Boga in pred smrtjo se nikakor ni notel spovedati. Prigovarjali so mu, vendar zaman, tako da je kaplan že kar nejevoljno in osfro rekel: " Tega bo hudič odnesel pred vašimi očmi." Vsi žalujoči so se zbrali ob krsti s pokojnikom. Tiho so molili za starejšo žensko, ki je molila "v naprej". Na lepem vstopi v izbo kosmat, neostrižen, zelo visok mož. Na rami je imel veliko tesarsko sekiro. Ljudje so se v strahu kar spogledali. " Nič se me ne bojte, " je rekel mož, ki je na obrazih molečih videl strah. Mirno je stopil h krsti in pokropil pokojnega, pokleknil in pričel moliti. V tem času je pred vrati zarožljalo in vstopil je pravi, pravcati hudič. Ljudem je zastal dih, drug za drugim so naglo vstali in večina njih se je kar ritensko umaknila iz izbe. Le tesač je ostal v klečečem položaju ob ranjkem. Hudič ga je pocukal za rokav in mu rekel: "Pomagaj mi ga odnesti iz hiše! " Globoko v molitev zamišljen tesač se je nagloma obrnil in zakričal: " Ali si res hudič ali kaj? " S sekiro, ki jo je imel pred seboj je skoraj v istem času zamahnil in zadel hudiča točno po sredini glave. Ljudje, ki so slišali ta hrup, so pridrveli v hišo in zagledali v mlaki krvi hudiča. Dolgo so strmeli v truplo, nazadnje pa se je eden le okorajžil in iz domnevnega hudiča potegnil masko. In kdo mislite, da je bil maskiran hudič? Sam pobožni, za poslušanje zelo zanimiv, pa tudi po svoje nekoliko čuden kaplan. Pisec v epilogu zgodbe pove, da je morda resnična. Nihče pa ni nikoli vedel, kdo je bil neznani tesač, ki je po tistem kar izginil in ga ni več nihče videl. ▲ inmmm 25 v Vsi poznamo staro cesto proti Šentilju in avstrijski meji. In če bi kdaj v mesecu maju, malo pred enim od železniških prehodov zavili, bi se znašli sredi cvetočih, še nepokošenih travnikov. In sredi njih bi zagledali cvetoče polje perunik. Pogled, ki se ti odpre je tako neverjeten, da se zdi, da gledaš sliko francoskega ekspresionista, ki je oživela. V varnem naročju, na blagem pobočju in obrobljenem z nebom in gozdom, leži polje perunik mavričnih barv, v družbi žarečih makov, hermelik, maslenic, ki pripravljajo, da vzletijo. Ce poznate perunike, oziroma iris potem morate poznati tudi Izidorja Goloba. Iskrivih oči, zagorel, nasmejan, strokoven in precizen v besedah duhovit, skromen. Takšen bi bil kratek opis. Izidor Golob, inž. agronomije je vrtnar, ki se ukvarja z žlahtenjem perunik.Poznan je po vsem svetu - povsod tam, kjer gojijo strokovno ali ljubiteljsko perunike. Vzgojil je šest novih sort perunik, jih poimenoval in z njimi ponesel svoje ime in ime Slovenije širom po svetu. Kakšen je postopek ob rojstvu nove perunike, oziroma nove sorte? Vsaka sorta, ki je sprejeta in ki se jo kot novo sorto mednarodno prizna, se uvede v centralni register. Ta register se vodi v ZDA. Obstoji ena sama pooblaščena organizacija na svetu, ki skrbi za uvedbo in registracijo perunik in leta 1996 sta bili v publikaciji, ki jo register izdaja, navedeni dve slovenski vrsti... Vaši? Da, dve moji sorti: VESTALKA IN ZLATI ORNAT. Pred tem pa je bila že leta 19Z9 po enakem postopku registrirana sorta perunik, ki sem jo poimenoval MOJCA. Poleg teh treh je do danes registriranih skupaj šest slovenskih... Vaših. Golobovih šest sort perunik. da bodo bralke in bralci temeljito informirani... Da, MOJCA, JUNA SOMERO, AMOENIDO, MALA MAJA, VESTALKA IN ZLATI ORNAT. V Firencah sodelujete tudi v strokovni žiriji? Vsako leto je v Firencah največja razstava perunik na svetu. Prvič sem kot sodnik sodeloval leta 19ZZ v mednarodni žiriji. Do takrat na tem nafečaju/ii sodeloval še noben Jugoslovan. Že kar prvič sem spoznal kar celo paleto mednarodno priznanih strokovnjakov, ki se resnično spoznajo na perunike. Ta strokovna in osebna poznanstva z žlahnitelji, poznavalci in eksperti sem z lefi poglobil tako, da poznam ljudi s celega sveta. Imel sem čast, da kar petkrat sodelujem kot sodnik v mednarodni žiriji v Firencah. Prvič leta 1977 in zadnjič 1998. Leta 1985 pa sem celo predsedoval žiriji. Bi nam opisali kako poteka takšna svetovna razstava? ffci ^ ,.ui ji JV ^<4*^ jut ulrfdj'p M« itaik/i. /iV