Kalolišk cerkven list. Danica isha.ia vsak petek na celi poli, in velj& po pošti z« celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr., za c-etenleta 1 gld.30kr V tiskamici iprejemana na leto 4 gold., ta pol leta 2 gold.. za četert leta 1 gold.; ako zadene na ta dan praznik , izide Danica ____dan poprej._ _ Tečaj XXVII. V Ljubljani 14. velikega serpana 1874. t Ani 33. Koledar za naslednji teden. Veliki serpan. Avgust. 16. Nedelja XII. po bink. Evangelij: „Od usmiljenega Samarijana". (Luk. 10.) — Sv. Rok, spoz. in pomočnik v kužni bolezni, je bil na Francoskem v mestu z imenom ,,Monpelije" rojen. Njegovi pobožni in bogati starši plemenitega stanu, ki niso imeli otr6k, so si ga od Boga sprosili. Dete rojeno je imelo rudeČ križ na persih, kar je pomenilo, da ga je Bog za kaj višega odmenil. Njegova pobožna mati se ob sredah in petkih Mariji na čast posti, takrat je tudi dete le enkrat na dan hrano vživalo. Deček pri petih letih si že začne hrano pritergovati. V svojem 12. 1. je razodeval stud do nečimernosti in veselic, kazal pa je ljubezen do ubo-zih, zlasti romarjev. Oče mu na smertni postelji priporoča ljubezen do Boga in ubozih, zlasti do bolnikov, kar je Rok tudi natanko dopolnoval. Po smerti svojih star šev je bil Rok dedič vsega njihovega premoženja, ki ga je pa ubogim razdelil. V svojem 20. letu se podd v Rim na božjo pot. Ko čez visoke gore na laško zemljo stopi, sliši9 da v mestu Akvapendente kuga ljudi mori; berž gre v bolnišnico, ter se nje oskerbniku Vincencu za strežnika ponudi. Vincenc mu reče: „Ljubi moj popotnik! prav mlad si še, tvoje življenje je v silni nevarnosti". Rok mu odgovori: „Sej tudi vojak svoje življenje v nevarnost postavlja, da si minljiv venec zasluži, zakaj bi ga tudi kristjan ne postavljal, da si zasluži nebeško krono?" Rok v bolnišnico spušen *vse kužne ozdravi s sv. križem. Po tem gre v mesto Česano, in tudi tukaj ozdravi vse kužne s sv. križem. Sv. Rok hiti v Rim, in na prošnjo kardinala Britani-ta, svojega spovednika, reši z molitvijo mesto kuge. Zapusti pa Rim in po druzih mestih in vaseh ozdravlja kužne bolnike. Sv. Rok sam zboli; po čudežu ozdravljen se verne v svojo do movino, kjer je ravno huda vojska. Vojaki ga primejo, ker mislijo, da je ogleduh, in ga peljejo pred mestnega oblastnika, njegovega strica, kteri pa ga ni poznal; toraj ga d& zapreti v ječo. Rok pet let v ječi terpi. V ječi zboli, prejme svete zakramente, in angelj se mil prikaže, ter mu reče, naj pred svojo smertjo Boga prosi, kar mu 1'e naj bolj pri sercu. Rok prosi Boga pomoči ljudem v :užni bolezni, in zaspi v Gospodu v 3J. letu svoje starosti 1360. Vsa ječa je bila razsvetljena, luči gorč zraven njega, in na njegovi strani je bila tablica z napisom: „Rok, pomočnik v kužni bolezni". Kadar oblastnik sliši ime „Rok", se prestraši, ukaže merliča prenesti v cerkev in ga slovesno pokopati. Na njegovem grobu sozidajo sorodniki lepo cerkev. Kmalo po tem je bilo mesto na njegovo priprošnjo kuge rešeno. Ko so bili škofje v mestu Konštancu zbrani v cerkvenem zboru 1. 1414, se je začela kuga; po dovoljenji škofov se je v procesiji nosila podoba sv. Roka po mestu, in kuga je nehala. Vodilo sv. Roka: „Popolnoma ljubezen je ta, če je kdo pripravljen umreti za svojega brata". — „Veči ljubezen od te nima nihče, da kdo svoje življenje d& za svoje prijatle". (Jan. 15, 13.) Sv. Hijacint spoz ; sv. Elevterij šk. spoz.; sv. Arzacij spoz. 17. Ponedeljek. Sv. Liberat opat in njegovi tovarši sprič. Vandali, veČi del arijanci, so svoje dni po Afriki razgrajali in katoliške kristjane silili, naj bi k njih krivi veri prestopili; takrat se je njih kralj Ilune-rih v glavo vtepel, splošno spoštovanega opata Liberata, dijakona Bonifacija, poddijakona Severa in Rustika, in tnnihe Rogata, Septima in Maksima po vsaki cen', naj si kar koli veljd, v arijance spreoberniti. Ilunerih ukaže vsih 7 v Kartago k sebi pripeljati. Ko pa s svojim pregovarjanjem, obetanjem in žuganjem nič ne opravi, jih ukaže vkleuiti, v temno ječo zapreti in mučiti. Hunerih teh Kristusovih vojšakov ne more premagati, torej sklene zvezane v čolnu na morji sežgati. Velika množica ljudi jih k morju spremlja, oni pa ljudstvo k stanovitnosti v veri opominjajo. Krivoverci pristopijo še k naj mlajšemu, ki je bil še mladenček, rekoč: ,,Pusti stare trap« v smert iti, ti pa si še mlad, reši si življenje, kralj te bo povikšal." Maksim, mlad v letih, star pa na pameti, jim odgovori: ,,Nihče me ne more ločiti od mojega oč^tain od mojih bratov. Kakor so sedmeri makabejski bratje za svojo postavo kri prelili, tako bomo tudi mi sodmeri za Kristusovo vero življenje dali." Kralj te razserdi, ter jih ukaže k stebrom z žeblji pribiti in z ognjem pokončati; pa kolikorkrat hosto zažgejo, tolikokrat ogenj precej ugasne. Kralj še bolj razdražen zapove rabelj-nom, jim z vesli glave razbiti in jih v morje vreči; morje pa jih na suho verže. Pravoverni jih slovesno pokopljejo. To se je godilo 483. leta. Vodilo sv. Liberata in njegovih tovaršev: „Rajše hočemo umreti, kakor z vami, arijanci, potegniti, in Kristusovo naturo božjo tajiti; kdor terdi, da Kristus ni enacega bitja z Očetom, tega tudi Kristus ne bo za svojega spoznal pred svojim nebeškim Očetom." Sv. M a m a n t sprič.; sv. M i r o n maš. sprič.; sv. Anastazij šk. spoz. 18. Torek. Sv. Agapit Preneščan, sin plemenitih staršev, v Rimu rojen; bil pa se je s svojim učeni-kom Porfirjem umaknil v mesto Preneste. „Vse premorem v njem, kteri me poterjuje " Te besede sv. Pavla se pač po pravici smejo obračati na sv. mladenča Aga-pita. Le poslušajte, kaj je vse za sv. vero preterpel. V svojem 15. letu je kristjane v veri poterjeval, in cesarja Avrelijana grajal, da toliko nedolžne kervi preliva. Cesar to zvč in ga ukaže vjeti in k sebi pripeljati. Cesar je bil pripravljen mladenču odpustiti, Če maliku Jupiterju daruje. Ko pa noče tega storiti, ga ukaže s vofovskimi žil jami tepsti in v ječo zapreti, ter mestnemu oblastniku Antijohu zapov6, naj ga Se terše kaznuje, če se Kristusu ne odpove. Antijoh ga 4 dni pčsti, mu ne di ne jesti in ne piti. Angelj ga v ječi okrepči, mu ie hujše muke napove, pa tudi Božjo pomoč obljubi. An-ti j oh pošlje Atala, od vere odpadlega kristjana, k njemu ▼ ječo, in ta ga tako-le nagovori: „GIej, tudi iaz sem bil kristjan, pa sem bogovom daroval, in sem s daj velik gospod; st6ri tudi ti tak6, in cesar te bo v čast povzdignil". Agapit mu odgovori: „S tem si nebesa zgubil in si pekel kupil. Pobčri se spred mene, nesrečni odpade-nec, in sporoči oblastniku, da mene ne premore nobena stvar ločiti od presvete Trojice". Oblastnik ukaže rabeljnu, naj mu žerjavice na glavo dene. Agapit mu reče: „Tvoja žerjavica mi je krona na glavi". Oblastnik ga ukaže tako bičati, da je bila rana pri rani, po tem za noge na kol obesiti, pod glavo pa smerdljive reči igati. Mladeneč reče: „Smerd-ljivi dim mi je prijeten zrak". Ko 4 dni na kolu visi, ga pride Atal gledat, če se živi; vidi pa, da v belem oblačilu po žerjavici hodi in Boga hvali. Atal se prestraši in kes*, ter je pripravljen z Agapitom vred ter-peti in umreti; bil je 21. vel. serp. ob glavo djan. Antijoh ukaže Agapita sleči in z vrelim kropom polivati; mladeneč pa pravi: „Vreli krop je meni hladna voda". Ko poslednjič zapove čeljusti mu izbiti, se s stola na tla zavali in vpije: „Naši bogovi so nič, Agapitov Bog je resnični Bog", in zdajci umerje. Cesar raztogoten ukaže mladenča pred leve vreči, levi pa se mu k nogam vleiejo, ter jih ližejo. Avrelijan zapovč Agapita ob glav« d jati 18. vel. serp. 275. 1. Vodilo sv. Agapita: „Bog je z menoj, nič se mi ni treba bati". Nasproti pa, ljubi bravec! če Bog ni s teboj, če si se po smertnem grehu od njega ločil, po tem se ti je vsega treba bati, zlasti večnega pogubljenja. Ss. Janez in Krisp maš. sprič.; ss. Leon in Julijana sprič.; sv. Helena, mati Konštantina Včli-cega. 19. Sreda. Sv. Ljudovik, škof v Tolozi na Francoskem, je bil kraljevega rodu, 1274. 1. rojen; njegov oče je bil sicilski kralj Karol II, njegova mati pa je bila Marija, hči ogerskega kralja. Se deček se je vsega Bogu daroval, ter se veselic skerbno ogibal, pridno molil, rad v cerkev hodil, pa tudi svoje nedolžno tel6 žo pokoril. Ko je bil njegov oče v vojski od aragon-skega kralja vjet, je mčgel 141etni mladeneč namesto njega kot zastavljenec iti na Spanjsko v Barcelono, kjer je 7 let bival v kapucinskem samostanu, in je s tolikim vspehom študiral, da je bila splošnja mis"l: vednosti so mu bile bolj odzgoraj vdihnjene kakor pa s trudom pridobljene, ker več je molil, kakor pa študiral. Po pre-stanem poroštvu za očeta mu je bila na ponudbo nevesta, sestra aragonskega kralja; on pa je zvest ostal svoji obljubi, da stopi v samostan manjših bratov sv. Frančiška Asiskega. Vsa kraljeva rodovina mu je branila, pa tudi viši ga iz strahu niso hotli sprejeti v samostan. Po papeževem dovoljenji je bil v Neapolju v svojem 22. 1. masni k posvečen in je v Rimu po svoji obljubi pristopil v samostan. Drugo leto je bil zopet po papeževem dovoljenji in volji posrečen za tolozanskega škofa. Le iz pokoršine do papeža je sprejel to težko breme na ramo. To viši pastirsko službo je z vso natančnostjo opravljal, z besedo in z izgledom veliko grešnikov spreobernil, in tudi veliko judov pripeljal v ka- toliško Cerkev. Ljudovik je bil oče ubozih, vsak dau je v svoji hiši preživil 25 siromakov. O sy