NOVEJŠE ARHEOLOŠKE RAZISKAVE 
CLAUSTRA ALPIUM lULIARUM 
IN KASNOANTIČNIH UTRDB V SLOVENIJI
PETER PETRU
Narodni m uzej, Ljubljana
D osedanja p red av an ja prvega srečanja jugoslovansko-italijanskih prouče­
valcev kasne a n tik e in zgodnjega srednjega veka na področju zgornjega Ja d ra ­
na, so osvetlila m noge spom enike cesarskega blišča in visoke duhovne kulture 
poznorim skega sveta, tako v Raveni, K onkordiji, Ogleju, G radežu, T rstu in 
Poreču. Vzporedno s tem i velikega občudovanja vrednih spom enikov, ostajajo 
Claustra A lp iu m lu liarum v senci. V endar dokazujejo p rav te zidane zapore 
od kvarnerskega zaliva do Koroške človeško stisko kasnorim ske družbe. Clau­
stra A lp iu m lu lia ru m spričujejo nam reč drugačen položaj ta k ra tn e družbe, 
kot pa visokovredni dosežki a rh itek tu re in likovne um etnosti. Zapore nam 
nazorno govore o b itju in nehanju in o mogočnih prizadevanjih ohraniti rim ­
ski svet, ured itev in kulturo.
M edtem ko v aru jejo hadrijansko obzidje,1 germ ansko-retijski limes,2 trd ­
njave in kašteli v D jerdapu3 ali obzidja in utrdbe v K arp atih 4 le obrobne po-
1 R eferat p re b ra n v P oreču na s re ­
čan ju ju g o slo v an sk o -italijan sk ih a rh e o ­
logov. E. B irley, R e s e a r c h o n H a d ria n s 
W a ll (D urham 1961). E. B irley, R o m a n 
B r ita in a n d th e R o m a n A r m y (K endal 
1953). J. C ollingw ood B ruce (By S ir Ia n 
R ichm ond), H a n d b o o k t o th e R o m a n 
W a ll (N ew castle u p o n T yne 1966). V. E. 
N ash - W illiam s (by M. G. Ja rre tt), T h e 
R o m a n F r o n tie r in W a le s (C ardiff 1969). 
A. S. R obertson, T h e A n to n in e W a ll 
(G lasgow 1968).
2 H. S chönberger, T he R om an F ro n ­
tie r in G erm any, J o u r n a l o f R o m . S tu d . 
59 (1969) 144. W. S chleierm acher, D e r r ö ­
m is c h e L im e s in D e u ts c h la n d (D er L i­
m esführer, B erlin 1961). J. G arbsch, D e r 
s p ä tr ö m is c h e D o n a u — • I lle r — R h e in — 
L im e s (A alen 1970). H. v. P etrik o v its, 
F o rtificatio n in th e N o rth - W estern R o­
m an E m pire, J o u r n a l o f R o m . S tu d . 61
(1971) 178 ss.
3 S ta r e k u ltu r e u D je r d a p u (B eograd 
1969).
4 V zborniku za C. D aicoviciu, D a ­
c ic a (Cluj 1972). Isti, M icia, o. c. 176. Isti, 
F ossatum — sat, o. c. 586. St. Ferenczi, 
O b serv atti cu p riv ire la sistem ul si ca- 
ra c te ru l asa — zisulni »Lim es Dacicus«, 
A c ta m u s e i N a p o c e n s is 5 (1968) 75. Isti, 
D ie E rforschung d es röm ischen Lim es 
au f den H öhen des M esesgebirges, D a ­
r ia 11 (1967) 143. Isti, Ü b e r d ie V e r te id i­
g u n g d e r N o r d g r e n z e d e r P r o v in z D a z ie n 
(Satu M are 1969). Isti, C iteva p recizari in 
leg atu ra cu n o tin u ea de L im es D acicus, 
A p u lu m 9 (1971) 599. E. C ondurachi, Neue 
P roblem e u n d E rgebnisse d e r L im esfor­
schung in S cythia m inor, S tu d ie n z u d e n 
M ilitä r g r e n z e n R o m s, B eihefte der B on­
n e r Ja h rb ü c h e r 19 (1967) 162. Gl. še S. 
Soproni, L im es S arm atiae, A . M o ra F. 
M u z e u m E v k ö n y v e 2 (1969) 117.

krajine im perija, p a ščitijo Claustra A lp iu m luliarum m atično deželo te sve­
tovne države.5 Rim ske zapore v Sloveniji so im ele torej neko posebno in glede 
na m ožnosti zelo nehvaležno nalogo: zadržati vdor množično preseljujočih se 
ljudstev v Italijo.
Claustra A lp iu m luliarum so tu d i eden izmed redkih antičnih spomenikov 
Slovenije, čigar shem atična risba se je ohranila v Notitia dignitatum omnium 
tam civilium quam m ilitarium in partibus occidentis. To upodobitev Julijskih 
alp s strm im i pobočji nazorno dopolnjuje podatek v jeruzalem skem itinerarju,6 
kjer je za im enom Castra — A jdovščina — dostavljen stavek: inde surgunt 
Alpes Iuliae. S to ugotovitvijo je podana tudi obram bno-strateška opredelitev 
pokrajine. S tem i naravnim i oviram i je bil postavljen tu d i tem elj in osnova 
za obram bo Ita lije na njenih vzhodnih dostopih. Spričo tega se nam zdi razum ­
ljiva odločitev načrtovalca, da je postavil te zapore n a grebene in na najvišjih 
točkah prelazov.
Risba pa n am daje tudi pravilni napotek za samo raziskovanje zapor. Prvo, 
na k a r nas poleg tega opozarja, je, d a sta ob cesti proti Ogleju k a r dva zapor­
na sistem a; drugič je iz upodobitve razvidno, da so claustra obzidje okrepljeno 
s stolpi.
V resnici je zapora zasnovana kot povprečno 1— 1,10 m debel zid. To so 
potrdila tudi izkopavanja na Rijeki, v Jelenju, Prezidu, R akitni, Verdu, Zapla­
ni in ob kastelih n a M artinj vrh u te r Lanišču pri Rogatcu. Tu smo nam reč 
opravili n a č rtn a izkopavanja, da bi razjasnili topografsko-gradbene podrobno­
sti in osvetlili izgled te r p rilagajanje zapore danim terenskim pogojem. Kot 
rečeno, je bilo zaporno obzidje debelo ok. 1,10 m. N a notran ji stra n i je bilo do­
datno okrepljeno s ponavljajočim i se kontrafom im i zidovi. Ti kontraforji so 
3,60 do 4,80 m oddaljeni, s čim er so tud i enako veliki stolpi, ki so razvrščeni 
na razdaljah 110— 150 korakov, vključeni v tak razpored opornih zidov. K er 
so ti ko n trafo rji tu d i v vogalih stolpov ob obzidju, je zelo v erjetn a razlaga, 
da so služili ko t podstavek lesenem u dostopu in kot oder, na k aterem so stali 
vojaki.
Na izpostavljenih položajih so zgradili ob m anjših še večje opazovalne 
stolpe. K ljučna m esta — tako N auportus, ad pirum, Castra — p a so izgradili v 
utrdbe. Dokaz in potrditev nekdanjega izgleda samih zapor smo dobili na več 
m estih, najb o lje na že naštetih. R aziskovanje največjega odseka je opravila
M. U rleb na C esarskem vrh u pri V rhniki. Tu je pri odcepu ceste na Strm ico 
izkopala obzidje m ed stolpom 44 in 45 po M iillnerju.7 O dkrivanje obzidja so 
pričeli p ri železniški progi L jubljana—Postojna, kjer se je pokazalo, da je sam 
zid širok 1,05 m in n a n o tran ji stran i okrepljen s ponavljajočim i se kontra­
forji (sl. 1). E nake rezultate je dala sonda na istem obzidju p ri zaselku Zapla­
na. Tu je zid o h ran jen do višine 1,2 m, njegova povprečna debelina pa je tudi 
tu 1,05 m. K o n trafo rji so tu 3,48 m vsaksebi in so 0,92 m široki te r l m dolgi. 
Na tem odseku je tud i stolp 52 vgrajen m ed dva kontraforja. Stolp m eri 5 X 
X 5 m. G rajen je kot sam a zapora iz lepo oblikovanih lom ljencev dolom itizira- 
nega apnenca te r vezan z apneno m alto. Obzidje je tem eljilo bodisi na živi 
skali ali na sivo-rum eni ilovici. Le p ri južnem zidu stolpa 52 je za vezivo upo-
5 C la u s tr a A lp iu m lu lia r u m I, F o n - 7 A. M üllner, Der röm ische Lim es in
tes (K atalogi in m o n o g rafije 5, 1971). d en italischen G renzgebirgen, A rg o 8
6 560, 2 — ed. C untz (1900) 200 in 9 (1901) 11.

Sl. 1. V rh n išk a zap o ra (Z aplana — C esarski vrh), tlo ris o-bzidja in stolpa
Fig. 1. Le chiuse di V rh n ik a [Nauportus] (Z aplana — C esarski vrh): p ia n ta delle m ura
e della to rre
rab ljen a ilovka. N otran jo st stolpa je b ila izpolnjena z ruševinam i; dno je bilo 
ravno in sestavljeno iz raščenih skal in sphane ilovice. Na tle h so tudi dobili 
poleg neizrazitih kosov lončenine še b ro n ast novec V alentinijana I. ali Valensa 
verjetno kovan 1 . 373.
Od stolpa 51 sm o prekopali samo zahodno polovico, ker je uničena strati- 
g rafija v notran jo sti dokazovala, da je bil stolp že preiskan.
Do skoraj istih rezultatov je prišel 1970 D. Vuga, ki je raziskal obzidje 
nad V rhniko na desnem pobočju nad Dolinsko potjo m ed M iillnerjevim a stol­
pom a 33 in 34.8 V dveh sondah, ki jih je izkopal, je ugotovil, da je zid zgrajen na 
sterilni plasti ilovice, ki p rek riv a živo skalo. Tudi tu je bil teren sprva izrav­
nan, na to p re lita p rv a p last m alte in šele v to položena p rv a v rsta kam enja 
tem eljev. Tudi apneno vezivo je bilo slabo, podobno kot v Zaplani. Drugače 
so kam ni lepo zloženi tako, da je na zunanji strani v rsta večjih lomljencev, 
vm esni prostor pa je b il zapolnjen z m anjšim i kam ni. Razloček p ro ti istem u 
obzidju n a Z aplani pa ugotavlja Vuga v sam i obliki zidu. Tu ne srečujem o 
kontraforjev, m arveč je ob zidu enotno in neprekinjeno podnožje široko 0,40 m. 
Tako je tu obzidje v tem elju debelo 1,55 m in se stan jša v zgornjem delu na 
1,05 m. Še neka posebnost je bila ugotovljena na odseku zapore v Dolinski 
poti: im ela je tu d i n a prednji stran i za 9 cm razširjen tem elj.
Iz om em be v V arstvu spom enikov9 povzemamo tu d i opis zapore pri R a­
kitni. Prof. J. K lem enc piše, da so odkopali predel obzidja V rh P rezida (ljudsko
8 M. U rleb, S trm ic a nad V rhniko, sk a pot p ri V rhniki, V a rstvo spom enikov 
V arstvo sp o m en iko v 9 (1962-64) 189 in 15 (1972) 148.
A rh. pregled (1962) 223. D. Vuga, D olin- 9 J. K lem enc, R ak itn a, V arstvo spo­
m en ik o v 9 (1962-64) 152.

ime) v dolžini 17,50 m. Zid je tu širok do 1,20 m in na zahodni strani okrepljen 
s trem i, približno 4,60 m oddaljenim i kontraforji debelimi 1— 1,10 m in dolgi­
mi do 2,50 m. N ad samo strm ino so odkrili stolp vel. 4 X 4 m. Zidovje je g ra­
jeno iz različno velikega lomi j enea te r vezano s slabo m alto iz apnenčastega 
peska in celo le z apnom pom ešanim z zemljo.
Na obm očju Jelen ja pri Rijeki so dokazale sonde, da je obzidje tudi tu 
podobno zaporam ob cesti iz Emone v Tergeste in Akvilejo. Po opisu R. Ma- 
tejčič1 0 je sam zid širok 0,9 — 1,0 m te r je okrepljen na vsakih 3 m s kontra- 
f or jem vel. 1 X I m , Stolpi so na tem delu zapore — kot običajno — z notra­
nje stra n i obzidja in im ajo vhod s strani. Tako na zunanji kot na notranji 
steni stolpa so dobili močno plast zglajenega ometa. V n o tranjosti so dobili 
črepe lončenine, opek in žrm lje.
V dolini P red prisikom n a predelu zapore pri Izviru Rečine je R. M atejčič 
izkopala 30 m dolgo sondo v neposredni bližini trase, ki jo je 1938 raziskoval 
M. M irabella-R oberti.
Tu je obzidje debelo 2,20 m in grajeno enostavno tako, da je kam enje v 
tem eljih položeno na ilovico. Na podlagi raziskav m eni R. M atejčič, da je to 
obzidje grajeno drugače in na osnovi njenih terenskih zapažanj meni, da bi 
ta zid mogel b iti del taborskega obzidja.
Za izgled obzidja so zelo pom em bne ugotovitve nad reškim pristaniščem . 
P ri Sv. K atarin i je na 2,5 m visokem obzidju vidno, kako se stopničasto zoži 
v prsobran. Tu je to bilo verjetno možno, ker je debelina podnožja zidu 1,56 
do 1,68 m in je ta odsek zapore po tem soroden onemu v Dolinski poti nad 
V rhniko.
V R otai vasi (Rattendorf) v Z iljski dolini so dobili 1,5 km dolgo in 1,20 m 
debelo zaporno zidovje, ki je po teh m erah debelejše od običajnih. Tolikšno 
debelino je im el le še zid v dolini K obiljnega C urka pod D ednikom p ri Robu.1 1
Sicer smo od obzidja dobili le k rajše odseke ob izkopavanjih večjih ogled­
nih in varovalnih stolpov na G radišču p ri M artinj vrhu, L anišču in na H ru­
šici. Povsod je zid 1,0— 1,10 m širok. K a r velja omeniti, je, da v teh sektorjih 
nismo dobili kontraforjev; to kaže na neke posebnosti v gradbeni in fortifika- 
cijski zasnovi. Očitno je nam reč ig rala tu vlogo tu d i moč rim skega strelnega 
orožja (sl. 2). Sodeč po izračunih na trd n jav ah v A ngliji, je bil sm rtni zadetek 
sulice oz. kopja okoli 25 m (berm a in dno prvega obram bnega jarka, kakor 
ga vidi in obvlada vojak s 7—8 m visokega obzidja oz. sredina med dvem a 
stolpoma), m edtem ko je lokostrelec povečal branjeni prostor na 100 m pred 
obzidjem s tem , da je najbolj b ran il s sm rtnim i zadetki območje 60 m; 
s k atapulti in drugim i podobnim i n apravam i pa so uspešno b ran ili prostor 240 
do 350 m pred obzidjem . D ejansko so to n a Lanišču potrdili, saj je stolp od­
daljen od rim ske ceste 30—35 m. Zato verjetno v tem uspešno branjenem pro­
storu ni bil p o treb en mostovž — naslonjen na kontraforje, — ki bi omogočal 
nasprotniku — v kolikor bi ga zavzel — celo zelo lahek dostop v ključne ob­
jekte obram be.
Menim, da nam to razm išljanje nakazuje tudi drug sklep: večji stolpi so 
sam ostojne u trd b en e točke, ki niso povezane preko mostovža z zapornim obzid­
1 0 R. M atejčič, S edam godina ra d a u 1 1 C la u s tr a A lp iu m I u lia r u m I, F on-
istraživ an ju L ib u rn isk o g Lim esa, Osječ- tes (K atalogi in m onografije 5, 1971) 90 in 
k i z b o r n ik 12 (1969) 24. 68.

jem. N asprotno pa so m anjši stolpi (4 X 4 m) gotovo že po svojem nam enu se ­
stavina obram be na sam ih zaporah in zato povezane z mostovžem. Tako je 
tudi razložljivo, da im ajo ti m anjši stolpi v rata s stran i (lokaliteta R ebar na 
G robniškem polju), k er je skoznje vodila branilce pot na obzidje.
Istočasno dokazuje risba v delu N otitia dignitatum , da so stolpi segali čez 
obzidje te r so bili torej grajeni v nadstropja. Sodeč po n ajdbah M. U rlebove 
na Strm ici je gotovo, da je služilo p ritlič je m oštvu v stolpu za kuhinjo in 
ogrevanje, saj so dobili tu kurišča in n ašli posodje. P rostor n ad tem — zvezan 
prek v ra t z m ostovžem —- je m oral spričo tega rab iti kot bivalna soba oz. 
spalnica, k er so le tako mogli branilci brez težav zasesti svoje prostore na 
obzidju. Iz te sobe je vodilo stopnišče odnosno lestev še na v rh stolpa, k jer je
1 . KATAPULT (7 5 -7 5 0 q r.) 1 0 0 -2 7 0 0 1
3. LOK - P U Š Č IC A ( 5 0 qr. ) 8 0 - 1 0 0 m
4. SULICE-KOPJA 2 5 m .
jio o m js<^ j I |io|
Sl. 2. Dcrr.et posam eznih vrst antičnega orožja 
Fig. 2. Gitata delle singole armi dell’ Evo A ntico

stal stražar ali opazovalec. Obstoj teg a nadstropja, ki je im el opazovalno režo 
verjetno tik pod streho, vsiljuje že dejstvo, da bi v nižje ležečih predelih — 
dolinah in tokavah — s stolpa drugače ne imeli razgleda. D ejansko se je ta 
dom neva p o trd ila tud i na Cesarskem v rh u in Zaplani, k jer je bilo ognjišče 
na raščeni zem lji in je m oral biti tako prizem ni prostor brez v ra t in se je 
vanj m oralo sto p ati po stopnicah. P ri predpostavljeni višini 2,5 m kletnega
Sl. 3. Obrambni stolp v območju li­
mesa, upodobljen na Trajanovem 
stebru
Fig. 3. Torre difensiva della zona 
del lim es
prostora, in 4,5 m visokem obzidju tu d i naslednje nadstropje ni moglo služiti 
za opazovanje in stražo. To vlogo je m oglo celovito opravljati le nadstropje nad 
obzidjem. Spričo tega utem eljeno predpostavljam o vsaj trietažn e stolpe na 
zapori. Po risbi zapor1 2 pa vidimo n a nedokončanem stolpu v prvem obzidju 
levo, da so stolpi im eli štiri etaže. To bi se ujem alo tudi z znanim i upodobit­
vam i na T rajanovem (sl. 3) in M ark A vrelovem stebru v Rim u te r s popularno 
rekonstrukcijo sto lp a iz O denw alda.1 3
P ri M iillnerj evem stolpu 44 na vrh n išk i zapori bi ob tak i razporeditvi in 
tlorisu posam eznih prostorov (4 X 4,5 m) mogli predpostavljati, da je v času. 
ko je bila zapora branjena, bivala v stolpu ena desetina. K er je vseh stolpov 
na prek 10 km dolgi zapori n ad V rhniko 52,1 4 bi v običajnih razm erah znašala 
moč stalne posadke 500 mož (cohors quingenaria).
1 2 Ibidem 5, slik a po izvodu shra­
njenem v Bodleian Library (Ms. Canon, 
mise. 378).
1 3 G erm n ia R o m a n a l (1924) T. XI: 3.
1 4 A. M üllner, Der römische L i­
m es in den italischen Grenzgebirgen, 
A rg o 8 (1900) 200 ss in 220 ss in 9 (1901) 
11 ss in 29 ss; ta M iillnerjev članek je iz­
šel v prevodu tudi v A rch eo g . T riestin o 
24 (1902) 151 ss.

50m A J D O V Š Č I N A
Sl. 4. Ajdovščina. Tloris rimsike trdnjave
Fig. 4. Ajdovščina. Pianta della fortezza romana
HUBELJ

O srčje obram bnih naprav na vzhodni m eji m atične dežele zahodnega dela 
im perija je bilo v A jdovščini (sl. 4). T u so verjetno prezim ovale tud i čete, tu je 
imel tu d i v času vojaških napetosti sam comes svoje središče, tu je prebival 
v času bitk tako cesar M aksim us kot kasneje Evgenij. Zato pričakuje sloven­
ska arheologija od m odernih raziskav v Ajdovščini še mnoga pom em bna zgo­
dovinska odkritja.
Zato smo v le tih 1965 in 1968 izvedli v Ajdovščini dvoje načrtn ih izkopa­
vanj. P rvo je bilo na območju nove kino dvorane, drugo na Titovem trgu ■ — • 
v obm očju grajskega v rta.1 5
Že p ri odstran jev an ju ruševin sta re kinodvorane so zadeli delavci na tri 
fragm ente napisa z izredno lepim i črkam i . . . VIV ..., ... AM .., ... R ... 
in na dele arh itrav a, ki se odlikujejo- z dognano tehniko klesanja. Od pripada­
jočega objekta smo odkrili na zahodnem robu kinodvorane m asivni zid. Zahod­
no ob njem pa smo dobili še -kloako usm erjeno sever — jug, pokrito s tegulo 
s pečatom Q. Caecili Flaviani in v tej zlatnik K onstantina II.
Glede na n ajd b e predvsem na m asivni zid, kvaliteten a rh itra v in 22 cm 
visoke črke te r na nezazidan prostor v antiki zahodno od stavbe, predpostav­
ljamo, da smo odkrili svetišče. Za datacijo v konec 1. ali zač. 2. stol. (hadri- 
jansko obdobje) govore tako stilne analize, kot tudi pečat na opeki. Ali bi lahko 
dopolnili črke V IV v Flu]viu[s frigidus in tako povezovali v T abuli Peutinge- 
riani sporočeno im e postojanke zahodno od postaje ad pirum (Hrušica) s posve- 
til-nim napisom svetišča, ostaja odprto vprašanje.
Izkopavanja pred kinodvorano smo sočasno uporabili tu d i za preverjanje 
sm eri južnega obzidja, glede n a načrt, ki ga je objavil W. Schm id v 15. Ber. 
RG K (1923-24) 186. Po njem je velikost kasnoantične trd n jav e v Ajdovščini 
znašala 186 X 152 m. Obzidje je bilo po njegovih opazovanjih okrepljeno s 13 
stolpi, od k aterih je eden — s srednjeveškim i dozidavami — še danes visok 
prek 15 m. Sodeč po m erah tega stolpa, čigar originalni antični del seže do vi­
šine 7 m, so im eli stolpi še v tej višini prem er 8,8 m in 3,5 m debele stene, 
zaradi česar je votli notran ji dostop im el le 2,7 m velik prem er. Stolpi so 
večinom a počivali na k v adratni bazi, obloženi z izbranim kam enjem . Temelj 
sam ega zidu m eri 3,84 m v širino, d a bi se po- pravilu d v a k ra t stopničasto 
stanjšal. Zgra-dba. zidu je p-lastovita, n a nekaterih m estih p a smo mogli v no- 
trajnosti zidu opazovati način gradnje v tehniki »ribje kosti«. Že Schm id meni, 
da je v zahodnem obzidju odkril m anjša v rata široka 1,54 m te r pred obzidjem 
še 3,10 m širok in 0,5 m globok jarek. Čeprav bi predpostavi j a h glavni vhod 
v trd n jav o z ju žn e strani, tega z dosedanjim i izkopavanji nism o mogli po­
trditi.
V edar pa so kontrolna izkopavanja v letu 1965 pokazala, da se resnični 
potek obzidja v m nogočem razlikuje od Schmidove predpostavke. Ugotovili 
smo nam reč, da je južno obzidje dejansko več kot 15 m južneje od naznačene 
s-meri. K tem u smo- ugotovili, da je sm er obzidja rav n a in n e ko t je dom neval 
Schm id zaobljena. To je razvidno tud i iz načrta na sl. 4, k je r smo ugotovljen 
potek obzidja označili s črno barvo, Schm idov dom nevni potek obzidja pa črt-
1 5 P. Petru, O bnovljena antika v A j- 131 ss. D. Svoljšak, A jdovščina, V a rstvo 
dovščina, V a rstv o sp o m e n ik o v 10 (1965) sp o m en ik o v 13-14 (1968-69) 155 in 185 ss.

kano. Z na novo ugotovljenim stolpom prem era 9,60 m in 40 m potekom obzidja 
(deb. 3,20 m) so sprem enjene tudi m ere trd n ja v e (215 X 154 m), k ar pa bo po­
trebno še p o trditi z izkopavanji in od k ritjem sedaj neznanega poteka jugo­
vzhodnega obzidja. Za datacijo obzidja zna biti zanim iv kos rim skega napisa, 
odkrit sekundarno v zidu stavbe s črkam i NIUS, ki dodatno k že znanim 
podatkom , ki postavljajo izgradnjo v k onstantinski čas, utem elju je tako časov­
no opredelitev. Č rke so zelo verjetno zadnji zlog cesarskega im ena.
Izkopavanje na vzhodni stran i Titovega trg a — nekdanjem graščinskem 
v rtu — so dala dragocene podatke o n o tra n ji zazidavi kaštela in o časovnem 
obdobju, katerem u ta pripada, te r ta k o posredno potrdila kasnoantično iz­
gradnjo trdnjave. V sprva 24 X 20 m velik i sondi, ki jo je 1966 D. Svoljšak 
raztegnil vse do severnega tra k ta graščine, smo dobili glavni vhod v neko a trij­
sko stavbo. Od steb ro v a trija so se o h ran ile kam nite delno krožno priklesane 
plinte in nekaj okroglih opek z žigom. Povsem možno pa je, da so bile opore 
lesene. Okoli a trija se grupirajo — delno neodkopani — prostori za vsakodnev­
no bivanje. Med njim i bi om enili kuhin jo , prostor atriariusa, stranišče oz. 
kopalnico in d ru g e sobe. Glede na južni zaključni zid te stavbe, v katerem je 
troje vhodov, vidim o, da je bilo pročelje stavbe s te strani. V zhodni vhod je 
bil v zadnji fazi om ejen le na ozka v ra ta in dostop do sobe atriariu sa, srednji 
prehod je bil širok in v erjetni pristop n a atrij oz. dvorišče; zahodni — enako 
širok — vhod pa. je b il zap rt z lesenim i vrati, ker je bila takoj za njim i ku ­
hin ja in ob njej dom nevno še stranišče. Preko celotnega preiskanega po­
dročja — predvsem p rek stavbnih predelov je bila na k u ltu rn i plasti močna 
plast žganine a v njej in pod njo, med drugim i najdbam i, prek 500 novcev, iz­
ključno iz kasne antike. K er se ti novci — V alentinijana, V alensa, M aksima, 
Teodozija itd. — zaključujejo z usodnim datum om bitke p ri Ajdovščini, 
smemo dom nevati, da je požar upepelil to stavbo in verjetno vso trdnjavo 
5. septem bra 394.
N a ruševinah je v preiskanem obm očju bilo kasneje v dobi preseljevanja 
ljudstev oz. v langobardski fazi postavljeno m anjše selišče, sestavljeno iz le­
senih stavb g rajen ih iz prot j a in om etanih z ilovico, kot je to dokazovala m no­
žica odkritih kosov hišnega lepa. Časovno opredelitev teh poslopij v 5. stoletje 
omogočata dve stek len i jagodi z m režastim vzorcem.
Tako vidimo, da so potrdila izkopavanja v A jdovščini zgodovinsko doga­
janje, ko se je pod antičnim obzidjem A jdovščine vršila za politično in k u ltu r­
no zgodovino B alkana usodna bitka m ed Eugenijem in Teodozijem . Posledica 
Eugenijevega poraza je bila, da se je im perij dokončno razdelil v dve polovici: 
grecizirano vzhodno in rom anizirano zahodno, k ar se še danes izraža v k u ltu r­
nem razvoju posam eznih pokrajin Evrope.
Povezano s tem je tu d i vprašanje o dveh sporočenih im enih rim ske posto­
janke v A jdovščini. A ntoninov itin e ra r 128, 7 in T abula P eu tin g erian a im enu­
jejo postojanko zahodno od postaje ad piru m k o t mansio flu vio frigido, je ru ­
zalem ski in tin e ra r 560, 2 p a om enja za omembo m utatio Castra še opredelitev 
inde surgunt A lpes Iuliae. S tem nam daje antični v ir pravilno napotilo za lo­
kacijo postojanke Castra na zahodnem vznožju Julijsk ih Alp. Tako p rihaja 
za m utatio Castra v poštev samo d anašnja Ajdovščina. N ad aljn ji tek st v je ru ­
zalem skem itin e ra rju p o trju je naše izv ajan je s tem, d a p o stav lja postajo ad

pirum n a sum m a s alpes. Tako odpade O. Cuntzova1 8 duhovita interpretacija, 
da bi postavil postojanko Castra n a Hrušico. Za nas je to vp rašan je zanimivo 
tudi zategadelj, k e r nam om enjena risb a v Notitia dignitatum slikovito in nazor­
no, čeprav m očno shem atizirano, pred stav lja poleg utrdb na vrhovih gora še 
trdnjavo v podnožju strm ih sten. P ra v zaradi te lege ne m ore b iti dvoma, da 
je predstav ljen a trd n ja v a Castra.
D rugo im e — mansio fluvio frigido — je iz zgodnje antike in vezano, ka­
kor dom nevam o,1 7 na ostanke v obm očju železniške postaje.
Ta zgodnjeantična postojanka je torej zgrajena ob itin erarsk i cesti in to 
na njenem važnem vozlišču. Cesto, ki je dajala tem u zaselku skozi tri stoletja 
ekonom ske pogoje življenja, sta zgradila kot sledi iz R ufija Festa: sub Iulio 
et Octaviano Caesarïbus per Alpes lu lias iter factum est. Tako je torej ta cesta, 
v k atere obram bo so prvenstveno zgradili kasnoantične zapore, v območju 
A jdovščine sprožila v začetku 4. stoletja postavitev trd n jav e na naravno dosti 
bolj zavarovanem sotočju Lokavska in Hublja.
V obram bo te zgodnjecesarske ceste so zgradili tudi trd n jav o na Hrušici, 
na najvišjem prelazu iz Panonije oz. B alkana v Italijo.
Sam a trd n ja v a nepravilne podolgovate oblike je velika 250 X 80 m in 
predeljena s p rečn im 2,70 m debelim zidom v spodnjo in gornjo trdnjavo. Iz 
jugovzhodnega vogala držita dva k rak a zapornega zidu, iz severovzhodnega pa 
eden. Z izkopavanji pod ruševinam i cerkve sv. Je re nam je uspelo odkriti 
južni stolp ob vhodnih v ratih in njem u nasprotni na severni strani, ki pa je 
bil žal uničen do slabo ohranjene sredice (opus incertum ). Ju žn i stolp je imel 
koničast tloris, k ak o r ga poznamo iz galijensko-avrelijanskih trd n ja v ob Do­
navi.1 8 D obili p a smo tudi ležišče tečaja v ra t in v skalo vsekan rob — dolg 
najm anj 1,80 m — za ležišče vrat. Tako so dala izkopavanja tu d i v tem pogledu 
nove podatke. P redvsem pa je p resenetila avgustejsko-tiberijanska plast, v 
k ateri smo dobili poleg grobe prostoročno izdelane keram ike tudi fibulo na 
tečaj. Razum ljivo, da so prevladovale p lasti iz 4. stoletja, k ak o r so- to nakazo­
vala že p rejšn ja izkopavanja. V endar pa je v južnem predelu trd n jav e stalo 
verjetno le leseno naselje, saj razen m anjših kosov estriha in zidanih kurišč 
nismo dobili d ru g ih sledov te r drobce z apneno m alto grajenih tem eljev.
65 m dolgo prečno obzidje trd n jav e im a na vzhodu 3,30 m širok prehod va­
rovan z dvem a pravokotnim a m anjšim a stolpoma; v sredini je polkrožni stolp, 
na zahodu pa je n a spoju obeh trd n jav sk ih polovic očitno zelo velik okrogel 
stolp. V zgornji trd n ja v i je na sam em v rh u kvadraten m asiven stolp. P ri izko­
pavanjih na te ra sa h zgornje trd n jav e nism o mogli ugotoviti večje poseljenosti. 
Le na dveh m estih smo dobili sledove ognjišča in ob severnem zidu tanjšo
1 8 D ie rö m isch e S trasse A quileâa- 
Em ona, ih re S ta tio n e n und B efestigun­
gen, J a h r e s h . d . Ö s te r r . A rc h . In st. 5 
(1902) Beibl. 139.
1 7 P. P e tru , N ajn o v ija istraživ an ja 
k lau zu ra J u lijsk ih A lpa, O s je č k i z b o r n ik
12 (1969) 5 ss,
1 8 T. Ivanov, A u sgrabungen im K a ­
stell Ia tru s, S t u d ie n z u d e n M ilitä r g r e n - 
z e n R o m s (K öln 1967) 152. E. C ondurachi,
N eue P roblem e und E rgebnisse der L i­
m esforschung in S cy th ia m inor, ibidem 
162. V. K ondič in E. Č erškov, H ajdučka 
vodenica v: S ta r e k u ltu r e u Đ e r d a p u 
(B eograd 1969) 125. G lej sorodne m nogo- 
stran ičn e stolpe ob v h o d n ih v ratih (iz 
obdobja M agna M aksim a) v C ardiffu p ri: 
M ). G. J a re tt, T h e R o m a n F r o n tie r in 
W a le s (C ardiff 1969) 21.

kulturno plast. T ako so pokazala ta izkopavanja, da je bil poseljen le južni 
del trdnjave, m edtem ko je gornji služil za pribežališče.
Tako so izkopavanja na H rušici p o trd ila velik pom en te trdnjave, zgraje­
ne na najvišjem p relazu (867 m) p rek T rnovskega gozda. V stratešk ih zasno­
vah gre postojanki ad pirum vloga zadnjega branika dostopov v Italijo.
Kot druga obram bna črta sta bila zasnovana ogledna in večja stražna 
stolpa p ri M artinj v rh u in na Lanišču. Za stolp na L anišču je gotovo, da stoji 
v sredini m ed vrhniško zaporo in zaporo s trdnjavo Hrušica. P ra v dejstvo, da 
im ata u trd b i na L anišču in G radišču n ad vasjo M artinj v rh enaki nalogi opa- 
zovališč kaže, da m oram o iskati naprej p ro ti V rhniki križišče, od katerega se 
odcepi na jug skozi prelaz O kra1 9 cesta n a Tergeste (Trst) in p rek sedla ad 
pirum v antičnih A lp es luliae cesta k m estu Aquileia (Oglej). Tako bi bilo tudi 
razloženo, zakaj se cesta med Emono in m orjem im enuje via G em ina. Obe od­
kopani trd n jav i pa sta im eli nalogo, da tik za vrhniško zaporo u stv arita nov 
branik in p rip eljeta sovražnika v središče branjenega prostora in ga z m ore­
bitnim i stranskim i napadi oslabita in p risilita k um iku. Žal je danes o takih 
strateških vidikih še težko govoriti, ko pa nam m ed drugim niso poznane stran ­
ske ceste in pota, ki omogočajo m anever, ne točna lega ostalih postojank in 
u trd (npr. vp rašan je o legi postaje Longaticum ).
Izkopavanje večjega stražnega stolpa n a Lanišču je bila p rv a akcija v n a­
črtnem arheološkem raziskovanju posam eznih postojank zapornega sistema. 
T ukajšnja trd n ja v a je vgrajena v samo zaporo, ki p rih a ja s pobočij S rnjaka in 
se nad alju je (ob rim ski cesti) n a severovzhodna pobočja O rlovega griča. Po 
podatkih P usch ija2 0 naj bi bil vzhodni začetek zapore že pri ponoru reke Unica, 
nakar naj bi se p rek G rčarevskega v rh a vzpela na Srnjak. Tako bi znašala ce­
lotna dolžina jugovzhodnega k ra k a 7 km . P otek obzidja proti O rlovem griču ni 
zanesljivo ugotovljen, razen ob sam em stolpu, k jer smo ga dobili 5,10 m od 
severnega vogala; več se ni dalo ugotoviti, k er je b ila zapora uničena pri 
gradnji ti. » S tare ceste« v sredini 19. stoletja. T akrat je zapisal P. H itzinger v 
M itt. d. hist. V er. f. K rain 9 (1858) 86: T ukajšnja zapora leži ob cesti (Stara 
cesta) proti H rušici. K aštel, k i stoji v ovinku, im a še danes p re k 1 m visoke zi­
dove obrasle z grm ičevjem . Obodni zid je dobro ohranjen in ga vidimo v ru ­
ševinah še na tre h stranicah. Ko so p ri popravljanju ceste 1857/8 delno očistili 
te ostanke, so n aleteli n a obdelano kam enje, polkrožne opeke, žeblje, kopje in 
na druge železne predm ete. Na še dobro ohranjenem om etu so se videle še črke.
Podobna je bila situacija tu d i ob našem prihodu na teren. Zid stolpa je bil 
v južnem vogalu presekan, tako da smo videli način zidave in ugotovili veli­
kost objekta. G lede na Schm idovo opom bo2 1 in po H itzinger j evih podatkih 
smo m enili da je objekt bil v preteklosti v precejšnji m eri prekopan in da bo 
le malo n edotaknjenih plasti. V endar so izkopavanja v letih 1961— 1963 poka­
zala, da je ves jugovzhodni del intakten. Sledove poizkusnega ja rk a smo dobili
1 9 B. S aria, O k ra v: R E X V II (1937) 
1775. S. P etru , N ekaj an tičn ih zem ljepis­
n ih pojm ov o n a ših k ra jih , A rh . v e s tn ik 
19 (1968) 381 ss.
20 A r c h e o g . T r ie s tin o 24 (1902) 140.
2 1 W. Schm id, K . P ick, F rü h g esch ich t­
liche B efestig u n g san lag en im B ereich der 
Isonzofront, J a h r e s , d . ö s t e r r . A rc h . In st.
21-22 (1922-24) Beibl. 277 ss. K obnovi 
sto lp a prim . P. P etru , U pravičenost r e ­
k o n stru k cije arh eo lo šk ih spom enikov, 
V a r s tv o s p o m e n ik o v 9 (1962-64) 7 ss. 
G lej tu d i R. L. B ellhouse, R om an sites on 
th e C um berland Coast, C u m b e r la n d a n d 
W e s tm o r e la n d A rc h . S o c ie ty 69 (1969) 54.
23 A r h e o lo š k i v e s t n i k
353

vzdolž zahodne stranice, k jer se je ta Schmidov jarek naslanjal na prejšnji 
izkop, nastal p ri izgradnji ceste.
O dkopani stolp na Lanišču m eri 19,60 X 19,70 m, kar odgovarja veliko­
sti 60 X 60 rim skih čevljev. Povprečna debelina — m estom a prek o 2 m visoko 
ohranjenih zidov — znaša 1,55 — 1,70 m (5 čevljev). Vhod v stolp je bil z za­
hodne strani, k ak o r bi to dokazovala skala z obdelano gornjo površino, tlak 
iz zložene opeke, te r verjetno delno v skalo vklesan dostop pred stolpom. Ob 
zloženi opeki smo p red stolpom dobili v tri kose prelom ljeno apnenčasto svet­
lobno režo oz. okno. Enako režo — iz peščenca — smo odkrili tudi pred na­
sprotnim vzhodnim zidom. Njej je odgovarjalo na notranji stran i zidano pod­
nožje vel. 1 X 0,80 m, na katerem je verjetno stal stražar oz. opazovalec — 
spectator. S teg a m esta se vidijo predeli zapor od Javornikov do gričev nad 
Godovičem, skoraj v celoti se vidi — tu d i v podrobnostih vrhniška zapora, 
kastel-gradišče p ri M artinj vrhu, in potek ceste od Logatca do T urških klan­
cev. Iz tega sklepam o, da je im el stolp na Lanišču v osrednjem delu obram be 
prehoda p rek A lp pomembno vlogo.
V notran jo sti stolpa smo dobili v južni polovici estrih, ki se je zaključeval 
pri sekundarno uporabljenem kvadru iz apnenca. Očitno je rab il ta kvader kot 
prag za vhod v neko leseno barako oz. poslopje, ki pa je bilo oprem ljeno z 
ogrevanjem , če so p ri H itzingerju om enjene opeke del suspenzure (drugačna 
uporaba v vojaškem objektu je izključena) in če je razlika m ed višino praga 
in ugotovljenim estrihom tudi višina suspenzure.
V severnem vogalu smo v n o tranjosti dobili debelo plast m alte, ki je pre­
krivala m anjšo kraško vrtačo. V njej so bili odtisi petih večjih brun, ki so 
verjetno rabili k o t opora oziroma podnožje za lesene stopnice n a obram bno 
ploščad. V n o tran jo sti smo ugotovili, verjetno zaradi boljše ohranjenosti, da so 
zidovi om etani; dobili smo celo več odtisov zidarske lopatice, ki po m erah 
povsem odgovarja oni, ki so jo prinesli odtod v N arodni m uzej v prejšnjem 
stoletju. Na južnem in delno na vzhodnem obzidju sm o odkrili v višini 1,70 m 
nad antičnim i tlem i luknje za opore zidarskih odrov, kasneje uporabljene za 
nek preprost napušč, pod katerim so lahko spravili konje. Sodeč po višini teh 
lukenj, po globini stopnišča, po višini v ra t in rež te r potrebni višini obzidja 
nad tem i odprtinam i smo ugotovili, d a je bilo obzidje v severnem vogalu viso­
ko ok. 6 m. To višino bi potrjeval tudi teren, pred stolpom, čigar strm ina bi bila 
drugače v »m rtvem oglu« in bi bil stolp težko branjen, ko bi nasprotnik prišel 
v ta prostor. V tej višini se je obzidje stanjšalo na debelino prsobrana, ki se 
je zaključeval s 37 X 27 X 10 cm velikim i loricae.
S tratig rafija v stolpu je bila enostavna. K ulturna plast pričen ja ob tem eljih 
in je 12 cm debela, nerazčlenjena te r p o k rita z ruševinam i. Večino najdb smo 
dobili v tej p lasti: steklo z brušenim okrasom , keram iko kasnoantične oblike 
okrašeno z valovnico, železne žeblje te r novce. Od petih novcev vladarjev Kon- 
stancija II., V alentinijana II., M aksim a in Teodozija so trije naj m lajši iz leta 
388, ko sporoča Orosius (35,3), da je dal M aksimus svojem u poveljniku A ndra- 
gatiju nalogo, za izgradnjo zapor: A quileiae tunc M axim us victoriae suae spec­
tator insederat. A ndragathius huius com es sum m am belli adm inistrabat; qui 
cum largissim is m ilitu m copiis ipsam que m agnarum copiarum fortitudinem 
praecellente consilio omnes incredibiliter A lpium ac flu m in u m aditus com m u- 
nisset, ineffabili indicio Dei... sponte eadem quae obstruxerat claustra deseruit.

Sl. 5. G rad išče n ad vasjo M artin j h rib p ri L ogatcu. T loris k aštela 
Fig. 5. P ia n ta del castello so p ra M artin j h rib presso L ogatec
L eta 1963-64 je izvedel načrtn a izkopavanja kasnoantične u trd b e na G ra­
dišču p ri vasi M artin j h rib p ri Logatcu kolega dr. F. Leben.2 2 Sam objekt im a 
m nogostranično obliko (sl. 5). Z grajen je na strm em neravnem zem ljišču. Tem e­
lji so postavljeni n a živo skalo. Vzhodno in severno obzidje sta bili uničeni p ri 
poprav ljan ju ceste v »skalnih vratih«, kam or je spolzel tudi del severovzhod­
nega vogala.
Vhod v trd n ja v o je bil v južnem obzidju, ki je 35 m dolgo' in 1,30—1,40 m 
debelo. Zahodni zid je dolg 33,20 m in širok 1,40—1,60 m te r d v ak rat skoraj 
nezaznavno m en ja sm er. V n o tranjosti sm o odkrili v severozahodnem vogalu 
m anjši pravokotni prizidek velikost 6,30 X 5,00 m z 0,60 m debelim i tem elji, ki 
so se očitno nad aljev ali proti severu. Tako b i tu nastal neki m an jši predprostor. 
G lavna soba pa je im ela prag, režo za svetlobo in tubule na zidu. P last pepela 
na tlak u b i p rav tako dokazovala, da je bil prostor k u rjen in trd n jav a pose­
ljena tu d i preko zime.
Posebno pom em bne pa so n a tej trd n ja v i drobne najdbe. M ed njim i izstopa 
najdba m ošnje z 200 novci in še dodatno 50 raztresenih ali naključno najdenih 
novcev. V erjetno je najd b a m ošnje s centenionali in polcentenionali iz konca 
4. stoletja tudi znanilec konca te trd n jav e. O stalih petdeset novcev je skoraj 
istega sestava, razen sesterca A ntonina P ija, ki je krožil do 1. 260, in asa Sep- 
tim ija Severa iz zač. 3. stol., in folisa K o nstantina I. iz let 319—320. V grobem 
nam torej tu o d k rite novene najdbe dokazujejo, da je prva poselitev na tem 
m estu verjetno v dru g i polovici 3. stoletja. Po prem oru v času te tra rh ije od
~ F. L eben, G rad išče p ri M artin j hribu, Varstvo spomenikov 9 (1963-64) 
192 ss.

konca 3. do sredine 4. stoletja pa je pričela intenzivna poselitev v drugi polovici 
4. stol. M nožica novcev iz 80-tih let tega stoletja pa kaže, da je to trdnjavo p ri­
zadela katastrofa, ki predstavlja verjetno tudi konec uporabe te utrdbe.
To podobo dopolnjujejo tu d i ostale najdbe. Razen steklenega dna, obliko­
vanega s pih an jem v modelu, ki bi ga m ogli pripisati 3. stoletju, so ostali pred­
m eti iz konca 4. stoletja. Med njim i zaslužijo pozornost: križna fibula, pološče- 
na oljenka, pasna spona z jezičkom rom bičnega preseka, b ronasti okovi okra­
šeni s krožci, puščice in kopja z rom bičnim listom. V ta časovni razpon lahko 
uvrstim o tudi 30 steklenih čaš z om faličnim dnom, okrašene z m odrim i kaplji­
cami. Sodeč po izkopanem gradivu te r po ostalih podatkih vidim o1 , da je v m a­
terialu z gradišča pri M artinj v rh u za kronologijo in tipologijo pomembno 
gradivo.
U poštevaje še preostale zapore in velike utrdbe: Emona, N auportus, ad 
pirum , Castra in v zvezi z italsko zaporo gotovo tudi trd n jav e Carnium, lahko 
pritrdim o N otitiji dignitatum ,2 3 ki postavlja zapore — tractus Italiae circa Alpes 
— pod poveljstvo viri spectabilis com itis Italiae, ki je v julijsko-alpski sekciji 
poveljeval vojaškim enotam legiones Iuliae Alpinae I, II in III, torej stalni po­
sadki, ki je s pratežem ta k ra t štela verjetno nad 20.000 mož.2 4
Tako postane jasno, da so pri kasnoantični obram bi naših zahodnih prela­
zov m orale ig ra ti prav u trjene naselbine pomembno mesto. Bodisi, da so že sa­
m e preprečevale nasprotniku nad aljn ji prodor, ali pa je bila njihova poglavitna 
vloga v tem, da so dajale na obram bi italskih prelazov stacioniranim enotam 
prebivališče in predvsem prezim ovališče.
Z geografskega stališča je prostor med Oglejem in P tu jem te r Siskom 
predstavljal v vseh obdobjih s svojim i prelazi in naravnim i oviram i zaporo in 
zapreko. To p o trju jejo tudi poteze prazgodovinskih in rim skih strategov. Spom­
nim o se samo s kako naglico so uporni Iliri in D alm ati zasedli vse prehode na 
Balkan z zahoda, k ar potrjuje Veleius Paterculus 2.110.4: iunctam sibi Nauporti 
ac Tergestis confinio.2 5 H krati pa kaže izgradnja zapornega trik o tn ik a legijskih 
trd n ja v Emona, Poetovio in Siscia, da so tud i z rim ske stra n i skušali kot prvo 
preprečiti vdore z vzhoda.2 6 V vsem nadaljnjem razvoju so te postojanke tvo­
rile hrbtenico ita lsk e obram be z vzhoda, ki se jim je kasneje pridružilo' še nekaj
23 C la u s tr a A lp iu m I u lìa r u m I, F o n ­
tes (K atalogi in m o n o g rafije 5, 1971) 35.
2 4 Ž al n a tej sto p n ji našega v ed en ja 
nism o v sta n ju ra z p ra v lja ti o odnosu t i ­
pa u trd b do rim sk ih vo jašk ih form acij, 
k a k o r je to u sp elo D. B reezeju in B. 
D obsonu v sestav k u F o rt-T y p es on H a d ­
ria n ’s W all, A r c h a e o lo g ia A e lia n a 47 
(1969) 15; ali D. H o ffm an n u v D elbrückovi
G e s c h ic h te d e r K r ie g s k u n s t (1966) X III, 
k je r o b rav n av a p ra v kasnoantične v o ja ­
ške form acije. P o H. von P etrik o v itso - 
v ih ug o to v itv ah in izračunih (Ü ber die
H e rk u n ft d e r A n n äh erru n g sh in d ern isse 
a n den rö m isch en M ilitärgrenzen, S t u ­
d ie n ü b e r d ie M ilitä r g re n z e n R o m s, ib i­
dem 215) je p rišlo n a gornje g erm an sk e­
m u lim esu 47 m ož n a b ran jen em kilom e­
tr u lim esa, na H ad rijan sk em obzidju 83
in na A ntoninskem o b zid ju 300 (gl. tu d i 
H. N esselhauf, J a h r b . R G Z M 6 [1960 173). 
P ri tem p a se nam zdi, d a je število m ož 
n a A ntoninskem o b zid ju visoko zato, k er 
je to v ofenzivnih o p e ra c ija h in n am enu 
nastalo in vzdrževano obzidje.
2 5 J. Šašel, Ü ber U m fang un d D auer 
d e r M ilitärzone P ra e te n tu ra Italiae et 
alpium zur Z eit M ark A urels, A cta of 
th,e F ifth E p ig ra p h ic C o n g r e s s 1967 (1970) 
317. Isti, T he struggle betw een M agnen­
tius and C onstantius II fo r Italy an d 
Illyricum , Ž iv a a n tik a 21 (1971) 205 in r e ­
fe ra t istega a v to rja n a kongresu p ro u ­
čevalcev lim esa v T el A vivu, R o m a n 
F r o n tie r s tu d ie s 1967 (1971) 171 ss.
2 6 B. S aria, D oneski k vojaški zgo­
dovini naših k ra je v v rim sk i dobi, G la s ­
n ik m u z. d ru š. za S lo v e n ijo 20 (1939) 115.

večjih trdnjav, tako legijsko taborišče v Ločici pri Celju in pentagonalni kaštel 
na V rhniki. V ažna sestavina kasnoantične obram be pa so bila pribežališča 
zgrajena n a izoliranih vzpetinah in sam otnih te r zakotnih dolinah. Očitno je 
nam reč, d a so p ra v ti refugiji služili kot opazovalne in obveščevalne postojan­
ke. Po nekih izračunih so potrebovali za svetlobno sporočilo ozirom a dim ni 
signal iz P tu ja v Oglej komaj 2 uri, seveda če so bila vsa pribežališča v tistem 
času obljudena. Zato je mogoče trd iti, da je brez vključevanja in proučevanja 
vloge refugijev n erazum ljiva tud i zasnova obram be pozne antike n a področju 
Slovenije.
R aziskovanja v zadnjih letih so tu d i tu prinesla bistvene novine in nam 
osvetlila m noge historične podatke. Tako so v letih 1963-64 v celoti odkopali 
obzidje kasnoantične naselbine na R itniku pri Š entjurju, ki je dolgo 221,70 in 
debela od 90— 120 centim etrov.2 7 Obzidje je delno okrepljeno — podobno kot 
kraška zapora —• s kontraforji, m ed katerim i m eri največji 4 m v dolžino in 1,10 
m etra v širino. N a jugovzhodu so dobili tu d i stolp velikosti 5,30 in s 70 do 75 cm 
debelim i zidovi. V. Kolšek, ki je vodila ta izkopavanja, je ugotovila prav v 
stolpu, da je g rajen v dveh fazah. Starejšo postavlja v II. stoletje, m lajšo v 
kasno antiko in čas p reseljevanja narodov, k ar bi dokazovalo grobišče, na ka­
terem so dobili gradivo, t. i. langobardskega značaja in celo novec K lefa iz leta 
574. Novejša izkopavanja A. Bolte, m ed ostalim tudi n a novo odkrita zgodnje- 
krščanska cerkev na sam em v rh u hriba, pa dokazujejo obstoj naselbine vse do 
slovanskega prodora.2 8
E nak historičen sklep potrjujejo tu d i kontrolna raziskovanja na postojanki 
A jdovski gradeč nad V ranjem p ri Sevnici. Tudi tu so obzidje in vse zgradbe 
naselbine uničili prodirajoči Slovani sodeč po dosedanjih n ajd b ah s konca 6. 
stoletja.
P rv a izkopavanja na tem m estu je izvedel E. Riedl 1901— 1905.2 9 Na vrhu 
izoliranega osam elca je dobil 140 m dolgo in 66 m široko naselbino varovano z 
do 1 m širokim obzidjem , okrepljenim s petim i stolpi. V notran jo sti je v celoti 
izkopal tr i poslopja. V endar pa je pri tem prezrl p ri zgornji stavbi na vzhodu 
apsido', p rav ta k o pa. tud i pri zahodni stavbi, da je odkril svečeniško klop s 
škofovim sedežem. To so pokazala šele izkopavanja 1 . 19703 0 in odkrila kontinui­
rano poselitev teg a griča vse od konca 4. do konca 6. stoletja kot dokazuje na 
prehodu iz bazilike v konsignatorij izkopana spona z želvasfim trnom in uhan 
s košarico tipa K astelic III B iz obdobja slovenske naselitve. V tem času pa je 
naselbina — spričo obeh cerkva in krstilnice —• v erjetn o pom em ben člen v sta­
rokrščanski cerkveni organizaciji in s tem tudi v obram bni zasnovi kasne 
antike.
V endar pa je obram bna vloga A jdovskega gradca nad V ranjem omejena. 
Sodeč po današnjem arheološkem znan ju je bil lahko vojaško-obram bni nam en 
te postojanke le v zapori ceste Celeia— N eviodunum , kolikor je ta vodila mimo
2 7 L. B olta, P oznoantično grobišče 
n a R ifn ik u p ri Š e n tju rju , Arh,, v e s tn ik 
21-22 (1970-71) 127.
2 8 V. K olšek, R itn ik , V a r s tv o s p o m e ­
n ik o v 9 (1962-64) 161.
2 9 E. R iedl, O. C untz, U ra n je in
S teierm ark, R öm ische B au ten un d G rab - 
m äler, J a h r b . f. A ltk d e 3 (1909) 1 ss.
3 0 R ezu ltati teh izkopavanj bodo ob­
ja v lje n i v sam ostojni p u b lik aciji A j d o v ­
s k i g r a d e č n a d V r a n je m p r i S e v n ic i (K a­
talogi in m o n o g rafije 11, 1974).

A jdovskega gradca. Obram bno enako važne vodne poti — ceste in plovbe po 
Savi pa je o p rav ljala trd n jav a v V elikih M alencah pri Brežicah. S svojim izred­
nim položajem n a s.otočju Save in K rk e in ob itinerarski cesti Siscia—Neviodu- 
num gre trd n jav i v Velikih M alencah ključno mesto med objekti tega časa na 
področju Slovenije. Izkopavanja na tej u trd b i je opravil v letih 1928—30 B. 
Saria.3 1
U trdba velikosti 430 X 285 m je zgrajena na 25 m visokem platoju, čigar 
pobočja so na zahodu, severu in vzhodu strm a. V južnem obzidju je dobil B. 
Saria mogočna v rata, u trjen a z dvojnim stolpom. Podobno grajen prehod v 
vratih kaže, da je bil še en vhod z zahoda. Celotno obzidje je krepilo več ko 16 
stolpov; popolnega števila ne bo možno ugotoviti, k er je obzidje na severoza­
hodu v dolžini preko 200 m erodirano. Tudi tu je bilo dokazano, da je rimsko 
obzidje — zgrajeno na prazgodovinskem okopu — iz dveh gradbenih obdobij. 
Prvo postavlja B. Saria v drugo polovico 3. stoletja; druga gradbena faza pa 
je postavljena n a začetek 5. stoletja in je zanjo značilna površna zidava in 
uporaba rim skih nagrobnikov p rejšn jih stoletij. Glede konca utrd b e je sedaj 
dokazano,3 2 da sm em o zaton te trd n jav e povezovati z zaključkom k ratkotrajne 
langobardske vladavine v Vzhodnih A lpah,3 3 k ar izpričuje v enem izmed stolpov 
odkrita lončena posoda s pečatnim okrasom , ki ga lahko na podlagi tipologije 
in po analogijah uvrstim o v leta okoli 550 n. št. Tako so zelo verjetno tudi 
trdnjavo v V elikih M alencah uničili Slovani ob svojih osvajanjih.
P ri obhodu najdišč v obm očju zapor smo ugotovili, da sodi v ta čas tudi 
u trd b a n a Gori p ri Polhovem gradcu.3 4 Refugij leži na hribu severno od Polho­
vega gradca in neposredno zahodno od vrhniške klavzure. Ilrib-osam elec s 
500 m relativne višine, na čigar v rh u so odkrili sledove u trd b , strm o pada v 
dolino te r še danes n i dostopen z nobenim vozilom, k er so pobočja strm a in celo 
prepadna. Na tem en u je v zatisnem prevalu m anjša ravan, iz k atere se proti 
vzhodu vzpenja kucelj, na katerem so še jasno vidni sledovi obzidja in kvadrat­
nega (približno 4 X 4 m velikega) stolpa. Na zahodnem v rh u stoji cerkev sv. 
Lovrenca. Na grebenu, ki se vzpenja p ro ti cerkvi, so vidni sledovi obzidja. Tu 
so našli zakladno najdbo kasnoantičnega gradiva (uteži, tehtnice, bronaste po­
sode, fibulo itd.), ki po tipologiji spada v leta okoli 500 n. št. Tako je tudi ta 
objekt povezan neposredno v sklop trd n ja v v sistem u jezu okoli vzhodne m eje 
antične Italije. D epojska najdba z G ore p ri Polhovem gradcu3 5 je bila očitno 
last nekega trg o v ca iz tega časa, ki jo je zakopal v obdobju neprilik. Če se 
ozremo na tedanjo politično situacijo, vidimo, da bi to ne m ogla biti doba vla­
danja Teoderika, k e r so bile tedaj politične prilike relativno m irne in utrjene. 
Šele po Teodorikovi sm rti 535 je pričelo nem irno obdobje s prodorom Frankov
3 1 B. S aria, D ie vorgeschichtlichen
R ingw allsystem e in Slow enien, S ü d o s t-
F o rs c h u n g e n 15 (1956) 41 ss. Isti, D er 
sp ätan tik e L im es im w estlichen Ju g o sla- 
vien, A t t i d e l V c o n g r e s s o in te r n a z io n a le
d e g li s t u d i b iz a n tin i, S tu d i bizan tin i e
neoellenici 5 (1939) 308 ss. Isti, P rv o in 
D rugo poročilo o izko p av an jih n a g ra d i­
šču p ri Vel. M alencih, G la s n ik m u z . 
d ru š. z a S lo v e n ijo 10 (1929) 10 in 11 (1930) 
5 ss.
3 2 S. P etru , N ekaj zg o d njesrednje- 
veških n ajd b iz G orjancev, A rh . v e s tn ik 
18 (1967) 435.
3 3 R. Ložar, S taro slo v an sk o in sred ­
njeveško lončarstvo v Sloveniji, G la sn ik 
m u z. d ru š. z a S lo v e n ijo 20 (1939) 220 ss.
3 4 P. P etru , Z godnjesrednjeveška 
naselbina n a P o lh o g rajsk i gori, A rh . v e s t ­
n ik 18 (1967) 435 ss.
3 5 N. B inder, A r c h .-E p ig r a p h . M itt. 
7 (1883) 227.

v Benečijo in p ro ti A lpam .8 6 V tem času je meglo biti zakopano tud i našteto 
gradivo.
V sklop pred n jeg a pasu zapore vključujem o tudi novo odkrito kasnoantično 
utrdbo na K rižni gori p ri Starem trgu. Tu je p ri načrtn ih raziskovanjih prazgo­
dovinske naselbine našla M. U rleb3 6 3 7 n a severni strani gradišča kasnoantično 
obzidje iz dveh 1 m širokih zidov. V n o tran jo sti gradišča pa so dobili tem elje 
antičnih stavb in kasnoantično gradivo (keram ika, križna fib u la itd.). Spričo 
tega, da se bodo ta izkopavanja nadaljevala, smemo upravičeno pričakovati nove 
najdbe, k i bodo podrobneje opredelile časovno nastanek in zaton te utrdbe.
Tudi v zaledju klavzure m oremo opozoriti in opisati dvoje n a novo ugotov­
ljenih kasnoantičnih postojank. P rv a je Sv. Pavel nad V rtovinom v sredini V i­
pavske doline in Sv. Pavel nad Planino.
Na platoju zahodno od cerkve sv. P av la nad Planino so našli p ri postav­
ljan ju televizijskega pretvornika antično obzidje in m asivno g rajen stolp, podo­
ben onem u na v rh u L istnika v kaštelu H rušica. Ta u trd b a je izredno pom em bna 
v kasnoantičnih u trd b a h od zapor proti zahodu, ker vizualno obvladuje prehod 
itin erarske ceste s H rušice proti A jdovščini in obhod okoli N anosa v sm eri Po­
stojna. Tako je verjetn o služila postojanka na Sv. P avlu ko t opazovalnica v 
zatišju p ostavljeni trd n ja v i Castra v A jdovščini
Sv. Pavel n ad V rtovinom leži na nadm orski višini 550 m na sam ostojnem 
skalnem izrastk u južnih obronkov pogorja Čaven. Z ahvaljujoč svojem u dom i­
nantnem u položaju obvladuje srednjo Vipavsko dolino, s tem tu d i itinerarsko 
cesto p ro ti O gleju. Istočasno zapira tud i stranske poti preko T rnovskega gozda 
v sm eri proti Č rnem u vrhu.
K asnoantično pribežališče n a Sv. P av lu 3 8 je dolgo preko 750 m in široko 
največ 200 m. Z grajeno je na skalnatem osamelcu čigar do 50 m visoke prepad­
ne stene so u trje n e z obzidjem, ki je še danes m estom a do 3 m visoko. V 1 m 
širokem obzidju in prsobranu so še o hranjene luknje za lesen m ostovž b ran il­
cev; na severu pa so ohranjena v skalo vsekana v rata s kolesnicam i, stopnicam i 
in utorom za v rata.
Sam a trd n ja v a se deli na severni naselbinski del, n a južni del s pašniki in 
grobiščem, te r n a sam ostojen, vendar z obzidjem trd n jav e spojen vodni stolp v 
južnem podnožju platoja. K vodnem u stolpu držijo v skalo vsekane stopnice, ki 
jih sprem lja južno obzidje. Trdnjavo razpolavlja močan zid, m očnejši od ostalih, 
povprečne debeline 2,20 do 2,50 m.
K ot najbolj vid n a sestavina tega kom pleksa izstopa v sklop u trd b e vključe­
ni vodni stolp širok 12, dolg 10, visok ll,1 0 m in z 1,90 m debelim ostenjem 
grajenim iz sk rilastih kam nov in lom ljenca.
Sam vodni stolp — piscina oz. castellum aquae (sl. 6) — im a pravokotno 
obliko velikosti 6,70 X 10 m in 1,90 m debelo obodno zidovje n a vzhodu in za­
hodu, m edtem ko je južni zid piscine debel 1,80 m in sta skozi njegovo obzidje 
speljana dva b a n ja sta svoda, ki m erita skupaj v razponu 5,50 m. N ad njim a se 
pne še razbrem enilni lok, širok prav tako 5,50 m in sega od enega na drugi ko-
3 6 B. G rafen au er, U s to lič e v a n je k o - 3 8 P. P e tru , N a jn o v ija istraživ an ja
ro š k ih v o jv o d in d r ž a v a k a r a n ta n s k ih k lau zu ra Ju lijsk ih A lpa, O s je č k i z b o r n ik 
S lo v e n c e v , D ela 1. raz. SA ZU 1, (1952) 389. 12 (1969) 16 z n ačrto m sl. 16.
3 7 M. U rleb, K rižn a gora, V a r s tv o
s p o m e n ik o v 9 (1962-64) 146.

73
SI. 6. Sv. P av el mad V rtovinom . T loris rim sk eg a vodnega stolpa 
Fig. 6. P ia n ta d el serbatoio d ’acqua a to rre rom ana di Sv. P a v e l sopra V rtovin

nec obeh b an jastih svodov. N jegova višina znaša 2,30 m nad vrhom a obeh svo­
dov. Oba b an jasta svoda — po naši presoji sedaj sicer v veliki m eri podrta — 
segata še dalje p ro ti ju g u (v dolžino 5,30 m) in se je očitno pod njunim južnim 
delom iztekala odvečna voda, ki se je n ab rala v studencu. M edtem ko ja tem elj­
no zidovje opornika obeh svodov p ri piscini debelo 1,10 m, je tem eljno zidovje 
teh obokov p ri južnem izrastku debelo le 0,70 m ter im a glede n a lok banjastih 
svodov 0,10 m širok stopničast zam ik tako, da znaša debelina sam ega svoda le 
0,50 m. Svoda sta n a jugu zaključena s stopničko deb. 0,90 m.
Pravokotno n a oba ban jasta svoda potek ata v njunem severnem podnožju 
še dva oboka, ki pa sta danes zasuta v tej m eri, da ju ni možno podrobneje opi­
sati. D okazujeta pa, da je vodni stolp vsaj še 1,5 m globlji.
N otranja širin a sam e piscine znaša 3,80 X 6,10 m. Žal je sedaj zadelana s 
kam enjem in ru ševinam i tako, da ni m ožen opis dna in podnožja, še manj pa 
opis poteka stopnic, k i se s severa spuščajo v notranjost. Te stopnice so p ri izte­
ku v stolp delom a vsekane v živo skalo, delom a pa ob južnem robu u trjene z 
zidom. M edtem ko je njihov potek v sam em stolpu usm erjen v črti vzhod-zahod, 
pa se ta sm er stopnic zasuka v sam em severovzhodnem vogalu in drži poslej 
10 m v sm eri severovzhod. Na koncu te črte se stopnice d v ak rat ovijejo in p rei­
dejo v rav n i del poti, ki je dolg 12 m. N a koncu ravnega odseka se nadaljnji 
potek steze izgubi v podrastih in kam nitih grobljah. V tem vogalu je tudi lepo 
viden spoj obram bnega obzidja z obodnim zidom piscine. Na tem spoju je opazna 
še gradbena posebnost, da obzidje na ju g u stožčasto raste iz tem eljev te r preide 
šele na v erjetn i višini 8 m v pravilen 1,10 m širok zid. O stali k ontraforji pri 
piscini im ajo p ravilno pravokotno obliko in jih zasledimo le n a spoju piscine z 
izrastkom proti jugu.
Z gledišč spom eniškega varstva izstopa kot prvenstvena naloga te službe v 
Sloveniji p o treb a zaščite in ureditve vodnega stolpa, k er tvori v našem p atri- 
m oniju p rvorazreden spomenik, kot to dokazuje že ta opis n arejen za bežne 
terenske topografije. Po arhitektonskih posebnostih se vidi, da je značilno 
poznoantično delo in s tem za dobrega pol tisočletja starejše od vseh rom anskih 
arh itek tu r Slovenije. Tako vidimo, da je glede na našo spom eniško dediščino 
edinstvena in naj starejša stoječa profana, arh itek tu ra našega prostora.
P ri izkopavanjih 1966 smo ugotovili, da je kasnoantično obzidje postavljeno 
na plasteh zgodnjecesarskega naselja.3 9 To dokazuje izrazita p last domače ke­
ram ike prvega stoletja, okrašena z m etličastim ornam entom in nekaj črepov 
zgodnjih oblik am for. N ad to plastjo se razprostira plast m alte in drobirja, na 
katerega se useda sloj iz kasne antike. Tu smo tudi v m anjši kovačnici dobili 
bronasti auriskalp s krožčastim okrasom , ki tipološko spada v konec 5. stoletja;4 0 
južno ob prečnem obzidju pa smo dobili skeletni grob s pridato puščico v obliki 
lastovičjega repa, verjetno iz 8. oz. 9. stoletja.4 1
G lede na to, da se kontinuiteta te postojanke razteza od kasne antike do 
zgodnjega srednjega veka, smo načeli s tem i izkopavanji tudi vprašanje naselit-
3 9 D. S voljšak, Z g o dnjeantična n a - 
sebina n a Sv. P a v lu n a d V rtovinom , 
A rh. v e stn ik 19 (1968) 422 ss.
4 0 G. F in g erlin , J. G arbsch, J. W er­
ner, D ie A u sg rab u n g en im lan g o b ard i-
schen K astell Ib lig o -In v illin o (Friaul), 
G erm ania 46 (1968) 73 ss.
4 1 Posebno objavo p rip ra v lja D. 
Svoljšak.

ve Slovencev v te kraje, k ar omogočajo tudi pod Sv. Pavlom ležeče staroslo­
vanske nekropole M orlek, Gojače in B atuje.4 2
N eposreden dokaz za obstoj im am o še v Teoderikovem razglasu, ki velja 
universis G othis v el his, qui portibus vel elusuris praesunt. K akor lahko iz tega 
podatka sklepam o, so bile ta k ra t zapore še v funkciji in verjetn o poglavitna 
sestavina gotske obram be na vzhodu. Nesporno so bile km alu po Teoderikovi 
sm rti v bizantinski posesti. Justin ijan je podaril nam reč Langobardom za čas od 
547/8 do 568 no/Uç N coqihóv in ò/jinó/irnva ènì Ilavvoviaç.4 3 Med te trdnjave 
prištevam o vrsto u trjen ih naselbin n a poetovijsko-celejanskem območju, torej 
pas neposredno p red zaporo. S tem je posredno dokazana ta k ra tn a m ejna in s 
tem tu d i obram bna naloga zapor. K er je iz vojaško-strateških razlogov m oral 
biti varovan tu d i pas dostopov in opazovalnic pred samo črto obzidja, je go-, 
tovo segala vojaška in s tem uprav n a oblast Bizanca vsaj do T ro jan in višnje- 
gorskih klancev. Toda tudi potem, ko je Alboin popeljal L angobarde v Italijo, 
so m orale igrati zapore še nadalje b ran ik njihove države, vsaj do izgradnje lan­
gobardskega lim esa od Invilina, preko K rm ina, Solkana (Seliganum ) do izliva 
Soče oz. Tim ava. Konec zapor pred stav lja naselitev Slovanov v te kraje. Po 
slovanski naselitvi pokrajine vse do zahodno od Soče so zgubili zaporni zidovi 
svoj smisel.
R e c e n ti r ic e r c h e a r c h e o lo g ic h e d e lle C la u s tr a A lp iu m Iu lia r u m e d e lle f o r tific a z io n i
ta r d o a n tic h e in S lo v e n ia
I tem i fin’q u i svolti al P rim o convegno italo-jugoslavo di stu d i del tard o A ntico 
e del prim o M edio Evo nella regione d ell’alto A driatico h an n o illu strato i m olti 
m onum enti irra d ia n ti lo splendore im p eriale e l’alto livello sp iritu a le raggiunto dal 
m ondo tard o ro m an o sia a R avenna che a Concordia, A quileia, G rado, T rieste o P a - 
renzo. Però, accanto a questi preziosi m o n u m en ti a cui v a data g ran d e am m irazione, 
rim angono all’o m b ra le C la u s tr a A lp iu m Iu lia r u m testim oni, assiem e ai resti delle 
rovine m u ra rie esten d e n tisi d al Golfo d el Q uarnero fino alla C arinzia, della profonda 
crisi u m an a che tra v a g lia v a la società ta rd o rom ana, giacché risp ecch ian o il rovescio 
dello sta to di cose rap p resen tato dai prestigiosi successi dell’a rc h ite ttu ra e delle 
a rti fig u rativ e; le chiuse ci p arlan o esplicitam ente dell’esistenza e dell’estinzione 
nonché delle en o rm i prem u re spese p e r conservare il m ondo rom ano, la sua cu ltu ra 
e le sue istituzioni.
jll disegno schem atico delle C la u s tr a A lp iu m I u lia r u m rim an e conservato nelle 
N o titia D ig n ita tu m e q u ast’im m agine delle A lpi G iulie d ai v e rsa n ti rip id i è ch iara­
m ente in te g ra ta d a lla scritta neH ’Itin e ra rio gerosolim itano in cui a l nom e di C a stra 
(A jdovščina — A idussina) segue: in d e s u r g e n i A lp e s lu lia e . Q uesta constatazione fissa
4 2 J. K astelic, N ajdbe zgodnjega 
sred n jeg a v eka v G ojačah p ri Gorici, 
Z g o d . č a so p is 6-7 (1952-53) 87 ss.
4 3 K tej in n asled n jim n avedbam 
p rim erjaj še n a k n a d n o o b jav ljen e štu d i­
je : J. Šašel, A lpes Iu lian a, A r h . v e s tn ik 
21-22 (1970-71) 33, posebej str. 37 ss.
D. Svoljšak, Posočje v Z godnjem 
srednjem veku, A rh . v e s tn ik 21-22 (1970- 
71) 153.
B. G rafenauer, N aselitev Slovanov v 
V zhodnih A lp ah in v p ra š a n je k o n tin u ite­
te, A rh . v e s tn ik 21-22 (1970-71) 17.

la posizione strateg ico -d ifen siv a della regione con gli ostacoli n a tu ra li che qui vi 
sorgono e che fu n se ro d a base alla difesa degli accessi all’Ita lia e in o ltre ren d e com ­
p rensibile a scelta fa tta dagli strateg h i d ella difesa nell’erig ere le ch iu se sui crin ali 
e sui passi.
Secondo le g iu ste indicazioni del disegno sono state condotte le ricerche sulle 
C lau stra e p e r p rim o fu ev id en te che lu n g o la stra d a verso A q u ileia erano stati 
e re tti b en due sistem i di chiuse. P e r la v erità, le chiuse sono sta te predisposte com e 
m u rag lia spessa d a m e tri 1 a 1,10, dim ensione com provata dagli scavi eseguiti a R i­
jek a (Fium e), Je le n je , P rezid, R ak itn a, V erd, Z aplana, e nelle v icinanze del castelli 
di M artinj V rh e L anišče presso L ogatec (Longaticum ). L a m u ra g lia e ra rin fo razata 
sul v e rsa n te in te rn o d a susseguentisi c o n tra ffo rti a d istanza v a ria b ile da m. 3,60 a 
4,80 o d a to rri equid im en sio n ali d istan ziate tr a loro fra i 110 e i 150 p assi con la 
stessa funzione delle m u ra di sostegno. S u l C esarski v rh presso V rh n ik a la sola m u rag ­
lia raggiunge lo sp esso re di m. 1,05, m en tre risu lta ti analoghi sono sta ti o tten u ti so n ­
dando la stessa m u ra g lia n ei pressi di Z aplana, dove qu esta viene co n serv ata fino a l­
l’altezza di 1,20 m . e con lo spessore analogo di m. 10,5, e i co n traffo rti d istan ti tra 
loro m. 3,48, lu n g i u n m etro e spessi 92 cm . P resso V rh n ik a la m u ra g lia raggiunge 
alle fo n d am en ta lo spessore di m . 1,55, m e n tre va a rid u rsi n ella p a rte superiore a
m. 1,05.
A R ak itn a h a n n o ste rra to p a rte della m u rag lia di V rh P rezid a n ella lunghezza 
com plessiva di m . 17,50 e scopertone lo spessore di m. 1,20, no n ch é sul v ersan te 
occidentale, tre c o n tra ffo rti spessi d a u n m etro a 1,10 e lu n g h i fino a m. 2,50. 
N ella zo na di J e le n je presso R ijek a (Fium e) la m u rag lia v a ria lo spessore da m. 0,9 a 
1,0 ed è c o n tra ffo rta ta a d istanza d i 3 m. con m u ri che m isu ran o m . 1 X 1 ; consuetudi- 
nalm ente, anche in q u esta p a rte della ch iu se le to rri sono e re tte su l v e rsa n te interno 
e con l’ingresso ap e rto d a u n lato. N ella v alle P re d P risikom , p resso la sorgente della 
R ečina (Eneo) la m u ra g lia a rriv a alle grossezza di m etri 2,20. A S v e ta K a tarin a di 
R ijeka (Fium e) s u i due m etri e m ezzo d e lla m u rag lia è visibile l’assotigliam ento che 
p er g ra d in i p assa a fo rm are in cim a il p arap etto , cosa resa possibile dallo' spessore 
che h a ai piedi e ch e v a ria da m. 1,56 a 1,68.
A R a tte n d o rf n el G ailtal in C arinzia h an n o tro v a to le m u ra delle chiuse grosse 
u n m etro e venti.
In o ltre fu ro n o scoperti tr a tti più b re v i della m u rag lia d u ra n te gli scavi delle 
m aggiori to rri d i g u a rd ia e di d ifesa p resso G radišče di M artin j v rh , a L anišče e a 
H rušica (C rusizza di Piro) dove lo spessore si m an tien e costante tr a I m e 1,10.
Il cuore d el sistem a difensivo sulla fro n tie ra o rie n tale dell’Ita lia era situ ato ad 
A jdovščina (A idussina) dove risiedeva n ei m om enti di tensioni m ilita ri n iente m eno 
che il com es e soggiornarono al tem po delle b attag lie sia l’im p erato re M assim o che più 
ta rd i l’Eugenio. E qui, negli a n n i 1965 e 1968, furono eseguiti scavi archeologici p ro ­
g ram m ati dei q u a li il prim o ebbe luogo n ella zona della nuova sa la cinem atografica 
e l’a ltro sulla p iazza T itov trg n ella zona dell’orto castellano. G ià d u ra n te la rim ozi­
one delle m acerie d ella vecchia sala cin em ato g rafica p arv en n ero a lla luce tre fra m ­
m enti d i u n a s c ritta con delle bellissim e le tte re . . . VIV ....... A M ...........R ... e un
pezzo di a rc h itra v e tu tto di p reg iata fa ttu ra lapicidica. D ella costruzione, a cui a p p a r­
ten ev an o gli accen ati resti, fu scoperto u n m u ro m assiccio sulla fia n c a ta occidentale 
del cinem atografo e po n en te di questo fu tro v a ta u n a cloaca, p o sta in direzione n o rd - 
sud, coperta d i tegola con il sigillo Q. C aecili F laviani e d en tro a d essa u n a m oneta 
a u re a di C ostantino II.

G li scavi co n d o tti sotto il cinem atografo sono stato sfru tta ti an ch e p e r riesam i­
n are la direzione d ella m u ra m erid io n ali e in ta l’occasione fu a c c e rta to che queste 
sorgono b en 15 m e tri più a sud dalla posizione indicata in precedenza e al contem po 
fu co n statato che le m u ra si p resen tan o d iritte e non oblique com e supponeva a suo 
tem po Schm id. C on la nuova scoperta d i u n a to rre dal d iam etro di m. 9,60 e di 40 m. 
di m uro (spessore m. 3,20) risu ltan o m odificate anch e le dim ensioni della fortezza 
(215 X 154 m).
G li scavi n e ll’o rto castellano h anno offerto preziosissim i d a ti sulla costruzione 
a ll’in tern o del castello e dell’ epoca a cui ap p artien e: fu tro v ato l’ingresso principale 
in u n a costruzione a tria le , d alle colonne a tria li sono sta ti conservati dei p linti in 
p arte scalfiti a cerch io e alcu n i m atto n i to n d i con sigillo. In torno a ll’ a trio si rag g ru p ­
pano, in p a rte n o n ste rra ti, dei v an i di soggiorno tra cui da accen are la cucina, lo 
spazio atriale, il cesso ossia bagno e a ltre cam ere.
Su tu tta la zona sottoposta a ricerche, in particolare sulle aree edificate, si sten ­
deva sullo stra to di v ita uno spesso s tra to di b ruciato in cui e sotto al quale, tra 
gli a ltri rep erti, p e rv en n ero alla luce o ltre 500 m onete a p p a rte n e n ti esclusivam ente 
al tard o A ntico e precisam en te a V alentiniano, Valense, M assim o, Teodosio ecc„ vanno 
a concludersi con la fa ta le d ata della b a tta g lia presso il Frigido (ossia A jdovščina — 
A idussina), su ggerendo la supposizione che siano state le fiam m e a in cen erire la co­
struzione sco p erta e prob ab ilm en te anche tu tta la fortezza il 5 di settem b re del 394.
A difesa d ella stra d a aquileiese v e n n e eretto un fortilizzo a H rušica, (Crusizza 
di Piro), in cim a al passo più alto che d alla P annonia ossia dai B alcan i po rtav a in 
Italia. G razie a l com une im pegno nel p artico lare progetto di ricerch e condotto d a l­
l’U n iv ersità di M onaco di B aviera (In stitu t fü r V or- und F rühgeschichte) e d al Museo 
N azionale della S lovenia (N arodni M uzej) di L ju b ljan a fu resa possibile su più vasta 
scala la ricerca di q u el presidio negli a n n i 1971 e 72. Con gli scavi sotto le m acerie 
della chiesa di S a n ta J e d rt fu scoperta la to rre m eridionale (a suo tem po di form a 
conica) a ridosso d elle p o rte d ’accesso a cui di fronte fu tro v ata la to rre setten trio n a­
le; e fu scoperto, inoltre, l’in card in am en to della p orta e nella p itra scolpito il canto­
nale lungo m. 1,80 dove questa b attev a. P artico lare sorpresa riserv ò lo stra to augu- 
steo -tiberiano in cui fu trovato accanto alla ceram ica grezza m o dellata a m ano libera 
anche u n a fib u la a p ern o ; n atu ralm en te prevalgono gli s tra ti del IV see. come risu l­
tav a già da scavi precedenti. N ella p a rte m eridionale della fortezza stav a p robabil­
m en te un villaggio costruito in legno giacché tran n e piccoli pezzi di lastrico e dei 
focolai a m u ra tu ra , non furono tro v ate tracce di fondam enta co stru ite con m alta. 
N ella fortezza su p e rio re furono tro v ati solo in due posti tracce di focolai o a ridosso 
del m u ro se tte n trio n a le un o s tra to di v ita piuttosto esile.
G li scavi di u n a m aggiore to rre di g u a rd ia a Lanišče, in serita nelle stesse chiuse, 
furono i prim i in tra p re si col pro g ram m a archeologico di ricerca dei singoli presidi del 
sistem a difensivo. Q uesta to rre m isu ra m e tri 19,60 X 19,70 co rrisponedenti alla m i­
su ra ro m an a di 60 X 60 piedi. Lo spessore m edio delle m u ra co n serv ate a tr a tti fino 
a 2 m etri di altezza v a d ai 1,55 ai 1,70 m .; l’accesso alla to rre e ra posto a ponente; 
d av an ti a lla stessa fu tro v ata u n a fe rito ia scavata nella p ietra cala care e u n ’altra 
uguale, in p ie tra g ra n u la ta , giaceva d a v a n ti al m uro orientale e in corrispondenza di 
quest’ultim a, d a lla p a rte in te rn a della to rre, sta v a un piedestallo in m u ra tu ra dalla 
grandezza di 1 X 0,80 m . su cui p ro b ab ilm en te m ontava la g u ard ia lo spectator. D entro 
alla torre, n ella m età m eridionale, fu tro v a to il lastrico te rm in a n te in bozza di 
p ietra calcare n o n funzione secondaria. N ell’angolo setten trio n ale in te rn o u n a spesso

strato di m alta ric o p riv a u n a m inore dolina carsica in cui si sono co n serv ate le im ­
pro n te di cinque tr a v i m aggiori p ro b ab ilm en te p ie d ritti della scala che d av a al cam m i­
no di ro n d a. S ul m u ro m eridionale e in p a rte su quello orientale, a ll’altezza di m. 
1,70 da te r ra (al liv ello d ell’epoca di costruzione), furono tro v a ti d ei bu ch i p er la 
im p alcatu ra edile. Sem plice la stra tig ra fia dove lo stra to d i v ita in izia alle fo n d a- 
m en ta e h a uno sp esso re di 12 cm. in cui giacevano v e tri o rn ati a sm eriglio, ceram i­
che dalle form e d el ta rd o A ntico o ndulate, chiodi di ferro e m onete. D elle cinque 
m onete di C ostantino II, V alentiniano II, M assim o e Teodosio le tr e p iù recen ti hanno 
inciso l’a n n o 388 in cui O rosio (35,3) com unica l’ordine d ato al co m an d an te M assim o 
A n d rag atio di e rig e re le chiuse.
A M artin j H rib presso L ogatec ven n e scoperto u n castello d i fo rm a poligonale 
forse p ro p rio pen tag o n a le. L ’ingresso al fo rte e ra costruito nel m u ro m eridionale il 
quale m isu rav a 35 m . di lunghezza e da 1,30 a 1,40 m. di grossezza e p e r due volte 
quasi im p ercetib ilm en te v a ria v a direzione. A lT intem o n ell’ angolo n o rd -o ccid en tale si 
tro v av a u n a co stru zio n e m inore di 6,30 X 5,00 m . con i m u ri di spessore di 60 cm. 
Q ui p a rtic o la re im p o rtan za assum ono i ritro v a ti m inuti tra cui em erge u n sacchetto 
co n ten en te 200 m o n ete ed u lterio ri 50 m onete sp arse od occasionalm ente reperite. Con 
ogni p ro b ab ilità il sacchetto', co ntenente cen ten io n ali e m ezzicentenionali, che si fa 
d ata re alla fine d el IV see. è m essaggero d ella fine della fortezza. L e a ltr e 50 m onete 
sono q u asi della stessa spece tra n n e il sesterzo di A ntonino Pio in circolazione fino al 
260, l’asse di S ettim io Severo d ell’inizio d el III see. e il folis d i C ostantino I d el­
l’anno di conio 319/320. Q uest’im m agine vien e com pletata da a ltre scoperte: tra n n e 
u n fondo di v e tro soffiato n el m odello ascrivibile al III see., tu tti gli a ltri oggetti 
rin v en u ti sono c a ra tte ristic i m essaggeri d e lla fine del IV see.: fib u la crociform e, lu ­
cerna p ia tta , fib ia c in tu ra le con tra v e rsin o a sezione rom bica, m ag lie di bronzo o r­
n a te con cerch ietti, frecce e lan cie dalle p u n te rom biche.
T enendo co n to an ch e delle a ltre chiuse e g ran d i fortificazioni leg ate alle chiuse 
italiche q u a li E m o n a , N a u p o r tu s , A d P ir u m , C a s tr a e di certo an ch e le fortezze del 
C a rn iu m , possiam o co n ferm are le N o titia D ig n ita tu m che pongono le chiuse tr a c tu s 
I ta lie c ir c a A lp e s al com ando d el v ir i s p e c ta b ilis c o m itis I ta lia e il quale nella 
regione alpino g iu lia n a com andava le u n ità d ell’esercito L e g io n e s I u lia e A lp ia e I, II 
e t III, v a le a d ire i p resid i p erm an en ti ch e assiem e ai re p a rti logistici a quell’epoca 
prob ab ilm en te su p e ra v a n o i 20.000 uom ini.
P a rte im p o rta n te d el sistem a difensivo del tardo A ntico fo rm av an o i rifu g i p er 
i p ro fu g h i in alzati su colline isolate e fu o ri m ano. Così a R ifnik p resso Š e n tju r hanno 
ste rra to d el tu tto le m u ra di u n ab ita to d el ta rd o A ntico lunghe m . 221,70 e grosse da 
90 a 120 cm. L a cin ta è rin fo rzata da c o n tra ffo rti come le chiuse carsiche, tra cui il 
più g ra n d e rag g iu n g e i 4 m. di lunghezza e i 1,10 larghezza. A su d -o v est scopersero 
in o ltre u n a to r re g ra n d e 5,30 m. e con 75 cm. di spessore dei m uri.
L e necropoli con m ateriale di c a ra tte re longobardico e p e rfin o le m onete di 
Clefo d e ll’an n o 574 fan n o p a rte dell’ ep o ca della m igrazione d ei popoli. Scavi più 
recen ti co ndotti d a A. B olta, nonché a ltre cose di recen te sco p erta tr a cui la chiesa 
p aleo cristian a in cim a al m onte, stan n o a d im o strare re siste n z a di u n a b itato che 
durò fin o all’in v asio n e slava. A lla stessa conclusione storica p o rta n o le ricerche di 
A jdovski G radec presso V ran je di S evnica: in cim a a u n colle isolato si tro v a un 
a b ita to dalla lunghezza di m. 140 e largo 66 difeso da u n a cinta m u ra ria dallo spes­
sore di u n m etro rin fo rz a ta con cinque to r ri che all’ in te rn o a v e v a d u e chiese, un 
b attistero , e n e fu tro v ato u n b aco p e r il clero e la ca tte d ra vescovile.

L a fortezza d i V elike M alence presso B režice h a 430 m . X 283 ed è rin fo rzata con 
più di 16 to rri. E d an ch e qui fu pro v ato che le m u ra di cin ta ro m an e in n alzate su di 
u n terra p ie n o p reisto rico ap p artengono a d u e epoche co stru ttiv e diverse: La prim a 
viene p o sta da B. S a ria nella seconda m e tà del III see. m en tre la seconda fa p arte 
degli inizi del V see. A llo stesso periodo a p p a rtie n e il fo rte di G o ra presso Polhov 
gradeč, dove v en n e scoperto u n deposito d i m ateriali del tard o A n tico (pesi, stadere, 
vasellam e di bronzo) che tipologicam ente ap p artien e intorno all’anno 500 dell’era volg.
Il rifugio d el ta rd o A ntico a San P aolo nell V alle di V ipacco h a u n a lunghezza 
di 750 m. e la larg h ezza al m assim o di 200. E ’ costruito su un colle roccioso solitario 
dalle p a re ti a strap io m b o alte fino a 50 m etri, com pletate da m u ra di cinta che tu t- 
t ’oggi ariv an o a tr a tti all’altezza di 3 m etri. N elle m ura spese fino ad u n m etro e 
nel p arap etto sono an co r oggi co nservate le buche che reggevano la tra v a tu ra del 
cam m ino di ro n d a, m e n tre a setten trio n e si trovano, scoplite n e lla roccia e ancora 
conservate, le im p o ste della p o rta e la ro ta ia di scorrim ento con i cantonali e la 
soglia d i b attim en to . L a fortezza è d iv isa n ella p a rte ab itativ a settentrionale, in 
quella m erid io n ale te n u ta a pascolo e con un cim itero, nonché n ella sep arata, seppure 
con le m u ra di c in ta collegata, to rre serb ato io d’acqua situ ata n e lla p a rte m eridio­
nale del poggio. L a fortezza è divisa p e r m e tà da u n m uro forte e speso in m edia da 
2,20 a 2,50 m. D u ra n te gli scavi condotti nel 1966 venne scoperto che le m u ra tard o - 
an tich e poggiavano sugli stra ti di un villaggio del prim o periodo im periale. Sopra 
questo stra to si esten d e uno di m alta e d i g hiaia su cui poggia q u ello tardoantico, il 
qu ale conservava in u n a fu cin a m odesta u n a testiera equina (auriskalp) ornata di 
cerchietto tip ologicam en te a p p a rte n e n te alla fine del V see. A sud, presso il m uro 
trav ersale, v en n e alla luce u n a tom ba a scheletro con an n essa freccia a form a di coda 
di rondine p ro b ab ilm en te a p p arten en te a l V ili o IX see.
V isto che q u esto a b itato h a una co n tin u ità che va d al ta rd o A ntico ai prim o 
Medio E vo fu a v v ia to con questi scavi lo stu d io della questione d ell’insediam ento degli 
Sloveni in q u este località, cosa ancor fa c ilita ta d all’esistenza di n ecropoli paleoslave 
di M orlek, G ojače e B a tu je tu tte u b icate n ella p ian a sottostante a S an Paolo.
L a d ire tta dim ostrazione dell’esistenza delle chiuse troviam o n e l proclam a di 
T eodorico dedicato a universis G othis v e l his, qui portibus vel elusuris praesunt, 
e da questo d ato possiam o d ed u rre che le chiuse a quell’epoca eran o ancora efficien­
ti e servivano q u a le p rin cip ale difesa gotica a oriente. Poco dopo la m o rte di Teodo­
rico p assan o allo stesso m odo in possesso di Bisanzio, com e G iustiniano aveva donato 
ai L ongobardi p e r il periodo di tem po d a l 547/8 fino al 568 i nôhç~m N(ogixôv e gli o/ voc'j - 
t-tara énl IlavvovCaç. T ra queste forteze annoveriam o tu tta u n a serie di fortilizzi 
della regione poetoviano -celeiana, vale a dire, la fascia in pro sim ità delle chiuse. Ciò 
p rova in d ire tta m e n te la funzione d elim itatrice e inoltre difensiva delle chiuse stesse. 
P e r rag io n i strateg ico m ilitari doveva essere difesa an ch e la fascia an tistan te le 
chiuse, com posta d a accessi e dalle v ed ette d av an ti alla m uraglia, perciò è quasi certo 
che l’a u to rità m ilita re nonché quella am m in istra tiv a estendevano la giurisdizione di 
B isanzio alm eno fin o a T rojane (A trans) e ai pendi di V išnja G ora. M a anche dopo la 
discesa di A lboino e dei suoi L ongobardi in Ita lia le chiuse dovevano svolgere il ruolo 
di b alu ard o dello S ta to alm eno fino a ll’erezione del lim es longobardico che da In v il­
lino a ttra v e rso C orm ons e Sollcan (Siliganum ) scendeva fino alle foci dell’ Isonzo 
ossia del Tim avo.
Dopo l’ in sed iam en to sloveno fin o ltre l’Isonzo la m u rag lia d elle chiuse p erd ette 
ogni senso.