Kamioni z znakom
Metala Ravne
metal
interni informativni časopis | številka 171 marec 2005
EDELSTAHL MIT NAMEN
[ravne!
[ravne!
Na naslovnici:	Pomlad
Fotografija:	Janko	Vučko
Oblikovanje:	Uroš	Grabner
Kamioni z znakom podjetja Metal Ravne že vozijo po evropskih cestah.
Iz vsebine:
2 Kamioni z znakom Metala Ravne
3 Uvodnik
Kovaški program
4 Rekordna odprema Kovačnice
Valjarski program
5 Rekordna mesečna blagovna proizvodnja v Valjarni profilov
Anketa
6 "Znamo, zmoremo, hočemo"
8 Nova garderoba tudi za kovače
Recertifikacija
9 Potrdili smo certifikat za sistem vodenja kakovosti
Partnerstvo
9 Metal Ravne in Mariborska livarna v strateškem partnerstvu
Posodobitev informacijskega sistema
10 Metal dobil nov računalnik
Prodaja
11 Podatki o prodaji nekoliko drugače
Donacije
12 Pomoč pri nakupu učnih pripomočkov
Spremembe delovnopravne zakonodaje
13 Novosti pri sankcioniranju kršitev iz delovnega razmerja
Kraje
|	14	Ali res morajo biti?
14 Namestitev nadzornih kamer
Varnost in zdravje pri delu
15 Varnost in zdravje pri delu v Metalu Ravne v letu 2004
Ekologija
18 Pregled aktivnosti na področju okolja v letu 2004
Poslovanje
19 Pozitivno poslovanje se nadaljuje
Kadri
20 Zaposleni
21 Razstava fotografij
21 Druženje vodstev Metala in Acronija tudi v prostem času - smučanje na Peci
Prosti čas
22 3. Metalov turnir v malem nogometu
27 Čestitka ob uspešni izvedbi
28 Nagradna križanka
Izdaja:	Metal Ravne d.0.0.
Uredniški odbor:	Andreja Čibron-Kodrin
Andrej Gradišnik Gabrijela Urnaut Andreja Krajnc
Jezikovni pregled:	Andreja Čibron-Kodrin
Produkcija:	© crashgroup
Tisk:	ZIP center d.0.0.
Uredništvo:	Koroška cesta	14
Ravne na Koroškem Telefon:	87 07 236
Časopis dobijo zaposleni v podjetju
Metal Ravne brezplačno.
Vaše predloge, pobude in vprašanja
pošljite na naslov uredništva.
Uvodnik
Lansko leto, zelo uspešno, je za nami. Uspeli smo zaustaviti negativne trende poslovanja in s ponosom se lahko ozremo na dosežen poslovni rezultat.
Toda v novem letu smo pred novimi nalogami. Konjunktura na trgu jeklenih izdelkov naj bi se nadaljevala in zato smo optimistično pripravili načrt družbe za letos. V teh ugodnih mesecih si želimo nabrati moči za čase, ki nam ne bodo tako naklonjeni. Zadali smo si, da bomo v tem letu dosegli dobiček 828 milijonov SIT oziroma 3,5 milijona EUR. Kljub ugodnim razmeram na trgu tega cilja ne bo lahko doseči in bomo morali vsi skupaj in vsak posebej vložiti mnogo znanja in truda. Proizvodnjo in prodajo bomo morali še povečati, saj bomo morali v letu 2005 prodati, vključno s storitvami, kar 77.050 ton končnih izdelkov. To pomeni količinsko
3	odstotke in vrednostno 25 odstotkov več od dosežene prodaje v letu 2004. Tako bo vrednostna prodaja znašala 121,8 milijona EUR.
Da bi uspeli doseči načrtovani cilj za leto 2005, ki je že del izvajanja strategije razvoja našega podjetja do leta 2010, bomo že v letošnjem letu začeli aktivnosti za izboljšanje konkurenčne sposobnosti družbe Metal Ravne. Za ohranitev dobrega tržnega položaja družbe bo treba izkoristiti domače znanje in izkušnje ter nadaljevati z razvojem jekel z visoko dodano vrednostjo, kar nas bo obvarovalo pred vedno ostrejšo konkurenco iz azijskih držav in držav nekdanje Sovjetske zveze. Z reorganizacijo razvoja želimo raziskovalce približati našim kupcem in hkrati posodobiti raziskovalno opremo.
Da bi v času visokih cen surovin in drugih materialov dosegali najugodnejše nabavne pogoje, bomo nadaljevali nabavno politiko iz lanskega leta in se pri nabavi povezovali tudi z družbo Acroni.
V	proizvodnji bo poudarek na učinkovitosti, s ciljem izdelati kakovosten izdelek v dogovorjenem terminu. Z letošnjim letom začenjamo ciklus investicij v posodobitev tehnoloških naprav. Izpeljali bomo naslednje naložbe: procesno vodenje legiranja, rekonstrukcijo CM3 za brušenje širokih profilov, rekonstrukcijo 12 MN stiskalnice, peč za toplotno obdelavo
kovanih izdelkov, rekonstrukcijo konti 2 in postavitev merilne naprave za merjenje profilov v vročem. Ocenjena skupna vrednost investicij v letu 2005 je 5,4 milijona EUR. V letošnjem letu so stekli projekti za pripravo treh ključnih strateških investicij: posodobitev vlivališča v jeklarni, obnova vroče valjarne in postavitev skladiščno servisnega centra. To so kompleksni projekti, ki zahtevajo dovolj časa za temeljito pripravo naložb. Priprave na največjo strateško naložbo v obnovo vroče valjarne naj bi se končale do konca leta 2005, ko želimo podpisati pogodbo z izvajalcem.
Na področju prodaje bodo naše aktivnosti usmerjene v večanje deleža prodaje neposrednim porabnikom jekel. V lanskem letu smo izpeljali naložbo v družbo Oro Steel v Logatcu (po novem se bo imenovala Ravne Steel Center d. o. o.), da slovenskim orodjarjem zagotovimo čimboljši servis ter s tem še povečamo tržni delež pri prodaji orodnih jekel v Sloveniji.
Konec lanskega leta smo zamenjali centralni računalnik IBM in v naslednjih dveh letih je pred informatiki zahtevna naloga, da posodobijo predvsem proizvodni del informacijskega sistema.
Lani smo začeli uvajati sistem nagrajevanja za ključne vodilne kadre ter ga v letošnjem letu razširili na vse zaposlene. Sistem nagrajevanja, ki je
Glavni direktor Metala Ravne mag. Darko Mikec
usklajen s sindikati, temelji na poslovanju družbe in naj bi vzpodbudil vse zaposlene k doseganju boljših rezultatov.
Na podlagi tržnih trendov in poslovanja v prvih dveh mesecih letošnjega leta lahko z optimizmom zremo naprej in smo lahko prepričani, da nam bo s trdim delom in z malo sreče uspelo doseči načrtovane poslovne rezultate.
foto: Tomo Jeseničnik foto: Tomo Jeseničnik
METAL
LiEViiH
Februarje bil rekorden
Na vprašanje iz prejšnje številke Metala: Kje bodo prvi slavili rekordno blagovno proizvodnjo-v kovačnici (2.500 ton) ali v valjarni (3.000 ton)? že poznamo odgovor. Zmagovalca sta oba obrata, saj so februarja kovači in valjarji dosegli rekordno odpremo.
Kovaški program
Direktor Kovaškega programa Zdravko Mlakar, dipl. inž. metal.
Rekordna odprema Kovačnice
Najvišje mesečne odpreme - po letih
Že kar nekaj časa smo si kovači prizadevali, da bi dosegli 2.500 ton eksterne odpreme. Končno nam je, v februarju 2005, uspelo ta cilj
Celo preseči. Odpremili smo namreč kar 2.613 ton gotovih proizvodov; skupna odprema pa je znašala 2.780 ton.
Operativni mesečni plan eksterne odpreme smo izpolnili 105,6-odstotno, skupni plan pa 109,2-odstotno.
Doseganje strukture plana je bila v Kovačnici vsa pretekla leta ena težjih nalog. Tako smo še pred nedolgo nazaj bili veseli, če nam je uspelo doseči strukturo plana blizu 80 odstotkov, v letošnjem februarju pa je bila tudi ta rekordna, saj je znašala 90,98 odstotka.
V	tabeli so prikazane najvišje mesečne odpreme v zadnjih nekaj letih:
Tone
3.000
2.500
2.000
1.500
1.000
500
Leto
2001
2002
februar 2005
1999
2000
2003
2004
Legenda:
Eksterna odprema -1
Skupna odprema -1
K rasti proizvodnje v teh letih so prispevale tudi investicije v novo stiskalnico, ogrevno peč ter ravnalni stroj in sprememba oziroma prenos tehnologije okrogljenja s stiskalnice na kovaški stroj.
Povedati je treba, da smo iz Kovačnice v februarju 2005 odpremili 1.594 ton mehansko obdelanega materiala - rekordno odpremo mehansko obdelanega materiala pa smo dosegli v januarju, in sicer 1.732 ton.
Kovači smo že ob koncu januarja letos napovedali, da želimo februarja doseči rekord - kar nam je, z dobro organizacijo in ob prizadevanju vseh, tudi uspelo.
Vendar, mi gremo naprej!
Naša želja je, da z nekaterimi nujno potrebnimi naložbami dosežemo blagovno proizvodnjo 3.000 ton-to bo naš naslednji dolgoročni cilj.
Upam, da bomo tudi to kmalu lahko objavili v našem internem glasilu.
Moja zahvala ob doseženem rekordu je namenjena vsem vam, ki prispevate k dobrim rezultatom Metala - od poslovodstva, preko komerciale do Jeklarne, in seveda posebej vsem vam, zaposlenim v Kovačnici.
Vedno trdim, da ste kovači najboljši delavci, in res sem ponosen na vaše delo ter rezultate. Želim si, da bi skupaj kmalu dosegli še kakšen rekord.
Direktor Valjarskega programa Branislav Keček, univ. dipl. inž. metal, in mater.
IHAVNbl
Rekordna mesečna blagovna proizvodnja
v Valjarni profilov
Najvišje mesečne odpreme - po letih
V	Valjarni profilov smo v februarju 2005 odpremili rekordno mesečno količino izdelkov.
Skupna odprema izdelkov je znašala 3.574 ton oziroma 103 odstotke mesečnega operativnega plana, od tega znaša blagovna proizvodnja 3.028 ton, kar je prav tako 103 odstotke mesečnega operativnega plana. Rekordno je bilo tudi doseganje strukturne realizacije operativnega plana za februar 2005, saj je le-ta znašala 96,1 odstotka, pri blagovni proizvodnji pa kar 97,2 odstotka.
Tabela: Pregled najvišjih mesečnih odprem v zadnjih petih letih:
Tone
4.000
3.500
3.000
2.500
2.000
Leto
2001
2002
februar 2005
2003
2004
Legenda:
Gotovi proizvodi -1
Skupna odprema -1
Iz tabele vidimo, da se najvišje mesečne odpreme, od leta 2002, ko je bil očiten upad naročil, povečujejo, prav tako pa od tega leta beležimo naraščajoč trend letnih odprem gotovih proizvodov. Odprema gotovih proizvodov (blagovna proizvodnja) je v letu 2004, po dveh slabših letih, ponovno presegla 30.000 ton (30.550 ton), plan za leto 2005 pa predvideva 32.000 ton odpreme gotovih proizvodov oziroma skupaj z interno odpremo 38.880 ton.
Rekordni obseg odpreme v februarju 2005 je plod prizadevanj in dobrega dela vseh, ki sodelujejo pri procesu izdelave valjanih profilov. To je tudi dokaz, da z dobro organizacijo, s prizadevanjem za doseganje skupnih ciljev, koordinacijo dela v oddelkih in med oddelki ter timskim delom znamo in zmoremo delati uspešno.
Prepričan sem, da bo dosežena odprema proizvodov dobra osnova za dober poslovni rezultat Metala. S tem pa bo tudi naše zadovoljstvo popolno.
Ob koncu bi rad še enkrat izrazil priznanje vsem, ki ste s svojim delom in prizadevanjem pripomogli k realizaciji zastavljenega cilja; le-ta naj nam bo dobra popotnica za uspešno nadaljevanje začetega leta 2005.
foto: Tomo Jeseničnik
METAL
GHam
Andreja Čibron-Kodrin, Fužinar Ravne, d. o. o.
"Znamo, zmoremo, hočemo"
Tokratna anketa je namenjena - razumljivo - najpomembnejšemu dogodku v februarju: rekordni odpremi Kovaškega in Valjarskega programa. Zbrala sem nekaj mnenj, ki jo osvetljujejo iz različnih zornih kotov.
i mK
m k
Anton Kotnik, predvaljavec na srednji in lahki progi:
“Februarja smo zmogli narediti več, ker so bile večje šarže, manj je bilo različnih dimenzij in ni bilo zastojev. Moj predlog je, naj bi bili delavci na progi, tako kot nekdaj, bolje nagrajeni, saj bi se tako še bolj trudili. Poleg tega bi nas moralo biti več. Zdaj nas je le minimalno število. Če gre nekdo na dopust ali bolniško, mora njegovo delo opraviti sodelavec! Tudi menjavanje ljudi na različnih delih zaradi nadomeščanja ni dobro - ni vsakdo najbolj primeren za vsako delo. Izboljšati bi bilo treba tudi vzdrževanje, premalo ga je, oprema pa je že izrabljena."
Maks Požarnik, valjavec:
"V valjarni delam že 27 let. Tempo dela se ni spremenil, delo pa je fizično težje zaradi drugačnih in debelejših materialov. Tako imenovane trde kvalitete se bolj krivijo, zato je treba delati z večjo silo. Pa tudi bolj nevarno je, ker material lahko poči. Dobro bi bilo, če bi nam povečali plačo in posodobili valjarno. Sicer pa se sodelavci še kar dobro razumemo med seboj; pred kratkim smo si ogledali rudarski muzej v Mežici."
Miran Škalič, ekon., vodja oddelka Ravnanje in adjustaža:
"Rekordna proizvodnja je bila posledica več dejavnikov. Najprej spremembe organizacije, saj smo pravi čas odreagirali in primerno organizirali delo na tri izmene, pa tudi z nadurami. Ključni pa so bili seveda delavci - brez njihovega dobrega dela rekord ne bi bil mogoč. Tudi material, v katerega je bilo treba vložiti nekoliko manj dela, preden ga odpremimo, je po svoje pripomogel k dobremu rezultatu. Poleg tega pa je bilo v februarju nekoliko manj zaposlenih v bolniškem staležu kot običajno. Mislim, da bo rekordno proizvodnjo oziroma odpremo mogoče še kdaj ponoviti, seveda če bo spet podoben splet ugodnih okoliščin. Upam, da bodo delavci primerno nagrajeni, saj jim bo to spodbuda za dobro delo tudi v prihodnje."
Damjan Kokol, adjuster, "Vsi smo se trudili, da Pričakujemo nagrado, bi bila denarna. Za odpremo je najbolj organizacija, da delo Pomembno pa je tudi, Takšen tempo, kot je bil bi bil mogoč."
Valjarski program: smo izpolnili plan. najbolj dobrodošla takšno rekordno pomembna dobra poteka nemoteno, da je dovolj ljudi, februarja, dolgo ne
Igor Makič, vodja oddelka Valjanje profilov in toplotna obdelava:
"Sprememba mikroorganizacije podjetja je v našem delu valjarne zelo uspela. Pred tem sta bila oddelka ločena, toplotna obdelava pa je bila ozko grlo. Analizirali smo sistem dela in valjanje prilagodili toplotni obdelavi ter nadaljnji odpremi. Sto spremenjeno organizacijo dela, ko smo način proizvodnje prilagodili ozkemu grlu, so se zmogljivosti toplotne obdelave in na srednji progi sprostile. Oddelka smo bolj povezali, spremenila pa se je tudi miselnost zaposlenih, da smo vsi en oddelek in si moramo vsi prizadevati za dober rezultat. Smo pa za to potrebovali dobro leto. Če delavci ne bi bili spremenili miselnosti, nam ne bi uspelo. Za dobro in kakovostno delo se zahvaljujem vsem zaposlenim, tudi sodelavcem v delavnici valjev in armatur, ki so bili prej v sklopu
Anketa
Vzdrževanja. Rezultati kažejo, da je bila odločitev o reorganizaciji pravilna. K dobremu rezultatu so pripomogle tudi investicije. Lani smo v oddelku toplotne obdelave rekonstruirali kontinuirno peč 3, letos je načrtovana rekonstrukcija kontinuirne peči 2, kar bo pozitivno vplivalo na poboljšanje, popuščanje, gašenje in normalizacijo materiala ter še povečalo možnosti za boljše rezultate."
5
|
Miran Čevnik, inž. metal., vodja proizvodnje Kovačnice: “Rekordne proizvodnje in odpremljene količine odkovkov so zame vseskozi osebni cilj, zato sem februarskega rezultata še toliko bolj vesel. Vsi v Kovačnici, tako vodstvo, kot tudi neposredno zaposleni v proizvodnji, vlagamo v naše delo veliko truda, znanja in izkušenj. Rezultat so dosežki Kovačnice, ki se najbolj nazorno kažejo skozi količinsko in strukturno doseganje operativnih mesečnih planov odpreme odkovkov. Še do začetka lanskega leta smo dosegali strukturno realizacijo v intervalu od 65 do 80 odstotkov. Nihanje odstotka je bilo preveliko, predvsem spodnja meja prenizka. Postavili smo si nove cilje. V ospredju je bilo predvsem povečanje strukture mesečnih planov. Z dodatnimi napori nam je to začelo uspevati in od aprila 2004 do februarja 2005 se giblje ta podatek med 85 in 90 odstotki. Vzporedno smo stremeli tudi k višji količinski proizvodnji in odpremi kovaških izdelkov. Še posebej nam je to uspelo v februarju 2005.
Naši kovači so vešeli rekorda, saj se zavedajo, da so k temu veliko prispevali prav oni sami. Vloženega je bilo mnogo truda, veliko odrekanj prostemu času, zelo pogosto delo preko rednega "šihta", včasih tudi kaj jeze in hude krvi ... ampak skupaj smo težave premagali in cilje presegli. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem svojim sodelavcem, delovodjem,
kovačem, delavcem na "rafamah"... Zaslužni za dosežke ste vi vsi!
Doseganje takšnih ciljev je za nas izziv in osebno sem prepričan, da bomo ta rekord iz februarja še presegli. Predvsem trdim to za količinsko mesečno odpremo. Za strukturno doseganje mesečnih planov pa sem mnenja, da je gibanje med 85 in 90 odstotki nekakšen optimum glede na našo vrsto proizvodnje oziroma industrije. Poudariti moram, da je osnovni pogoj za takšne dosežke optimalna kvalitetna in dimenzijska struktura naročil!"
Stanko Triglav, univ. dipl. inž. metal, in mater., direktor Prodaje v Metalu:
"Zaradi rekordne proizvodnje smo tudi v prodaji februarja zabeležili rekordne rezultate. Prvič doslej smo dosegli 2,8 milijarde tolarjev mesečne prodaje in s tem presegli planirano vrednost zatri odstotke. Zaradi povečane proizvodnje smo uspeli zmanjšati tudi zaostale dobave do kupcev. Ob tem naj poudarim, da so dobri rezultati v podjetju mogoči le, če delo uspešno poteka na vseh področjih: v nabavi, proizvodnji in prodaji. V prodaji smo priča konjunkturi, zaradi česar imamo tudi več naročil. Po najboljših močeh skušamo zagotavljati ustrezno strukturo naročil glede kvalitetnih skupin jekel in izdelkov za optimalno zapolnitev proizvodnih zmogljivosti. Cene surovin še vedno naraščajo, to zahteva precejšnje napore za uveljavitev višjih prodajnih cen na trgu. Mesečno prodamo okoli 6.500 ton izdelkov, to je 310 ton oziroma 14 kamionov odpreme na dan. Razdrobljenost naročil zahteva precej aktivnosti za njihovo kompletiranje. Samo ena manjkajoča pozicija lahko zaustavi odpremo celega kamiona, zato je zelo pomembno, da dosegamo načrtovano strukturo proizvodnje.
Obseg naročil in razmere na trgu nam dajejo možnost za nadaljevanje dobrega poslovanja tudi v prihodnjih mesecih. V marcu načrtujemo podobno prodajno realizacijo, kot smo jo dosegli februarja."
IRAVNEI
Jože Laznik, delovodja v oddelku Ravnanje in adjustaža, Valjarski program: "Organizacijsko je zdaj v redu tudi, da so spremnice za iste kupce združene in so na enem dokumentu večje količine. Tako je manj dela s papirji. Dobro bi bilo, če bi dobiček poleg denarnih nagrad vlagali tudi v proizvodnjo in posodobili strojni park. Naš ravnalni stroj je slab, želimo si novega od
015	do 60 mm. Prav pa je tudi, da so nagrade, mogoče kvartalne. Povečan obseg dela vpliva tudi na večjo utrujenost, vendar, ko človek vidi, da uspeh ne izostane, na to pozabi. Se pa sodelavci zelo dobro razumemo med seboj. Predlagam, da nam bi podjetje denarno pomagalo pri pripravi vsakoletnega piknika. Ta pozornost bi nam zelo veliko pomenila, saj smo ponosni na Metal. Mislim tudi, da bi moralo podjetje bolj poskrbeti za svojo prepoznavnost, saj bomo v prihodnje potrebovali nove mlade delavce."
Željko Pesič, kovač I, Težka kovačnica:
"O rekordu lahko rečem, da smo ga veseli in da brez dobrega vodstva tudi dobrega dela ne bi bilo. Ta rezultat je posledica našega vsakdanjega dela, izkušenj in znanja. Za boljšo plačo kovači 'dajemo vse od sebe', da bi nam tudi v prihodnje šlo še bolje. Da bi dosegali še boljše rezultate, bi bilo treba odpraviti manjše pomanjkljivosti pri stiskalnici in zamenjati orodje, na katerem delamo.
V	težki kovačnici ni lenih delavcev. Vsak dela na več delovnih mestih in tudi zato
8
dosegamo večjo tonažo. Stremeli bomo še k boljšim rezultatom. Človek nikoli ne sme obstati na mestu. Pri nas je takšno delo, da se je treba vsak dan znova dokazovati: da znaš, zmoreš in hočeš. Glede nagrajevanja pa menim, da je vsakdo že dobil ali pa še bo, kar mu pripada. S tem sem zadovoljen. Če se pojavijo težave, povem vodstvu in jih s skupnimi močmi rešujemo."
Marjan Hovnik, kovač I pri 25-30-tonski stiskalnici:
“Rekord je delo našega kolektiva, vseh štirih izmen. Vsak mesec delamo približno enako, februar pa je bil rekorden zaradi večje prodaje.
Pri nas primanjkuje ljudi, število zaposlenih bi se lahko povečalo za kakšnega delavca. Velikokrat moramo sami kaj dodatno postoriti, vskočiti namesto sodelavcev ipd. Primanjkuje nam orodja, večkrat se moramo sami znajti. Želim si, da bi bilo to bolj urejeno. Seveda pa vsakdo pričakuje, da se dobro delo pozna tudi pri plači. Želim si, da bi se v izmeni še naprej tako dobro razumeli in da bi tudi v prihodnje tako sodelovali kot doslej.'
Anketa
Andreja Čibron-Kodrin, Fužinar Ravne, d. o. o.
Nova garderoba
tudi za kovače
METAL
LAViiH
Za valjarno in jeklarno je nove garderobne prostore v začetku marca dobila tudi kovačnica.
Verjamemo, da sta priprava na delo in urejanje po njem v lepih prostorih z novimi garderobnimi omaricami, osemnajstimi tuši, sušilniki za lase in WC-ji odslej med prijetnejšimi opravili dneva.
I
11	I
foto: Andreja Čibron-Kodrin foto: Andreja Čibron-Kodrin
Recertifikacija
Potrdili smo certifikat
za sistem vodenja kakovosti
Standard ISO 9001 je v svetu
najbolj razširjen standard, saj
ga lahko za vzpostavitev
sistema kakovosti uporablja
katerokoli podjetje ne glede
na to, kakšen izdelek
proizvaja. Z namenom
zaščititi kupca je bil prvič
izdan leta 1987. Že takrat je bilo dogovorjeno, naj bi se standard revidiral vsakih pet let. Novi standard, ki je izšel decembra 2000, je prinesel kar nekaj novosti. Te so posledica upoštevanja pripomb uporabnikov standarda in seveda kupcev oz. po novem odjemalcev. Standard vključuje tudi vso najboljšo svetovno prakso s področja vodenja podjetij tako, da se z upoštevanjem zahtev standarda podjetje izboljšuje na vseh področjih, ki so pomembna za kakovost izdelkov. Strokovnjaki vidijo prednost novega standarda predvsem v tem, da upošteva poslovno modrost, ki pravi, da je poslovni dobiček rezultat zadovoljnih zaposlenih in zadovoljnih odjemalcev (kupcev). Poleg tega poudarja še: nenehno izboljševanje, odločanje na podlagi dejstev ter procesni pristop, ki temelji na uporabi načela: "planiraj-stori-preveri-ukrepaj".
V	našem podjetju smo izgradili, uvedli ter med prvimi v Sloveniji 6. julija 1992 tudi certificirali sistem zagotavljanja kakovosti še po standardu ISO 9001:1987. Kar dvakrat smo uspešno podaljšali veljavnost certifikata, v decembru 2001 pa smo uredili in certificirali sistem kakovosti tako,
da je skladen z novim standardom SIST ISO 9001:2000. Kontrolo sistema opravljajo presojevalci vsakih šest mesecev, veljavnost certifikata pa je tri leta. Tako je 1. in 2. marca 2005 potekala v podjetju obsežnejša presoja, s katero smo morali ponovno dokazati, da je naš sistem vodenja kakovosti skladen s SIST ISO 9001:2000. Certifikacijska hiša BVQI bo na osnovi te presoje, ki smo jo uspešno prestali, izdala certifikat, s katerim Metal dokazuje, da njegov sistem vodenja kakovosti ustreza zahtevam standarda ISO 9001:2000.
V Metalu imamo mednarodno primerljiv sistem vodenja kakovosti že trinajsto leto, vsa leta pa smo ga dopolnjevali ter tudi potrjevali pred certifikacijskimi organi in kupci. Veliko aktivnosti je bilo treba pripraviti pred presojo, da smo uspeli ponovno dokazati presojevalcem skladnost sistema. Ob predstavitvi na koncu presoje so nas zunanji svetovalci opozorili na nekatere pomanjkljivosti in nam podali nekaj predlogov za izboljšanje, ki jih moramo izpeljati do naslednje kontrolne presoje.
Vsem zaposlenim, zlasti pa sodelavcem, ki so aktivno sodelovali pri pripravi sistema in na sami presoji, se zahvaljujem za njihov prispevek. Posebno se zahvaljujem Blanki Kaker, ki ves čas "bdi" nad sistemom kakovosti, nas vzpodbuja in opozarja na naloge, ki jih je treba še uresničiti.
V imenu poslovodstva podjetja
Glavni direktor mag. Darko Mikec
V'
METAL
Gradivo za novinarsko konferenco
Metal Ravne
in Mariborska livarna v strateškem partnerstvu
Vodstvi Mariborske livarne Maribor in Metala Ravne sta 2. marca 2005 na sedežu Slovenske industrije jekla podpisali pogodbo o dolgoročnem partnerstvu na področju strateškega sodelovanja. Vanj vsako od velikih slovenskih industrijskih podjetij vlaga svoje specializirane izdelke, tehnologijo, znanje in izkušnje. Skupni imenovalec poslovnih strategij obeh podjetij, ki skupaj zaposlujeta več kot dva tisoč sodelavcev, je namreč razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo za najzahtevnejše kupce.
Metal Ravne je razvil izjemno kakovostno orodno jeklo za delo v vročem s posebej fino strukturo (EFS), ki smo ga poimenovali RAVNEX. Najpomembnejša lastnost orodnega jekla oziroma iz njega izdelanega orodja je tako imenovana življenjska doba orodja ali vzdržnost orodja. Uporabnikom je navadno to tudi edino pravo merilo za oceno kakovosti orodja in jekla, iz katerega je to orodje izdelano. Da bi realno preverili kakovost našega jekla RAVNEX, smo v sodelovanju z našim kupcem oziroma partnerjem Mariborsko livarno Maribor testirali RAVNEX v primerjavi z ostalimi konkurenčnimi jekli oziroma orodji iz teh jekel. Že v prvih testnih proizvodnih ciklusih je naše jeklo zagotovilo 182 000 stiskov odlitkov, kar je dobrih 20 odstotkov več kot pri orodjih, izdelanih iz konkurenčnega jekla sicer uveljavljenih svetovnih proizvajalcev.
Pogodba o dolgoročnem partnerstvu na področju strateškega sodelovanja ima precejšen gospodarski potencial, saj zagotavlja permanentno sodelovanje pri doseganju poslovnih ciljev, vzajemne poslovne odnose, izmenjavo podatkov in inženirskih izkušenj ter prodor na tuje trge. Oba poslovna sistema sta namreč pretežno izvozno usmerjena in večino prihodkov ustvarita na svetovnih trgih, kjer je izboljševanje kakovosti, logičnih pristopov in fleksibilnosti odločilnega pomena. Dejstvo, da sta oba poslovna sistema sposobna ostrega konkurenčnega uveljavljanja na svetovnih trgih, pa jima odpira tudi vedno nove priložnosti za uveljavljanje slovenskih tehnoloških dosežkov na mednarodnem prizorišču.
io
Drago Kerbev, univ. dipl. ekon.
Posodobitev informacijskega sistema
la
Metal dobil nov računalnik
METAL
IsEViiM
V	petek, 7. januarja, so mimoidoči pred upravno zgradbo Metala videli velik kamion, s katerega je viličar razkladal zajetne zaboje. V njih so bile enote za nov IBM računalniški sistem, ki naj bi zamenjal obstoječi, osem let star računalnik in ki je peti po vrsti.
Razvoj računalništva in informatike v nekdanji Železarni Ravne se je pričel leta 1973, ko je bil ustanovljen oddelek AOP (avtomatska obdelava podatkov) in bil nabavljen prvi računalnik iz družine IBM (model 370/135). Za takratne razmere je imel kar zavidljive kapacitete, in sicer 144 KB centralnega spomina ter 300 MB prostora na magnetnih diskih. Za današnje razmere so te zmogljivosti seveda smešno majhne. Razvoj računalništva je razumljivo šel s hitrimi koraki naprej in kaj kmalu nam je postal ta računalnik premajhen in cokla v razvoju. Po nekaj letih smo mu še razširili spomin na 512 KB in diske na 700 MB, leta 1980 pa smo morali kupiti novega. To je bil model 4381 s 4 MB centralnega spomina in 5 GB spomina na magnetnih diskih. V to leto segajo tudi prvi pričetki povezave računalnika in uporabnikov s terminali. Tudi ta računalnik je hitro postal premajhen in prepočasen, zato je leta 1984 prišel naslednji model 4381 s 16 MB centralnega spomina. Razširili smo tudi kapacitete na magnetnih diskih na skupaj 20 GB. Za obdobje po letu 1984 je značilno hitro širjenje terminalske mreže, saj smo v nekaj letih opremili vse službe s terminali. Za
Delavci informatike pred novim računalnikom
terminalske obdelave je značilno, da zahtevajo veliko računalniških kapacitet in tudi novi računalnik kmalu ni več zagotavljal dovolj hitrih odzivnih časov. Vsem so še znane razmere v Železarni Ravne po letu 1990 in niti misliti nismo mogli na posodobitev strojne opreme. Za ta leta je značilen tudi razmah osebnih računalnikov, in nekateri so bili mnenja, da je konec ere velikih računalniških sistemov ter da bodo vse delo lahko opravili osebni računalniki. V ta čas sega tudi začetek razvoja proizvodnega informacijskega sistema "Metalis", kjer je šlo tudi za prikrito ambicijo prevzema in prenosa poslovnih aplikacij v okolje mreže osebnih računalnikov. Bližalo se je leto 2000 in s tem tudi grožnja, da obstoječi
računalnik ne bo več deloval po prehodu v novo tisočletje. Leta 1996 smo končno zamenjali opremo in kupili model 9672 s 128 MB centralnega spomina ter kapaciteto 24 GB na magnetnih diskih. Po nekaj letih smo spomin povečali na 512 MB in podvojili kapacitete diskov. Pred leti smo uspeli zgraditi enotno optično omrežje in povezati IBM računalnik, mrežni strežnik in vse osebne računalnike v eno celoto. Lani smo začeli ugotavljati, da je informacijski sistem v Metalu potreben temeljite prenove. Obstoječi IBM računalnik je star že osem let, tehnološko zastarel, s premajhno zmogljivostjo in ga je treba zamenjati. Tudi proizvodni sistem "Metalis" temelji na zastareli programski tehnologiji Fox.Pro in deluje v okolju DOS. Poleg tega
foto Jože Apat foto: joje Apat
imamo iste podatke v dveh različnih bazah podatkov, ki pa se zaradi različnih vzrokov ne skladata, po domače povedano, podatki iz IBM-a niso enaki podatkom iz "Metalisa". Proizvodni informacijski sistem je treba nadgraditi s planiranjem in terminiranjem proizvodnje. Zaradi vsega tega je poslovodstvo lani sprejelo odločitev za odprtje projekta “Zamenjava informacijskega sistema v Metalu Ravne". Cilj projekta je bil izbrati najboljšo različico za zamenjavo celotnega informacijskega sistema ali pa za posodobitev obstoječega. Kot rezultat projekta je bila sprejeta odločitev, da je najbolj racionalno in za uporabnike neboleče, če poslovni del obdržimo tak, kot je, proizvodni del pa posodobimo s pomočjo modernih programskih orodij in poenotimo bazo podatkov. Kot prvi korak je sledila odločitev o zamenjavi računalnika.
Decembra smo podpisali pogodbo za nakup IBM strežnika (model Z/890) s kapaciteto centralnega spomina 8 GB, diskovnega podsistema kapacitete 1,7 TB in enote magnetnih trakov za hitro kopiranje podatkov. Strežnik ima dva procesorja, od teh je eden klasičen za poganjanje poslovnih obdelav, drugi pa služi za aplikacije, ki tečejo pod operacijskim sistemom LINUX. Kot sem povedal v uvodu, nam je IBM dobavil nov sistem 7. januarja letos. Takoj v ponedeljek naslednji teden smo pričeli instalacijo in v soboto, 15. januarja, smo prepisali vse podatke s starega računalnika na novega ter star računalnik ugasnili. Uporabniki, ki so v petek končali delo na starem računalniku, so v ponedeljek zjutraj začeli delati na novem, ne da bi sploh opazili, da se je med tem nekaj dogajalo.
S	tem je seveda končan šele prvi del naloge, drugi in težji ter tudi dolgotrajnejši nas še čaka. Prepričan sem, da je v Informatiki kljub skromnemu številu ljudi dovolj strokovno usposobljenih, da bomo kos tudi tej nalogi in da bodo prvi rezultati kmalu vidni.
Podatki o prodaji
nekoliko drugače
V	marcu smo na Ministrstvu za finance, Carinska uprava Republike Slovenije pridobili
še zadnje možno dovoljenje za poenostavljene postopke -Poenostavljeno potrjevanje porekla blaga (rok za pridobitev 30. 4. 2005). Na
Koroškem smo trenutno edino podjetje, ki je to dovoljenje že pridobilo oz. edino podjetje, ki ima vse možne poenostavitve za samostojno opravljanje nalog carinjenja. Carinska služba opravlja le nadzor. Pridobljena dovoljenja dokazujejo, da smo podjetje, ki je vredno zaupanja tudi s strani državnih organov.
V	informacijo še nekaj statističnih podatkov, koliko eksternih dokumentov moramo mesečno izdati, da blago lahko odpremimo kupcem.
Število izdanih dokumentov	Januar	Februar
odpremnice	967	1070
fakture	1496	1254
- Slovenija	709	402
- EU in izvoz	787	852
atesti	2303	2346
Odprema iz Špedicije	Januar	Februar
s kamioni	261	266
s kontejnerji	66	55
z vagoni	20	36
Na področju "hišne carine" izdelana dokumentacija za posamezno odpremo oz. dobavo blaga:
Carinjenje in poročilo Intrastat	Januar	Februar
KV - hišno carinjenje	145	125
izvoz	89 odprem	112 odprem
uvoz	56 dobav	13 dobav
klasično carinjenje na Carinarnici	7	10
izvoz	4	4
Intrastat
200 odprem
193 odprem
84 dobav
80 dobav
Statistika količinske prodaje na osnovi izdanih faktur:
Prodaja glede na območje
Januar
Februar
v Sloveniji
22%
20 *
odprema iz Slovenije
78%
80%
od tega: dobave v EU
64 c
63%
od tega: klasičen izvoz
36°.
37'
Andreja Čibron-Kodrin, Fužinar Ravne, d. o. o.
Pomoč pri nakupu učnih pripomočkov
*
§
2 o
Železarna Ravne je v preteklosti veliko denarja namenjala tudi za razvoj kraja v najširšem pomenu; po svojih močeh skušajo okolici pomagati tudi družbe, njene naslednice. Tako je na primer Metal Ravne v zadnjem času prispeval za nakup učnih pripomočkov ravenskih dijakov.
V	Srednji šoli Ravne od letošnjega januarja obratuje nova stružnica, ki dijakom omogoča kakovosten pouk. Za nakup stroja, vrednega okoli tri milijone tolarjev, so več kot polovico denarja prispevala ravenska podjetja Metal, Sistemska tehnika, Stroji in Noži. Krajše slovesnosti
V imenu donatorjev je stružnico namenu predal direktor Sistemske tehnike Jože Studenčnlk; ob njem ravnateljica šole Ivanka Stopar.
ob otvoritvi stroja, na kateri se je ravnateljica Ivanka Stopar zahvalila donatorjem in poudarila tesno povezanost šole z gospodarstvom, sta se udeležila tudi člana poslovodstva Metala mag. Darko Mikec in Andrej Gradišnik. Srednja šola Ravne je naslednica Metalurške industrijske šole, ki jo je že leta 1946 za svoje potrebe ustanovila Železarna Ravne. Tudi zdaj se veliko dijakov po končanem šolanju zaposli v podjetjih za tovarniško ograjo, tudi v Metalu in Šerpi, saj sta
V strugarski delavnici so se razlegli zvoki harmonik.
Nova pridobitev HU 410VACX1000
Šola je lani dobila novo računalniško učilnico.
foto: Jože Apat
13	Spremembe	delovnopravne	zakonodaje
Andreja Placet, univ. dipl. prav., Odvetniška pisarna Kos in partnerji o.p., d.n.o.
METAL
Novosti pri sankcioniranju
kršitev iz delovnega razmerja
izobraževalna programa na šoli strojništvo in elektrotehnika. Izobražujejo strojne tehnike, elektrotehnike računalništva, avtomehanike, orodjarje, strugarje, rezkalce, brusilce, obdelovalce kovin ipd. Nekateri dijaki nadaljujejo šolanje, zato je še toliko bolj pomembno, da bo tudi na Ravnah jeseni mogoč vpis v oddelek višje strokovne šole s področja strojništva.
Metal Ravne se je odzval tudi na prošnjo Gimnazije Ravne na Koroškem za pomoč pri nakupu digitalne kamere. Dijakom in profesorjem se je tako izpolnila dolgoletna želja, saj so dobili pripomoček, ki so ga že zelo pogrešali. Kot pravi ravnatelj ravenske gimnazije Dragomir Benko, bo ta zelo zmogljiva kamera občutno prispevala k boljši kakovosti pouka. Uporabljali jo bodo pri vseh predmetih, pri terenskih vajah, obveznih izbirnih vsebinah, pa tudi na strokovnih ekskurzijah in pri projektih v okviru mednarodnega sodelovanja. Posneto gradivo bodo predvajali tudi po šolski televiziji. Po Benkovih besedah so dijaki pri snemanju s kamero zelo spretni, pri prenosih na medije in spletno stran gimnazije pa jim pomagajo tudi profesorji. Vsi pa se donatorju lepo zahvaljujejo za pomoč.
Snemanje z digitalno kamero JVC
Novi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02; v nadaljevanju besedila ZDR), ki je začel veljati 1.1. 2003, je prinesel precej sprememb pri sankcioniranju kršitev iz delovnega razmerja.
Vzpostavil je pogodbeni koncept sklepanja, trajanja in prenehanja delovnega razmerja in posledično bistveno drugače ureja postopek odpovedovanja pogodb o zaposlitvi kot prej veljavni Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.
Po stari delovnopravni zakonodaji se je delavcem, ki so huje kršili obveznosti iz delovnega razmerja, ukrep prenehanja delovnega razmerja lahko izrekel v disciplinskem postopku. Novi ZDR take sankcije v disciplinskem postopku ne pozna več, pač pa je uvedel nove postopke za primere odpovedovanja pogodb o zaposlitvi.
V	primerih, ko delavec krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in gre za krivdno obnašanje delavca, ima delodajalec tri možnosti:
■ uvedbo disciplinskega postopka,
■ uvedbo postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali
■ uvedbo postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Za katero od oblik postopka se delodajalec odloči, je odvisno od vrste in teže kršitve delavca.
Disciplinski postopek se uvede za ■lažje" kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Sankcije, ki jih je mogoče izreči v disciplinskem postopku, so:
■ opomin,
■ denarna kazen, odvzem bonitet in druge sankcije, če so le-te določene s kolektivno pogodbo dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.
Postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na
strani delavca se uvede, kadar delavec "težje" krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ob uvedbi tega postopka je delavec najprej opozorjen, da mu bo v primeru, da bo ponovno kršil svoje
obveznosti iz delovnega razmerja, pogodba o zaposlitvi odpovedana. Če po vročitvi Opozorila delavec ponovno krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja, se delavca povabi na zagovor, kjer ima možnost zagovora, zakaj do kršitev prihaja. Če se ugotovijo krivdni razlogi na strani delavca, mu delodajalec lahko poda Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. V takem primeru delavec svoje delo pri delodajalcu opravlja do izteka odpovednega roka, takrat pa mu delovno razmerje preneha. Če je delavcu redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, delavec ni upravičen do denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje. Delavec pa ima pravico, v roku 30 dni od vročitve redne odpovedi, na pristojnem delovnem sodišču vložiti tožbo, če meni, da mu je bila pogodba o zaposlitvi nezakonito odpovedana. Postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca se uvede za "najtežje" kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Za uvedbo tega postopka morajo obstajati razlogi, ki so v ZDR taksativno našteti. Poleg tega mora delodajalec ugotoviti obstoj razlogov, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Postopek odpovedi se uvede z vročitvijo pisne obdolžitve in s povabilom delavca na zagovor, konča pa se z dnem, ko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Tudi v tem primeru delavec ni upravičen do denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje, prav tako pa ima pravico, v roku 30 dni od vročitve izredne odpovedi, na pristojnem delovnem sodišču vložiti tožbo, če meni, da mu je bila pogodba o zaposlitvi nezakonito odpovedana.
Poleg izrečenih opominov za lažje kršitve Iz delovnega razmerja so v družbah Metal Ravne, d. o. o. in v Šerpi, d. o. o. obravnavali tudi težje kršitve.
V	družbi Metal Ravne, d. o. o. je bila podana ena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov in dve izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V družbi Šerpa, d. o. o. je bila podana ena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
H
Kraje
M.
Direktor Jeklarskega programa Stanko Petovar, univ. dipl. inž. metal, in mater.
Ali res morajo biti?
Ne samo v Metalu, tudi drugod na območju bivše Železarne se dogajajo čudne reči - kar naprej slišimo, da je v garderobi nekdo ukradel denarnico, drugič ključe, pa mobitel... To se je tudi prej dogajalo, tako kot takrat, ko je nekdo nesel mimo vratarja limono ali leseno desko. Pač rečemo: se zgodi, da je potreboval ... Kaj pa naj rečemo danes, ko nam ne odnesejo limon, pač pa celo odpeljejo tone niklja -pa vratarji nič niso videli?
Smo pač razbiti na veliko podjetij, pa vsakdo kaj potrebuje. Vendar to ne sme biti vzrok, da greš nepovabljen k sosedu in mu odneseš nikelj, pa klešče, pa kavelj, pa profile jekla in še bi lahko naštel. Kljub dogovoru o ‘hišnem redu' stanje še ni boljše - dobesedno bomo morali privezati vse, česar ne moremo zakleniti.
A glej - še pod ključem ni varno. Zgodilo se je, da so nam iz jeklarne nepridipravi odnesli bloke aluminija. Pa smo ga spravili v skladišče, lopovi pa za njim! Večkrat so nam iz skladišča odnesli aluminijaste bloke, pa smo poleg obešank uvedli še dodatni nadzor nad skladiščem. In se je splačalo. 15. februarja zvečer sta prišla dva mladeniča v skladišče in smo ju zalotili pri delu ter predali policiji v postopek za 'nepovabljene goste".
Odlično, bi rekli. Moti pa nas, kako sta mladeniča vedela, kdaj zaposleni niso prisotni, in še bolj, kdo jima je pokazal pot do aluminija. Res, da se sveti, ne moreš pa ga kar tako uporabiti doma kot limone. Upam, da smo vsaj za nekaj časa preprečili kraje materiala, kot tudi, da bomo naslednjič ujeli še tistega, ki je kradljivcem aluminija pokazal pot. Istočasno so dogodki okoli nas resno opozorilo, da nekaj spremenimo in zavarujemo naše imetje. Ko nam naš sodelavec ali tisti od zunaj kaj odnese, to pomeni, da nam manj ostane. Zato moramo vsi zaposleni imeti pravi odnos do teh dogodkov, ki nam seveda niso v ponos.
Mitja Laure, univ. dipl. inž. str.
Namestitev
nadzornih kamer
V	podjetju Šerpa, d. o. o. smo se odločili, da namestimo nadzorne kamere v odprtih skladiščih ob hali in pri glavnem vhodu. S tem želimo preprečiti krajo materiala in nenadzorovane vhode predvsem v popoldanskem času.
Nadzorni sistem nam je dobavil in strokovno zmontiral gospod Pungartnik iz podjetja Odziv, d. o. o. Sistem omogoča maksimalni nadzor s 16 barvnimi kamerami, katerih optimalna ločljivost sega do 10 metrov. Pri večji oddaljenosti se na mirujoči sliki uporabijo posebni programi za izostritev slike. Kamere dajo signal za barvno sliko. V nočnem času oziroma pri slabši vidljivosti je slika črno-bela. Snemani dogodki se ohranjajo v elektronski obliki na disku računalnika tri mesece. Kasneje se arhivirajo na CD disk. Pri postavitvi sistema smo upoštevali omejitve iz Zakona o varstvu osebnih podatkov.
Od zagona sistema, tj. od 24. januarja, smo že obravnavali primer odtujitve materiala iz odprtega skladišča. Policija je sprejela arhiviran posnetek kot dokazni material pri odkrivanju storilca.
METAL
jagggi
Mirko Vošner, univ. dipl. inž., BVD - Ravne, d.o.o.
Rosvita Novak, univ. dipl. prav., BVD - Ravne, d.o.o.
Varnost in zdravje pri delu
v Metalu v letu 2004
Metal Ravne, d. o. o. si zagotavlja izvajanje strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu v skladu s 15. in 18. čl. Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. I. RS, št. 56/99, v nadaljevanju ZVZD) preko pooblaščenega podjetja BVD - RAVNE, d. o. o. Ključne naloge, ki jih izvajamo na področju varnosti in zdravja pri delu, so:
■ opravljanje periodičnih pregledov delovne opreme;
■ opravljanje periodičnih preiskav kemijskih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju;
■ usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo;
■ izdelava strokovnih podlag za izjavo o varnosti vključno z revizijo ocene tveganja;
■ opravljanje notranjega nadzora nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
■ izdelava navodila za varno delo;
■ spremljanje stanja v zvezi s poškodbami pri delu, odkrivanje vzrokov zanje in priprava poročil s predlogi varnostnih ukrepov;
■ izvajanje laične kontrole bolniškega reda;
■ zagotavljanje prve pomoči v primeru poškodb na delu in nenadnih obolenj;
■ izvajanje drugih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu ter nalog varstva pred požarom.
PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
PREGLEDI DELOVNE OPREME
V	letu 2004 je bilo pregledanih 122 strojev, od tega je bilo opravljeno 108 rednih periodičnih pregledov in 14 kontrolnih pregledov. Na podlagi ocene varnosti delovanja delovne opreme je bilo izdanih 75 Poročil o pregledu in preizkusu, kar predstavlja zgolj 61% ustrezno pripravljene delovne opreme. Pri vsej preostali delovni opremi so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti za varno obratovanje, ki so jih vzdrževalne službe na ustrezen način odpravljale.
Pregled delovne opreme po obratih
Obrat	Periodični pregled	Kontrolni pregled	Štev. izdanih poročil
Jeklarna	27	7	31
Valjarna	11	4	12
kovačnica	13	/	7
PSP	9	1	2
Kontrola / Met. razvoj	14	2	14
Vzdrževanje	27	/	8
Skupne službe	7	/	1
Skupaj	108	14	75
Usposabljanje delavcev s področja varnosti in zdravja pri delu
V letu 2004 se je usposabljanja (predhodnega ali periodičnega) za varno in zdravo delo udeležilo 343 delavcev. Večji del usposabljanj delavcev je potekal v obratih, za razliko od novosprejetih ali premeščenih delavcev; za katere smo organizirali usposabljanje v predavalnici naOTK.
Poleg periodičnega usposabljanja za varno delo smo izvajali tudi tečaje s področja funkcionalnih znanj (viličaristi, signalisti in privezovalci, upravljalci dvigal, vodenih s tal, ravnanje z nevarnimi snovmi idr.) z namenom, da se delavci, ki izvajajo takšna dela, čimbolj usposobijo za varno opravljanje tovrstnih del.
Preiskave delovnega okolja sodijo med preventivne ukrepe, s katerimi spremljamo posamezne ekološke parametre in njihov vpliv na zaposlene delavce. Ključni ekološki parametri, ki jih spremljamo z meritvami, so: mikroklima, hrup, zaprašenost in osvetljenost. Meritve delovnega okolja:
■ JEKLARNA: 4 delovna mesta
■ VALJARNA: 12 delovnih mest
■ KOVAČNICA: 10 delovnih mest
■ ŠPEDICIJA: 2 delovni mesti
RAZISKAVA POŠKODB PRI DELU
V	letu 2004 smo raziskali 106 poškodb, na podlagi katerih smo izstavili obrazec ER-8 -prijava poškodbe pri delu.
Obrat	Štev. kandidatov
Jeklarna	87
Valjarna	93
Kovačnica	22
PSP	12
Kontrola / Met. razvoj	1
Prodajno skl. center	4
Vzdrževanje	7
Počitniško delo	90
Različni oddelki skupaj	27
Skupaj	343
EKOLOGIJA DELOVNEGA OKOLJA
Obrat	Na delu	Na poti	Nepriznane	Vse	Težke poškodbe
Jeklarna	22	/	/	22	/
Valjarna	40	2	/	42	1
Kovačnica	14	2	1	17	/
PSP	1	/	/	1	1
Kontrola / Met. razvoj	2	1	1	4	/
Vzdrževanje	8	/	/	8	1
Skupne službe	11	2	/	13	/
Skupaj	98	7	2	107	3
IHAVNbl
Strokovna mnenja za vložene odškodninske zahtevke
Obrat	Štev. zahtevkov
Jeklarna	9
Valjarna	22
Kovačnica	19
PSP	1
Kontrola / Met. razvoj	1
Vzdrževanje	4
Skupaj	56
RAZNO
Ocena tveganja
Ocena tveganja je ključni dokument delodajalca na področju varnosti in zdravja pri delu. V njej so opredeljeni vsi relevantni kazalci, ki vplivajo na varnost in zdravje zaposlenih delavcev. Predvsem so to tehnološki opisi delovnega procesa z ocenjevanjem stopnje tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar, vrste delovne opreme, uporabljene kemijsko nevarne snovi idr. V oceni tveganja so opredeljeni ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu vključno z odgovornimi nosilci posameznih nalog ter roki za odpravo morebitnih pomanjkljivosti, ki vplivajo na varnost zaposlenih.
V sodelovanju z vodstvenimi delavci Metala smo izdelali dve povsem novi oceni tveganja (radiografija in rentgen). Poleg tega je bila za celotno podjetje opravljena revizija ocene tveganja v vseh obratih in oddelkih podjetja.
Nočno delo žensk
V industrijskih dejavnostih je za nočno delo žensk treba pridobiti soglasje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).
Ker se v družbi Metal Ravne pojavlja potreba po nočnem delu žensk, smo v ta namen pridobili vsa potrebna soglasja (reprezentativni sindikati) in jih posredovali na MDDSZ, ki je izdalo soglasja za opravljanje nočnega dela žensk.
Kontrola bolniškega reda
V letu 2004 je bilo naročenih in izvedenih 39 kontrol bolniškega reda. Pri tem je bilo ugotovljenih 8 kršitev.
VARSTVO PRED POŽAROM
■ Izrisali smo popravke požarnih načrtov in načrtov evakuacije za obrate.
■ Popravili in dopolnili smo požarne načrte.
■ Opravljali smo kontrolne preglede stanja varstva pred požarom.
ZAGOTAVLJANJE PRVE POMOČI
V Postaji prve pomoči (v nadaljevanju PPP) zagotavljamo neprekinjeno prvo pomoč v primeru poškodb na delu in nenadnih obolenj zaposlenih.
POŠKODBE PRI DELU
V	letu 2004 je zaradi poškodb pri delu iskalo prvo pomoč 288 delavcev, katerim je bilo opravljenih 792 storitev ob prvem in 528 ob ponovnem obisku (skupaj 1320 ambulantnih storitev; ponovno pomoč je iskalo 167 delavcev).
Zaradi resnosti poškodbe na delu je bilo 80 delavcev napotenih v ZD Ravne na Koroškem, 24 delavcev je bilo tja prepeljanih (14 z vozilom Gasilskega zavoda Ravne, 9 z reševalnim vozilom in 1 z vozilom podjetja), 7 delavcev pa smo reševali na terenu oziroma na delovnem mestu.
Obrat	Število delavcev		Število storitev	
	prvič	ponovno	prvič	ponovno
Jeklarna	51	41	140	138
Valjarna	129	61	361	222
Kovačnica	61	10	161	43
PSP	13	19	39	56
Skupne službe	35	20	110	59
Skupaj	289	151	811	518
NENADNA OBOLENJA
V letu 2004 je zaradi nenadnih obolenj na delu ambulantne storitve iskalo 799 delavcev (19 ponovno), ki jim je bilo nudenih 1080 storitev ob prvem in 21 ob ponovnem obisku (skupaj 1101 ambulantna storitev).
V Zdravstveni dom Ravne na Koroškem je bilo napotenih 14 delavcev, 7 delavcev je bilo tja prepeljanih, in sicer 3 z vozilom Gasilskega zavoda Ravne, 3 z reševalnim vozilom in 1 z vozilom podjetja), 1 delavcu pa je bilo nudeno reševanje na terenu.
Obrat	Število delavcev		Število storitev	
	prvič	ponovno	prvič	ponovno
Jeklarna	108	3	148	3
Valjarna	337	8	464	10
Kovačnica	108	2	144	2
PSP	36	2	41	2
Skupne službe	210	4	283	4
Skupaj	799	19	1080	21
Izdaja napotnic za odvzem krvi
V	letu 2004 je bilo izdanih 107 napotnic za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in 71 napotnic za Zavod za transfuzijo Ljubljana, skupaj 178 napotnic za odvzem krvi.
Obrat	Število delavcev	
	SB SG	Zavod za transfuzijo Ljubljana
Skupne službe	29	29
Jeklarna	10	11
Valjarna	54	10
Kovačnica	6	18
PSP	8	3
Skupaj	107	71
	178	
Kontrola prisotnosti alkohola v Izdihanem zraku
Opravljenih je bilo 71 kontrol prisotnosti alkohola v izdihanem zraku, pri katerih je bila v 1 (enem) primeru ugotovljena prisotnost alkohola v izdihanem zraku. Testiranja ni zavrnil noben delavec.
Obrat	Število izvedenih alkotestov	Prisotnost alkohola	Odklanjanje alkotesta
Jeklarna	14	/	/
Valjarna	36	1	/
Kovačnica	17	/	/
PSP	/	/	/
Skupne službe	4	/	/
Skupaj	71	1	/
Zaradi pravne ureditve tega področja smo v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki pripravili osnutek Pravilnika o prepovedi uživanja alkohola na delovnem mestu, ki je bil v podjetju na ustrezen način potrjen in sprejet. Pravilnik velja za vse delavce, zaposlene v družbi Metal Ravne, ter prepoveduje uživanje kakršnihkoli psihoaktivnih substanc, ki vplivajo na delavčevo delovno sposobnost, pred nastopom dela in med trajanjem le-tega.
Obrat	Štev. pregledov
Jeklarna	105
Valjarna	59
Kovačnica	33
PSP	12
Skupne službe	36
Skupaj	245
Napotitve delavcev na obdobni preventivni zdravstveni pregled
Na obdobni preventivni zdravstveni pregled je bilo v letu 2004 napotenih 246 delavcev. Od tega je 215 delavcev izpolnjevalo zahtevane zdravstvene pogoje na delu. Pri ostalih delavcih so ugotovili določene zdravstvene omejitve, in sicer 20 delavcev s posebno zahtevo obvezne zaščite sluha, v štirih primerih delavci trajno ne izpolnjujejo posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delovno mesto, v enem primeru je bila ugotovljena začasna nezmožnost za opravljanje dela in v šestih primerih je bila ugotovljena nezmožnost za opravljanje predlaganega dela ter sočasna premestitev na drugo delovno mesto.
Zavedamo se, da je glede na odmerjeni prostor v glasilu težko prikazati niz nalog in obveznosti, ki so bile v letu 2004 opravljene s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Bolj kot to pa ne smemo zanemariti številnih aktivnosti, ki so bile narejene v samem podjetju. Pri tem imamo v mislih predvsem neposredne vodje, katerih poglavitna obveznost je tudi nadziranje spoštovanja in izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu. Nenazadnje velja omeniti še angažiranje tima za varnost pri delu, ki ga sestavljajo obratovodje in posamezni vodje oddelkov, strokovna delavca s področja varnosti pri delu ter pooblaščeni zdravnik. Največ dela je tim za VZD v letu 2004 namenil pripravi revizije ocene tveganja, obravnaval je plan dela s področja varnosti in zdravja pri delu ter spremljal izvajanje ukrepov varnosti pri delu.
foto: Tomo Jeseničnik
18
Ekologija
M
METAL
l.EVifli
Bernarda Breznik, univ. dipl. inž. metal, in mater.
Pregled aktivnosti na področju okolja
v letu 2004
V	Metalu smo si zastavili srednjeročni okoljski program do leta 2011, ko moramo pridobiti integralno okoljsko dovoljenje. Takrat moramo vsa področja uskladiti z okoljsko zakonodajo. Zaradi tega si vsako leto postavimo cilje in naloge, ki jih nato bolj ali manj uspešno izpolnimo, odvisno od finančnega položaja in opravljenih aktivnosti.
Pregled aktivnosti (cilj in izvedba) v letu 2004:
Sanacija neustreznih prostorov za zbiranje nevarnih snovi in uporaba alternativnih snovi, ki so okolju manj nevarne:
i ureditev zbiranja emulzije pri kovaški stiskalnici
l iskanje pralnih sredstev, ki ne bodo na osnovi topil (sedaj pralni špirit)
l Naloga ni bila izvedena, ker je vezana na odločitev vodstva glede sanacije kovaške stiskalnice.
I Nabavljen je bil pralnik orodja v Valjarni profilov, manjše enote vzdrževalcev že uporabljajo alternativna čistila kot nadomestilo pralnega špirita, naloga se bo nadaljevala v letih 2005 - 2007.
Ureditev odlagališča Halda ter pridobitev dovoljenja za odlaganje in ponovna uporaba
odpadkov, ki se deponirajo
■ pridobitev dovoljenja za odlaganje s 1 strani Ministrstva za okolje in prostor
■ izdelava projektno gradbene dokumentacije za odlagališče Halda
■ ureditev odlagališča Halda v skladu s 1 projektom
■ ponovna uporaba žlindre, škaje	in	1
prahov iz mehanske obdelave odpadkov
Zniževanje specifičnih porab zemeljskega plina
■ prehod na čisti zemeljski plin	v	1
Kovačnici
■ rekonstrukcija konti 3
Pridobitev dovoljenja za peč UHP
■ na podlagi meritev hrupa podati vlogo	1 za pridobitev uporabnega dovoljenja
Ureditev prostora za lakiranje profilov
■ izdelava projekta kratkoročnih	in	1
dolgoročnih rešitev lakiranja
■ ureditev prostora za lakiranje
l Pridobivanje dovoljenja in izdelava dokumentacije je v teku, nadaljevanje sledi v letu 2005.
I Naloga je bila izvedena.
1 Projekt uporabe žlindre, škaje in prahov je bil delno izveden, nadaljuje se v letu 2005.
1 Projekta sta bila zaključena.
1 Naloga je bila izpolnjena.
I Naloga je bila delno izvedena, nadaljuje se v letu 2005
Saniranje ter urejanje delovnega in zunanjega okolja v skladu s konceptom BAT (najboljše razpoložljive tehnologije)
nabava pH metra v mehanski čistilni napravi Kemije
nabava lovilnih posod in zabojnikov za preprečevanje onesnaževanja tal izdelava internega projekta krožnega sistema vod v Valjarni in Jeklarni (5/03) izdelava projektov zmanjšanja emisije prahu pri rezanju v Valjarni gredic in na Pripravi vložka
vgradnja tišjih ventilat. Elpit 1, konti 3
Naloga je bila izvedena.
Naloga je bila delno izvedena, zaključila se bo v letu 2005.
Naloga je bila delno izvedena, zaključila se bo v letu 2005.
I Naloga ni bila izvedena, izvajala se bo v letu 2005.
Naloga je bila izvedena pri Elpit 3 in konti 3.
i Naloga je bila izvedena.
■	predelava ekološko spornih klimatskih naprav
Vsako leto vodstvo na t. i. vodstvenem pregledu oceni uspešnost izvedenih aktivnosti v preteklem letu ter sklepa o nadaljevanju. Letos bo ta pregled v marcu, iz preglednice pa je razvidno, da je bila izpolnjena večina zastavljenih ciljev.
oddelek Kontroling
Pozitivno poslovanje se nadaljuje
METAL
Proizvodnja
Skupna proizvodnja je znašala 40.690 ton, kar je več kot v enakem lanskem obdobju in za skoraj 5 odstotkov več, kot znašata 2/12 plana za leto 2005.
(Tabela 1 in Graf 1)
Prodaja
Prodaja je bila za več kot polovico večja od dosežene v enakem lanskem obdobju, za skoraj 8 odstotkov je presegla tudi planirano.
(Tabela 2 in Graf 2)
Rezultat poslovanja
V	januarju in februarju je bil dosežen pozitiven poslovni rezultat, in sicer višji od planiranega. Ugodne so tudi napovedi za naslednje mesece.
Tabela 1
Tone	Dejansko l.-ll. 2004	2/12 plana 2005	Dejansko l.-ll. 2005	Indeks 3 :1	Indeks 3:2
Ingoti	17.376	17.333	18.440	106,1	106,4
EPŽ	442	667	446	100,9	66,9
Valjane gredice	8663	8.040	8.844	102,1	110,0
Valjani profili	6.121	6.480	6.565	107,3	101,3
Kovano	4.515	5.317	5.271	116,7	99,1
Svetli profili	1.510	1.040	1.124	74,4	108,1
Skupaj	38.627	38.877	40.690	105,3	104,7
Proizvodnja odlitega jekla po mesecih (Graf 1) Plan 2005 = 8.667 ton/mesec
Tone 11.000 10.000
9.000
8.000
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000 Meseci
Povp.
Tabela 2
	Dejansko l.-ll. 2003	2/12 plana 2005	Dejansko l.-ll. 2005	Indeks 3 :1	Indeks 3:2
Vrednost prodaje - v mio EUR	13,6	20,3	21,9	161,0	107,9
Prodaja izdelkov - v tonah	11.989	12.397	12.773	106,5	103,0
Povprečna prodajna cena - v EUR/kg	1.109	1,600	1,672	150,8	104,5
Prodaja - vrednost (Graf 2)
Plan 2005 = 10.150.000 EUR/mesec
000 EUR
11.500
10.500
9.500
8.500
7.500
6.500
Meseci
Povp.
Legenda:	 ♦	Dejansko	2004	■	Plan	2005	A	Dejansko	2005
20
oddelek Kadri
Zaposleni
Jubilanti
V	decembru 2004 ter januarju in februarju 2005 so bili naši jubilanti: za 10 let 3 sodelavci, in sicer: Boris Mager iz Jeklarskega programa, Matej Grabner iz Valjarskega programa ter Aleš Lagoja iz Kovaškega programa; za 20 let 10 sodelavcev: Maks Adam, Jože Pušpan, Peter Gorenšek in Sulejman Bačič iz Jeklarskega programa, Enver Eminovič, Boštjan Vidovšek iz Valjarskega programa, Tone Klančnik iz Kovaškega programa, Simon Hribernik, Bojan Srebre iz Logistike ter Mirjana Prikeržnik iz Kontrole in metalurškega razvoja;
za 30 let 8 sodelavcev: Franc Najrajter, Jože Harter, Martin Sarjaš in Boško Gajič iz Jeklarskega programa, Niko Apšner, Emil Vožič in Karel Senekovič iz Valjarskega programa ter Alojz Šumnik iz Kovaškega programa.
Kadri
Število in gibanje zaposlenih od decembra 2004 do februarja 2005
	Število zaposlenih 30.11.2004	Število zaposlenih 28. 2. 2005	Sklenili delovno razmerje	Prekinili delovno razmerje
Jeklarski program	206	206	4	4
Valjarski program	260	263	13	6
Kovaški program	139	143	1	/
Vzdrževanje	96	96	2	2
Skupne službe	240	242	2	1
Skupaj	941	950	22	13
METAL
IsfcVlfll
Bolniške odsotnosti - odsotnost v % (ure bolniške na število opravljenih ur)
	November	December	Skupaj (1.-12. 2004)
Jeklarski program	5,84	6,26	5,85
Valjarski program	9,25	7,93	8,62
OE Proizvodnja svetlih profilov	8,60	10,59	5,58
Kovaški program	5,71	6,13	5,64
Skupne službe	4,50	3,81	3,55
Skupaj	6,47	6,21	5,87
	Januar	Februar	Skupaj (12. 2005)
Jeklarski program	6.42	9,69	8,02
Valjarski program	8,24	11,82	10,01
OE Proizvodnja svetlih profilov	8,92	11,53	10,19
Kovaški program	4,22	8,40	6,27
Skupne službe	3.14	4,88	3,99
Skupaj	5,74	8,78	7,23
Poškodbe pri delu (ER 8 - težje poškodbe)
	November	December	Skupaj (1.-12.2004)
Jeklarski program	1	1	13
Valjarski program	4	1	34
Kovaški program	4	1	14
Vzdrževanje	/	/	5
Skupne službe	1	/	12
Skupaj	10	3	78
	Januar	Februar	Skupaj (1.-2. 2005)
Jeklarski program	/	3	3
Valjarski program	5	3	8
Kovaški program	1	2	3
Vzdrževanje	/	/	/
Skupne službe	1	1	2
Skupaj	7	9	16
Razstava fotografij
PRVA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA JANKA VUČKA
V	avli upravne stavbe se je v decembru predstavil ljubiteljski fotograf Janko Vučko iz operativnega planiranja proizvodnje v Valjarni profilov. S fotografijo se ukvarja že več let, to pa je bila njegova prva razstava, za katero mu iskreno čestitamo. Fotografiranje mu veliko pomeni. Fotografira tisto, kar ga pritegne. Janku tudi v prihodnje želimo čim več uspelih fotografij.
Uredniški odbor
Mag. Gabrijela Čevnik
Druženje vodstev Metala in Acronija
tudi v prostem času - smučanje na Peci
Metal Ravne in Acroni Jesenice, največji jeklarski družbi, združeni v koncern SIJ, povezujejo številni skupni interesi.
Izmenjava izkušenj in znanja pri prodaji in investicijah ter sodelovanje pri nabavi strateških surovin lahko precej ugodno vplivata na poslovne rezultate obeh podjetij.
Za uspešno sodelovanje so potrebni dobri prijateljski odnosi, ki jih krepimo s številnimi športnimi in kulturnimi srečanji. Zadnje srečanje, s katerim smo nadaljevali tradicijo družabnih srečanj vodstvenih delavcev obeh družb, je bilo smučanje na Peci, ki ga je organizirala družba Metal Ravne. Podali smo se na s soncem obsijano Peco, kjer smo v čudoviti zimski idili in ob dobri volji prav vseh udeležencev preživeli lep dan.
foto Andrej Gradišnik
%
METAL
i,rA!m=i
3.Metalovturnirvmalem nogometu
Skupinska slika
Turnir je potekal v soboto, 12. februarja 2005, v telovadnici osnovne šole na Prevaljah. Na njem je sodelovalo 10 ekip oziroma 88 igralcev iz vseh oddelkov Metala. Skupaj je bilo odigrano 24 tekem, na katerih je bilo doseženo 84 golov - v povprečju 3,5 gola na tekmo.
Vzdrževanje
Valjarski program (PSP)
foto: Jože Apat foto: Jože Apat
METAL
03320
Valjarski program - Adjustaža	Vodstvo
Kovaški program - Kovačnica 2 : Jeklarski program - Jeklarna
Na turnirju je tretjič zapored zmagala ekipa Valjarski program - Srednja proga, ki je
v finalu premagala ekipo iz Šerpe z rezultatom 2 : 1 in s tem osvojila tudi prehodni pokal.
Kovaški program - Kovačnica I
I. mesto Valjarski program - Srednja proga
foto: Jože Apat foto: Jože Apat f0t0; Jože Apat
METAL
[aCTflN
V	tekmi za tretje mesto je ekipa Jeklarski program - Valjarna gredic premagala ekipo Vzdrževanje po streljanju sedemmetrovk z rezultatom 3:1.
II. mesto - Šerpa	III.	mesto	Jeklarski	program	-	Valjarna	gredic
Zmagovalci	Čestitke
Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Niko Podvinski iz ekipe Valjarski program - Srednja proga.
Najboljši strelec turnirja je bil Goran Batušič iz ekipe Valjarski program - Srednja proga - ta ekipa je dosegla tudi največ zadetkov (25). Za najboljšega vratarja je bil izbran Jože Hovnik iz ekipe Šerpa.
foto: Jože Apat foto: Jože Apat
METAL
Končni vrstni red:
1. Valjarski program - Srednja proga
2. Šerpa
3. Jeklarski program - Valjarna gredic
4. Vzdrževanje
5. Kovaški program - Kovačnica 2
6. Valjarski program - Adjustaža
7. Kovaški program - Kovačnica 1
8. Valjarski program PSP
9. Vodstvo
10. Jeklarski program - Jeklarna
Čestitke
Navijači	Akcija
Vse najboljše ekipe in posamezniki so prejeli pokale in praktične nagrade.
Za pomoč pri izvedbi turnirja se zahvaljujemo poslovodstvu Metala, sindikatoma Neodvisnost Metal in Skei - Metal, podjetju Kwon Computers in vsem ostalim, ki so nam pomagali.
Organizatorji: Igor Makič Jure Jamer Ivan Valentar
foto: Jože Apat
Akcija
Akcija
Še enkrat utrujenost ali ???
Utrujenost ali ???
*
Še enkrat zmagovalci
Čestitka ob uspešni izvedbi
Metalov nogometni turnir, na katerem sodelujejo zaposleni iz Metala in Šerpe, je družabno-športni
dogodek, ki privabi veliko število igralcev ter tudi gledalcev in o katerem se širi veliko zelo
pozitivnih govoric. Da je temu tako, največ prispeva odlična organizacija turnirja, za katero je že
tretje leto zapored poskrbel idejni vodja turnirja Igor Makič skupaj z ožjim organizacijskim
odborom, v katerem sta še Jure Jamer in Ivan Valentar. Zelo pomembna pa je tudi pomoč vseh drugih, ki neposredno ali posredno pripomorejo k izvedbi turnirja. Ob tem seveda ne smemo pozabiti na interes velikega števila igralcev, katerih srčnost in dobra volja na igrišču in ob njem dajeta smisel vsemu dogajanju. Čeprav z izjemo prvega turnirja ekipa vodstva v športnorezultatskem smislu ni odigrala vidnejše vloge, pa nam je vedno v veliko zadovoljstvo že sodelovanje in druženje na turnirju, verjetno pa naše nasprotne ekipe občutijo svojevrstno zadovoljstvo, ko nas premagajo.
Ob uspešni izvedbi turnirja se zahvaljujeva organizatorjem in čestitava vsem udeležencem za prikazano igro in ferplej, tistim najboljšim ekipam in posameznikom pa še za zaslužene pokale.
Poslovodstvo Metala
mag. Darko Mikec, glavni direktor
Andrej Gradišnik, namestnik glavnega direktorja
študijska knjižnica PER METAL 2005
Nagradna križanka
669.1(05)(497.4 Ravne na Koroškem)
3009224
MESTECE V EGIPTU (JEZ)
KOŠARKAR
DELIBASlČ
SKLAD/
UROv
METAL
MLADIN KA
PREŠERNOVA
erjii.*
ANDREJ
MODREJ
II .IV
MESTO PRI ZADRU
OTOK PRI SARDINIJI
GOSPOD
PANOGA
KAVNI NADO MESTEK
VELIKA
ČRNA
POLJSKA
PTICA
ORODJE ZA PLEVEL
OTO
KRIVEC
LJUBITELJ
GL. MESTO
HiiMiiA
EPEGA
EGIPTA
MESTO V KALIFORNIJI
EDO
KRANJČAN
KRALJEVSKI
NAZIV
GRŠKA OBRE DNA PESEM
vinvn .
VLAKOVNA
KOMPO-
ZICIJA
SLO
PEVKA
PRODNIK
VRSTA
SOCVETA
OTIPANJE
GL. MESTO PERUJA
ANA NOČ
SLO. TOV. SAN MATERIALA
OCI NITI V
KNJIGA
ZEMLJEVIDOV
IND BOG OGNJA
PODOBA MARIJE Z JEZUSOM
:1AH' A
KRALJ
PRESTOL
'VAN
VODNIK
RIMSKI
l'0/DAHV
. AK( 'VII :a
KOROŠKI
PLES
MAPI A ČIL
ALUMINI JEVA SOL
NIKALNICA
EVA
ROPRET
PLANET
NAS
OSONČJA
SLO
IGR.
METOD
HLAPLJIVA
'iM» NA
COBISS o
časopisa Metal. Čakajo vas denarne nagrade:
3 x 5.000 SIT, ki jih bo med reševalce razdelil žreb. Pri žrebanju bomo posamezniku upoštevali samo eno rešitev. Tistim, ki časopis shranjujejo ali pa ga želijo ohraniti v nespremenjeni obliki, sporočamo, da sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke.
Nagradna križanka, objavljena v šestnajsti številki internega informativnega časopisa Metal REŠITEV VODORAVNO: AK, RKS, MUTOLA, ALADIN, TIRANA, VESELI, PARA, HOBART, ETUDA, IK, DOL, ZRNA, AKI, NAGIB, MAIN, ROPAR, VRISK, MOŽINA, BAJTICA, ITIS, KAI, OK, ČAST
Žreb je določil, da nagrade (5.000 SIT) prejmejo:
Vladimir Vališer, Javornik 59, 2390 Ravne na Koroškem;
Gregor Oman, Nušičeva 2, 3000 Celje;
Alen Sterže, Metal Ravne d.o.o.
Iskrene čestitke nagrajencem.
Vaši podatki:
Ime
Priimek
Zaposlen/a
Ulica in hišna številka
I l l l l
Poštna številka in kraj
KOROŠKfi OSREDNJA KNJIŽNICO RAVNE