Železne niti 12	_	Literarna dela
Sanje
Ponoči sem sanjal hude, moreče sanje, bila je vojna, povsod sami poboji, klanje.
Razvaline in požari, grozno bobnenje topov, množica objokanih ljudi in morje porušenih domov.
Kakor Sodomo bi gledal
brez glasu in moči, ali res prišel je sodni dan in z njim konec naših dni?
Prebudil sem se sredi noči po vsem telesu prepoten, duševno in telesno pa povsem zmeden.
Precej časa sem potreboval, da postavil sem se v pravo stanje, preden sem ugotovil, da so to bile le sanje.
Le nekaj noči za tem spet so me sanje obiskale, tokrat v spanju povsem drugačne so mi se podobe prikazale.
Bil sem mogočen kralj sredi veličastnega dvora, obdan s številnimi dvorjani iz njihovega cenjenega zbora.
400
Železne niti 12
▼
Literarna dela
Tu se je prepevalo in lepo seje igralo, na najboljše instrumente se je sviralo, brenkalo.
Po teh lepih taktih se krasno je plesalo in roj najlepših lepotic se z nami je igralo.
In kakšno okusno hrano tu na dvoru smo uživali,
ne imena ne izvora zanjo nismo mi poznali.
Ko sem najbolj užival ves srečen in vesel, sem od dvora se poslovil in v naše življenje poletel.
Svit skozi okno pokukal je na me in je dokončno zdramil mojo dušo in srce.
Nazadnje sem ugotovil, da sanje so vedno čudovite, ne samo v spanju, tudi budni se jih lahko razveselite.
Franc Tušek
362