LETO 811. LJUBLJANA, 7. FEBRUARJA 1925. ŠTEV. 6. riwr.«c' aRVEZZSrc :• toAROČNlNA*2A*JVGOSLA“ VllO ČETRTLETNO DIN 15’ CELOLETNO* DIN* OO/Z A* INOZ EMSTVOJE DODATI POjTNlNO/OCLAjl PO CENIKV/ posamezna številka* po din *i§o, POŠT. ^EK. RAČ. 13.188 VREDNIJTVO IN VPRAV5A V VČITEL1SKI TISKARNI/ ROKOPISI * $E • NE vr a-CAlO/ANONlMNl DOPISI SE* NE* PRIOBČV-1E10/P0$TNINA PLAČAN A-V* GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Manifestacijski shod SLS v Ljubljani. Na prošlo nedeljo je sklicala SLS veliko manifestacijsko zborovanje za bodoče volitve v hotelu »Union« v Ljubljani. Porabili so priliko odsotnosti našega vodstva, ki se je skoro celokupno podalo na razvitje zastave Savamalske Orju-ne v Beograd. To dejstvo je priznal v zafrkljive mtomi tudi eden glavnih voditeljev Slov. Ljud. Str. rekoč: »Vi Orjunaši ste odšli v Beograd, mi pa bomo sedaj lahko imeli shod. Klerikalci so bili še celo tako nesramni, da so našemu predsedniku Marku v soboto nalepili letak na urad in ga s tem takorekoč osebno povabili na to Javno manifestacijsko zborovanje. To opozorilo je brat Marko s hvaležnostjo vzel na znanje in odložil svoj potni kovčeg, da ustreže srčni želji svojih klerikalnih prijateljev. Da se pa v polni meri odzove vabilu letaka, ki zaključuje: »Udele- žite se vsi do zadnjega in pripeljite seboj svoie prijatelje! Unionova dvorana mora biti napolnjena do zadnjega kota! — je tudi Marko pozval svoje prijatelje, Ca>s jo hitel in ker nani policija ni dovolila tiskati letakov, smo bili prisiljeni izdati redno števlko »Orjune« s sledečo vsebino: Orjuna! Naši obrekovalci in denuncijaiiti, računajoč z odsotnostjo vodstva Orjune, ki se je podalo na razvitje zastave Savamalske Orjune v Beograd. so sklicali nepričakovano za nedeljo, dne 1. februarja 1925 ob 10. uri dopoldne v dvorani hotela »Union« manifestacljsko zborovanje, da bi lahko ponovno javno v orjuriaški Ljubljani, nekaznovano trosili laži in obrekovanja na Or-Juno in njeno vodstvo. Iskali smo jih na stanovanjih, v parlamentu in pred sodnijo, da nam bi dali dokaze za obrekovanja, ki so jih iznesli proti Orjuni. Vse zaman! Do daues so Sc nam . ._ st,ivaii »~ Za čat Orjune in njenega vodstva poživljamo vse Orjunaše na ta javni manifestacijski zbor. Nočemo razbijati zbor niti agitirati za eno alt drugo stranko, hočemo pa nasprotnika vprašati: I. Kje so Pribičevičevi stotisoči? H. Kdo je povzročil Trboveljske žrtve? III. Kdo je denuncirai naše brate, da so dolge mesece trpeli v ječah? IV. Kje so zveze z Mussolinijem? V. Kje so Mussolinijeve lire? VI. Kdo ie insceniral Podnartski incident? VII. Kdo je mučil Juvana? Nacionalisti, udeležite sc vsi tega manifestacijskega zborovanja! Cetaši obvezno zbor v nedeljo, 1 februarja, ob 9.30 v areni »Narodnega doma«! Zdravo! Oblastni odbor. Kako smo se pa začudili, prišed-ši na lice mesta, kamor Sc nas je tako ljubeznivo vabilo, ko smo našli vse vhode v Unionsko dvorano od neznanih zlikovcev zasedene, ki so nam hoteli braniti dostop na javno manifestacijsko zborovanje, na katero smo bili izrecno vabljeni. Takega terorja in kršitve državljanske in osebne svobode seveda nismo trpeli rn kmalu se je po kratki in odločni bitki za vhod razlegal jok in klicanje ha pomoč v prostrani veži hotela »Union«. Padla so Prva. druga in tretja vrata, branilci so pri tej borbi razbili nekoliko šip, sicer pa ni bilo večjih nesreč — in stali smo pred glavno silo vodstva celokupnega slovenskega ljudstva. Pričakovali smo, da bo ta armada sedaj vzdignila tisto »košče- no« pest, ki jo je še nedavno »Slovenec« tako povzdigoval, pričakovali smo, da bo ta pest trdo padla na nas tembolj, ker nas je bilo le reci in piši 48, v dvorani pa je bila 1000-glava množica. Toda ta koščena pest poštenega slovenskega ljudstva se ni vzdignila in tudi ni padla po nas. ker se je dobro zavedala. kako veliko, vnebovpijočo krivico so nam delali voditelji »celokupnega« slovenskega ljudstva, ko so nas v proštih dveh letih ne-čuveno blatili in obrekoval), nas z denuncijacijami spravljali v ječe, nam z grdimi lažmi kradi) osebno čast in poštenje ter hujskali naše brate proti nam na poboje. Vsega, tega se je zbrano slovensko ljudstvo zavedalo in je mirno in plašno napravilo prostor našim borcem in dvorana »Uniona« se je v pravem pomenu besede napolnila do zadnjega kotička. Na prostranem odru pa so bili zbrani gospodje »tigri«, na čelu njim pravi bengalski tiger, dobro rejen in pitan, s cvikerjem na nosu — sam doktor Korošec. Za njim so preplašeno gledali, kam bi zbežali. ostali generali in krotilci slovenskega ljudstva, a za zaveso pa so zijali v boječem pričakovanju mladi »tigrici« — kaj bo. Vsa obramba ni nič pomagala. Orkan, Slonao. Borba, akademiki, okoliški pretepači in Aufbiksarji, ljubljanski, vrhniški in drugi Orli, vsi ti mnego-brojni junaki, od katerih je v blaznem strahu nekoliko kar skozi okna poskakalo, so bili na mah razbiti in so se v divjem begu poskrili v kotičkih hotela »Union«, eni proseč pomoči, drugi zatrjujoč, da so Orjunaši. Poraz klerikalne garde je nepopisljiv in tem večji, ker ga je povzročila le peščica hrabrih, idealnih in neustrašnih naših borcev. Tu se je pokazalo, kaj je idealno delo in kaj plačano farških oprični-kov. Kako sigurni so bili naši nasprotniki. sledi iz sledečega'. Neposredno pred našim prihodom v dvorano je dr. Korošec tolažil zborovalce. češ: »Bodite popolnoma mirni in brez skrbi, z naše strani je v s e poskrbljeno, da nikdo ne bo motil tega zborovanja. Jedva pa je »Haupt tiger« izpregovoril, že se je začul z galerije obupen klic: »Na pomoč, Orjuna je že tu« — in istočasno so se odprla glavna vrata v dvorano, branitelji istih pa so se preplašeni umaknili pred našimi razjarjenimi borci. Junaki! četaši! Orjuna vain izreka popolno priznanje in pohvalo, da ste s svojim predsednikom naši ideji zopet priborili tako sijajno zmago. To vam bodi edino plačilo, ki ie vredno vaše hrabrosti in idealne požrtvovalnosti. In zakaj smo vse to storili, zakaj smo se udeležili manifcstacij-skega shoda SLS? Mi dobro vemo, da nam bodo naši nasprotniki lažnivo očitali, da smo to akcijo izvedli po nalogu in v korist demokratske stranke. Mi tudi vemo. da bode ta stranka izrabila naš uspeh, oda to nas v naši nesebičnosti popolnoma nič ne moti. Mi smo Izvršili na«« m” ed,no in Samo v obrambo gaidzactfp* *V obrambo časti ,,aše organizacije m njenega vodstva 7a- .da bi javno iz oči v oči obračunali z našimi obrekovalci, iskali smo jih vsepovsod, toda vedno so se nam znali spretno pred ljudstvom izogniti. Zaman ie zatrjeval v dvorani brat predsednik Marko, da Orjuna ni prišla shoda razbijati, d)a mu bo mirno sledila, dr. Korošec je shod takoj razpustil. Velika laž je, da je shod riaizpustilo orožnišlvo, še večja laž je tudi to. da bi bi! istega razpustil vladni komisar. Shod je razpustil voditelj SLS. ker se je bal javnega obračuna z Orjuno. In vendar £a ista Orjuna nima dragega greha, kakor da hoče in želj provesti to, kar je že pokojni dr. Janez Krek učil in tudi sam dr. Korošec še pred 5. leti svečano po-vdarjal. Takrat se je dr. Korošec borfl za edinstvenost Jugosloven-skega naroda, za edinstvenost države Jugoslavije in zato ga je takrat v resnici celokupno slovensko ljudstvo častilo in slavilo, izpreglo mu je konje in ga v svečanem triumfu vozilo v »Unionsko« dvorano. Dr. Korošec je od tedaj šel napačna pota. Zgolj iz slepe partizanske strasti je njegova stranka ves ta čas sejala plemensko mržnjo in versko nestrpnost. Od Jugoslovanstva je ostal samo še zarjavel napis na Katoliški tiskarhi in lažniv naziv klerikalnega kluba. Zato pa, ker ie dr. Korošec zatajil vse ono, na kar ie še pred šestimi leti prisegal, je moral doživeti v nedeljo blamažo, kakršne še ni doživel slovenski politik v beli Ljubljani. Osuvan, opso- van in opljuvan, je moral sramotno pobegniti pod zaščito našega predsednika in iste vlasti. ki jo njegova glasila na nujostudnejši način blatijo. Skozi vse mesto, iz vseh ulic in vogalov so mu doneli zasmehujoči in ponižujoči klici nasproti. Osramočen, in ves zelen od jeze je hitel na kolodvor ter takoj vstopil v vlak, kjer se še dolgo ni mogel umiriti. Sic transit gloria mundi. Mi sicer še nismo dobili odgovora na naša vprašanja, ker sc dr. Korošec našemu predsedniku iz strahu ni upal niti v oči pogledati, še manj pa odgovoriti mu. Plašno je razpustil »manifestacijo«, da mu ni bilo treba odgovarjati za laži in klevete, ki so se pod njegovo zaščito in z njegovo vednostjo trosile o naši organizaciji in našem predsedniku. Nam je ta strah merodajen in vemo. da bo marsikomu, ki je še verjel gorostasnim lažem, odprl oči. Toda naši računi z SLS še niso zaključeni, dokler tudi na deželi ne pokažemo to škodljivko slovenskega ljudstva v pravi luči. Iz delavnice drž. žel. v Mariboru. lug. Roglitu! — Iz vrst stroj e\ odi j. — Široke vijak Kraliulik. — Kršenje zakona. — Nemec - inezemec načelnik državne kurilnice v Mariboru. — Grozovite številke. L E K E OB OB OB HA ROKE MESTNI TRO 8 R N A T O V I C Jezika!« V naših delavnicah pa imamo na vodilnih in odločujočih mestih celo vrsto ljudi, ki temu predpisu absolutno ne odgovarjajo. Toda kaj so naši zakoni mar gg. (t la Ogrintz in Šega; dia se le Nemštvo podnira. če se tudi pri tem kršijo zakoni. V tolažbo je tei gospodi lahko Mahničev izrek: »Namen posvečuje sredstva!« Za Nemce je kršitev zakona svete, za nas pa prokieta stvar! Toda dovolj je tega! Naša država rabi zavedne inženirje, ne pa take. ki so odvisni od narodnih odpadnikov. Naši članki, objavljeni o razmerah v delavnicah državne železnice v Mariboru, so s svojo trdo stvarnostjo zadeli kakor kladivo na tiste, ki so teh razmer krivi. Tresejo se jim stolčki in v strahu iščejo rešitve. To je naš prvi uspeh, drugi pa je ta. cfa so se po naših objavah pričeli buditi tudi pošteni in zavedni slovenski uslužbenci teh delavnici. V teku tegia tedna smo prejeli celo vrsto dopisov od najrazličnejših oseb, od katerih, objavljamo tu nekatere važnejše. Naj javnost sodi, kako mislijo ti možje o razmerah v teh državnih delavnicah. # * Bratu inž. Rcgliču! Vztrajaj! Cete so že v boju! Druge pridejo iz rezerve. I opovi že pokajo, težki možnarji se montirajo, tren se pomika proti fronti. Vztrajaj! Upamo, da borba ne bo pretežka, vendar pa moramo biti pripravljeni na vse! Sovražnik je zvit. Naj traja boj leto dni ali še več. naša čast zahteva, da ga dovedemo do zmage. Vztrajaj! Storil smo že marsikaj, po potrebi pa bomo storili še stokrat več. Ker smo upali v zmago, smo že večkrat zmagali in tako bomo tudi tokrat. Vztrajaj! Zdravo! Delavci Orjunaši. Jz vrst strojevodij. V kurilnici Maribor nas je 140 strojevodij. Od teh nas zna službeni jezik 120. Samo 20 tovarišev ne obvlada službenega jezika. Kadar pogledam v popravilno knjigo, me vedno zaboli srce. V tej se zrcali vsa nezavednost rojenih Slovencev, strojevodij. Koliko jih zna službeni jezik, pa ga ne rabijo in se zakon prav nič ne zmenijo. I u bi bila na mestu močna roka, ki bi nas Slovence rešila izzivanja nezavednih in oprala ta madež. Odkod ta nezavednost? Nič čudnega, če pomislimo, da se nas zavedne Slovence vedno zapostavlja in preganja in se nam vsiljujejo za predstojnike ljudje, ki ne znajo službenega jezika in tudi ne obvladujejo strojevodske stroke tako. dia bi nam zamogli koristno načelovati. V kurilnici imamo štiri inženirje in enega nadzornika, pa nobenih predavanj! Nekai šole drži samo en šolski uradnik, kar pa je za naše razmere zelo malo. V prejšnjih časih so nas poučevali načelniki in podnačchiiki ta tudi drugi dodeljeni inženirji so včasih predavali, sedaj pa vsega tega ni. Inženirji deloma ne znajo službenega jezika, tisti pa. ki ga znajo, se ne pritegnejo k poučevalncmu dc- Ju. Obračamo se na vas; bodite vztrajni v svojih zahtevah in poskrbite, da se tu že enkrat napravi prepotrebni red! Tako kakor doslej ne more iti dalje. Ali se bo pri nas pometlo z nemčurstvom, ali pa bomo kmalu spet govorili o Mar-burgu mesto o Mariboru. Mariborski zavedni in napredni strojevodje si želimo temeljitega, stvarnega in obširnega pouka o gradnji strojev in o njihovem delovanju, ne pa hujskanja in zabavljanja. Po eni strani se nas na podlagi predpisov davi, po drugi pa tisti, ki nas davijo sami, ne odgovarjajo predpisom. Hočemo, da se vrši služba na podlagi naših zakonov. Zavedamo se svojih državljanskih dolžnosti in pravic ter zahtevamo, da se zasedejo vsa službena mesta zakonito 1n da se ne delajo izjeme v prid nam sovražnemu Nemštvu. Da nam je sovražno, so dokazali visokošol-ci v Gradcu, sinovi naših državljanov ali vsaj pri nas zaposlenih tujcev. # Strokovnjak Kraliulik. V zadnji številki Vašega cenjenega lista ste dobro fotografirali naše »voditelje«. toda še vse premalo. Tem gospodom bi se dalo prav veliko povedati in javnost bi strmela, da so taki ljudje sploh mogoči v strokovnem državnem obratu, kakršen je naš. Med najbolj žalostne junake naših »voditeljev« spada gotovo gospod Krahulik. podnačelnik kurilnice. Ta mož je za svojo službo absolutno nesposoben, pa ga direkcija vendar drži ter s tem jasno dokazuje, da ji ni za službo, ampak za podpiranje Nemcev in nernčur-jev v jugoslovenskem Mariboru. Načelnik in podnačelnik. ki bi morala glasom predpisov poučevati in izpraševati osobje kurilnice, te svoje dolžnosti ne vršita. Načelnik Ko-tik službenega jezika sploh ne razume in za to tudi nima časa, ker se preveč ukvarja z intrigiranjem, podnačelnik Krahulik pa o ustroju in delovanju parnih strojev še toliko ne ve kot navaden strojevodja. In tak človek se nahaja na tako važnem mestu! Kako naj imajo podrejeni pred njim rešpekt? Kršenje zakona. Najvažnejše v borbi za očiščenje državnih železniških delavnic v Mariboru je. da se dokažejo fakta, kako se malo spoštujejo državni zakoni in temeljni zakon, ustava. Zakon o državnem prometnem osobju I. poglajvje, člen 4.. točka 6. pravi: »Uslužbe- nec ne more postati kdor ni vešč srbsko . hrvatskega - slovenskega Nemec . inozemec načelnik državne kurilnice v Mariboru. Gosp. inž. Kotikf Kljub vašim vsestranskim intrigam ostane g. inž. R. še nadalje na svojem mestu. Uprava je pač uvidela, upajmo vsaj. da v Jugoslaviji ne smejo več odločevati »Volksrati«. Enkrat se je pač dogodil škandal, ki ni v nobeni drugi državi mogoč, kakor edino v naši, da je uprava ugodila protestu treh nemških načelnikov ter ni premestila v njih službeni okoliš moža narodnjaka, poštenega Jugoslove-na. Takrat smo se povpraševali, ali res še odločujejo pri nas »Vclks-rati« in dejstva so nam to potrdila. Tudi danes imajo še »Volksrati« besedo, ker sicer bi bilo nemogoče, da se zbirajo ravno okoli teh nemških mogotcev vsi buršaki in tudi Jugosloveni, ki so svoj čas iz samega sovraštva do Slovencev prestopali v nemško nacionalno evangeljsko vero in tvorijo tako danes prve slovenske evangelije, ki jih Slovenci doslej še nismo imeli in poznali. Z lastnimi ljudmi se obdajo »Volksrati« in delajo z vsemi silami na to. da se njihov krog še poveča. V svojo bližino sprejemajo samo enakovredne Nemce in nein-čurje. Slovence pa če le mogoče odrinejo, da ostanejo tako sami med seboj in se jim ni treba bati kontrole. Samo tako si lahko razlagamo. da so vodstva nekaterih mariborskih službenih mest šc popolnoma v nemških rokah. V kurilnici je samo eden slovenski inženir in šc tega bi se moralo po načelnikovih pojmih premestiti, da bi prišel na njegovo mesto zopet Nemec. Tukaj pa so se naenkrat računi prekrižali in pričakovali smo, da bode užaljeni načelnik izvajal konsekvence, pa jih noče. Preveč mu dišijo jugosiovenski Dinarji (saj prejema on trikrat več samo premije kakor marsikateri starejši uslužbenec celokupne mesečne plače z draginjskimi dokladami vred), razven tega krasno stanovanje in poceni in še hlapca in deklo mu plačuje uprava. To so ugodnosti, ki jih ne daje nobena tvrdka, posebno ne ljudem, ki niso zmožni niti službenega jezika. Direkcijo državnih železnic v Ljubljani, generalno direkcijo v Beogradu in ministrstvo saobračaja prosimo, da upošteva sledeče, ker je v interesu države same in obmejnega Maribora še posebej. Nemci, nemčurji in slični naj se zaposlita v notranjosti - države. kjer ne bodo škodovali in jih bo tudi korajža minila. Na mejo spadajo Slovenci, Hrvati in Srbi. prav) Jugosloveni. ki naj zavzamejo mesta, ki jim pritičejo in konec bode škandalov! Grozovite številke.! Osobje kurilnice. delavnice in obeh progovnih sekcij državne železnice v Mariboru dobi letno na plačah in mezdah do 100,000.000 Din. Od te vsote pride 60,000.000 do 70,000.000 Din v roke ljudi, ki so Nemci, nemčurji in internacionalci. Vsa ta ogromna vsota denarja gre v nemške in nem-čurske ter deloma tudi v avstrijske trgovine, gostilne itd. S tem denarjem se šola cela vrsta jugo-slovenskih buršakov na visokih šolah v Gradcu, na Dunaju itd., kjer napadajo naše visokošolce in podpihujejo nemško iredentistično gibanje! In ves ta denar je državna, z davki Jugoslovenov pridobljena last! 60,000.000 do 70,000.000 Din daje letno jugoslovenska država za vzdrževanje mariborskega nemštva in nemčurstva! Človek se prime za glavo in ne more verjeti, da je to res — in vendar je! Kaj pravite k temu Jugosloveni, ki ste gradili to držiavo s svojo krvjo? Za danes to. Boj, ki smo ga začeli. pa bomo vodili dalje: Za Nacijo — do Pobede! Despot. Samozavestne Jugoslovane, ponosne na svoj rod, jezik, državljanstvo in stroko, sc je odstranjevalo pri naši železnici. Dokler so bili mali. neupeljani. malo nevarni, se jih je držalo in se ž njimi bahalo in fin-giralo dobro voljo naše železnice nacionalizirati; ko pa so se uživeli in prišli v poštev, da nadomeste inozeince. tujerodce z nepoznanjein službenega jezika in tehnično omejene ljudi, tedaj so postali sarnoza'-vestni Jugoslovani nevarni. Komu? — V prvih vrstah osebnim koristim despota inž. Ogrintza pri direkciji v Ljubljani. Da se vzdrži despot in B2 naredi po možnosti absolutno nenadomestljivega, se je obdal z ljudmi — inženirji in neinženirji, ki niso naši državijani. ki ne znajo službenega jezika, ki niso naše narodnosti, ki niso najvišje izobraženi sodobni strokovnjaki in kateri vsi so vsled teh svojstev na slabejših nogah in vsled tega skoro absolutno v rokah despota. To je jedro cele stvari. Krinke pa so avtoritativne izjave, kakor: nenadomestljivost, neobhodna potreba. službeni oziri, prometni imperativ itd., itd. Posledice izvrševanja potreb de- spota so bile in so: Vsi načelniki in podnačelniki službenih edinic ter referenti pri direkciji so Nemci-indozemci. službenega jezika nesposobni in strokovno za sodobno tehniko omejeni ljudje. Po vzorcu svojega predstojnika so tudi ti hote ali nehote podpirali in zbirali okoli sebe inženirje in delovodje enakih lastnosti, in ti zopet po možnosti enako podrejeno pisarniško in delavsko osobje. Vse narodno in državno zavedne ljudi z inženirjem v redu. se pa je na vse mogoče načine odrivalo, poniževala, odstranjevalo. med štirimi očmi psovalo, premeščalo in iz službe pehalo. Nujna posledica vsega tega je pa zopet bila. da je veliko milijonov Dinarjev (samo v Mariboru letno okoli 50) prišlo v državno, narodno in deloma strokovno nezanesljive roke. Iz teh rok v nemške In druge take trgovine, podpiralo se je in se še tujo obrt, ter na ta in mnogokateri drugi način zadržuje razvoj domačinov —Jugoslovanov, razvoj narodnih društev in našega družabnega življenja posebno v Mariboru, in to vse po večini vsled osebnih potreb despota. mm na mm Za razvitje prvega nacionalističnega prapora v beograjski oblasti, je zavladalo tudi v Sloveniji veliko zanimanje. Del udeležencev se je odpeljal v petek 30. januarja z osebnim vlakom. Bilo nas je približno 60. S sobotnim brzovflakom sc je odpeljalo še 15 članov. Med vožnjo v Beograd ie vladala vzorna orjunaška disciplina in med prepevanjem orjunaških pesmi nam je hitro minila 22-urna vožnja. Na beograjskem kolodvoru nas je čakala uniformirana četa beograjske akcione in mnogobrojno članstvo v civilu pevaje »Hej Slovani«. Med »Zdravo« in »Živio«-klici smo izstopili in bratsko stisnili roke vrlim Beograjčanom. V po-strojenih vrstah smo nato odšli z razvitimi prapori na čelu. pred prostore Oblastnega odbora, kjer je bil razhod. V nedeljo ob 9. uri je bil zbor beograjskih Orjun in gostov pred hotelom »Kragujevac«. Tu se je formirala povorka broječa 500 članov in članic in se podala pred Voznesensko cerkev, kjer se je vršilo svečano razvitje in blagoslovljene prapora. Iz Slovenije so bili štirje prapori, in sicer: Oblastni, Ljubljana, Št. Jakob - Krakovo- la. Trnovo in Poljanska dolina, iz Dalmacije dve, Dubrovnik in Oruž, pet vojvodinskih in začasni prapor beograjskega Oblastnega odbora. Zastopane so bile iz Slovenije sledeče organizacije: Akadetrtska Orju-na, Ljubljana, Št. Jakob-Krakovo-Trnovo, Št. Peter-Vodmat. Moste, Škofja Loka, Poljanska dolina In Celje. Pred voznesensko cerkvijo so akcijske čete stvorUe carre v sredini kojega je bil prostor za prapor in razne predstavnike, zastavi je kumoval brat Milije Stankovič, znani narodni delavec s soprogo. Prapor je blagoslovil protojerei Peter Milojevič. ki je po blagoslovitvi držal krasen govor. Kum Stankovič je predal nato prapor Oblastnemu predsedniku Radojloviču z besedami: »Predam Vam ta prapor in Vas pozivam, da se zberete okoli njega kot bratje v skupnem delu za veličino in napredek močne Jugoslavije!« Predsednik Radojlovič je v svojem ognjevitem govoru pozival Orjunaše, da se zberejo pod svetim znamenjem, ki je nastalo iz treh bratskih zastav: srbskega, lirvatskega in slovenskega plemena našega edinstvenega naroda. Svoj govor je zaključil z vzkliki: Živel kralj! Živela Srbija! Živela Hrvat-ska! Živela Slovenija! Živela Jugoslavija! V imenu Direktorija je pozdravil navzoče Veliki čelnik br. Ilija T rifunovič-Bi rčanim Kumica sestra Stankovičeva je na prapor privezala krasen, z zlatom vezen trak, nakar je prapor prevzel praporščak. Godba je zaigrala državno himno, prapori so se nagnili in se medsebojno pobratili. Bil je svečan trenotek. marsikomu so solze zaigrale v očeh. ko je videl, kako so se prapori iz vseh krajev države sklonili v bratskem objemu. Posebno zadivljeni so bili navzoči oficirji. Ženska sekcija je okinčala prapore z lovorjevimi venci, nakar je bilo izročeno Oblastno priznanje giavarju savamalske Orjune bratu Brunu Parišu in predsednici ženske sekcije, sestri Sonji Anastasi-jevičevi. Proslavi so prisostvovali delegati Udruženja četnikov, Udru- ženja rezervnih oficirjev. Udruženja borcev in Udruženja invalidov. Po svečanosti se je formirala povorka od tisoč članov in članic v kroju in civilu, ki se ie podala po Terazijah mimo dvora prod prostore Oblastnega odbora. Pred dvorom je povorka navdušeno vzklikala kralju, kraljici in prestolonasledniku. Pred Oblastnim odborom so čete defilirale pred prapori, nakar je bil razhod Ob 13. uri je bil banket za SO ljudi in nato svečana seja Oblastnega odbora. Nastopilo je več govornikov, ki so v oduševljenih govorih nazdravljali Jugoslaviji. Naciji in Orjuni. Ob 21. uri je pričela v »Bristolu« zabava, ki je trajala do jutra. S tem je bila svečanost zaključena. Vsem. ki so se proslave udeležili, bo ta ostala vedno v spominu, posebno pa slovenskim Orjunašem. ki so bili deležni res bratskega sprejema in gostoljubja s strani srbskih bratov. Bratski sporazum. Kdo bi mogel danes našteti vse fraze, gesla, programe in lozinke, ki so jih in ki jih bodo še vrgli te dni med narod za prevlado se boreče raznoimenske partije in politi-čarji. Saj se baiš sedaj, ko dosega volilna borba z vsemi svojimi ogabnostmi svoj višek, čuti vse volilne himne naših velikih politioarjev. Naravnost občudovanja vredna ie njih pridnost, s kojo sipljejo v oči svojih zvestih pesek in laži polne obljube. Pester in ogromen je izbor kandidatnih listin. Še pestrejši in ogrom-nejš zarade željnih kandidatov, čez vse pa je volilnih programov in gesel. Vse skupaj pa tvori sijajno bilanco naše politične zrelosti, ki vr-hunči v naravnost brezprimerni brezglavosti in meglenosti, v kateri tava danes jugoslovenski narod za svojimi voditelji. Kajti če človek pregleda.s kritičnim očesom vso to volilno borbo, najde v njej samo borbo za vlast in trenutno prevlado brez večjih in globjih etičnih nagibov. Zastonj pa iščeš borbe za resnična načela in za resnične ideale. Ne. rečemo, da ni tudi v tej borbi mož, ki se bore za ideale in z vero v zmago svojega hotenja, ki pa bodo prej ali slej izigrani in odvrženi, kakor so bili že tolikokrat. Nešteto je fraz, ki danes krožijo med narodom in ki Jih zanašajo plačani agitatorji med narod kot besede novega evangelija boljše dobe. Med njimi pa so nekatere, ki bi znale res zavajati poštene in dobrodušne ljudi na stranpotice. Posebno ker so na videz po obliki in na prvi pogled sprejemljive. Ena izmed teh je tudi »ideja o bratskem sporazumu«, ki io je napisal na svoj prapor g. Davidovič, šef in voditelj današnje opozicije. O vrednosti in smiselnosti te bojne krilatice čike Ljube, smo podali svoje dobro utemeljene pomisleke in sodbo že tedaj, ko je on šele pričenjal v svoji partizanski naivnosti tudi v praksi izvajati idejo »bratskega sporazuma«. Kar smo mi tedaj hladni in trezni presojevalci razmer prorokovali, se je tudi povsem v istini izvršilo. Železna doslednost zgodovinske nujnosti in naravne logike je dokazala takoj ob početku vse sporazu-maške akcije, to kar smo mi vedno v preteklosti trdili in o čemur smo tudi za bodočnost trdno prepričani. Namreč, da je zaman vsak drugačen poizkus priti do končne rešitve zamotanega problema naših notranje političnih prilik, kakor oo edini poti ravne linije, v smeri brezkompromisnega integralnega jugoslo-venstva. Prišla je era vlade zakona in reda. »Bratski sporazum« ie slavil svoje triumfe. Radičevi poslanci so vstopili v Narodno skupščno ter pričeli s pozitivnim udejstvovanjem. Separatistični zagrebški štnoki ter »Slovenčevi« maziljenci so bili kar pijani veselja in zmagoslavja. Posrečilo se je namreč »predstavnikom večine volte naroda« dokazati, da je rešitev jugoslovenskega vprašanja mogoča tudi v kaki drugi formi. kakor pa v oni. ki jo proglašajo kot za edmo zveličavno nacionalisti. To novo formo resničnega zbli-žanja Jugoslovenov pa So pričeli tudi v praksi takoj izvajati. Jedva je prestopil zadnji čudotvorni republikanec prag skupščine in omogočil s svojo mirotvornostjo »parlamentarno delo in vlado«, že se je pričel tak teror in razmah anacio-nalnih elementov, da se je pričela naša država majati globoko v svojih temeljih. Omenimo naj ob tej priliki samo znamenite mirotvorne Radičeve nedeljske shode, poboje v Stari Pazovi. preganjanja nacionalistov v Sloveniji, rušenje morale in discipline v vojski ter strah kraljeve vlade pred bedno kukavico Radičem. Vse to pa v znamenju bratskega sporazuma. Dočitn je Davidovič pri lem slepil sebe in narod ter drevil državo v prepad, je čudotvorni Radič »na podlagi sporazuma v duhu narodnega in državnega edinstva« izkoriščal njegovo slepoto v svoje zle namene. Pričel je s praktičnim uvajanjem svojih razrovalnih teorij. in s kar najbolj doslednim rušeujein države ter narodnega edinstva. Da je bil potem uspeh tega sporazuma-* štva temu primeren, je popolnoma jasno. Poizkus g. Davidoviča rešiti naše notranje politične prilike s 'kompromisi in sporazumi pa je postal nevaren državi in Naciji. Kajti posledica vsega tega njegovega izjalovljenega poizkusa ie bila le to. da so se še mnogo bolj poslabšale razmere ter da se je bolj razpasla anarhija in korupcija. Pričakovali smo, da bo g. Davidovič spregledal in se zavedel vsaj sedaj nehvaležnosti ter brezupnosti svojega dela in se zopet povrnil na pota poštenega in zavednega jugoslovenskega politika. Toda varali smo se v tem pričakovanju. Namesto. da bi odločno pretrgal vezi z Radičem in njegovimi komplici s fesi in bareti, je bil prvi, ki je dvignil svoj glas proti Obznani in proti obračunu z Radičem. Pri tem pa se je postavil na bazo. ki je ravno tan ko nestalna, kakor so nestalne formule udejstvovanja vseh sirot kompromisarske in srednjelinijaške vrste. Pričel je namreč oznanjati politiko^ blage roke. ki nai bi privedla Radiča zopet nazaj v jugosloven-stvo. v kateri v resnici sploh še nikdar bil ni. Postal je oseben in se pričel boriti proti »nezakonitemu in nepotrebnemu odločnemu nastopu vlade proti Radiču samo zato. ker s tem onemogoča vlado za dolgo, ako ne za vedno tudi njegova ambicija po predsedništvu v vladi. Pokazal pa je s tem to. kar doslej še ni bilo znanega. Namreč, da je i on navzlic vsemu svojemu »Ju-goslovenstvu« in političnemu poštenju, baš ravno tak partizan kakor čika Baja ali pa kateri drugi izmed ostalih narodnih prvoborcev. Izko-zalo se je. da tudi g. Davidovič gleda ves položaj in .vso bodočnost našega naroda samo skozi partijska očala. Vsa njegova državotvornost pa da obstoja v tem, da računa samo na partijsko izgubo, ki jo bo utrpela Demokratska stranka radi razpusta H. R. S. S. Vendar pa bodo navzlic temu rešeni vsi ti problemi, ki danes škodujejo razvoju Jugoslavije. Rešeni pa bodo brez kompromisov in sporazumov med narodom. S tem pa je že tudi jasno dokazal. da tudi on. kot partizan ni eden tistih, ki bodo povedli Jugoslavijo k redu. miru in delu. Ves njegov nastop pa je zopet dokazal že zgodovinske potrebe, da v tej zemlji ostane sila, ki bo znala brezobzirno in makar z vsakim sredstvom izgnati vso to bando političnih špekulantov in banditov iz naše skupščine. V njo pa uvesti. zopet može poštenja in dela. Jugoslovenski narod pa pomiriti iti zbližati med seboj brez nebogljenih kompromisov in bratskih sporazumov v krepko in enotno celoto, katero bodo zaman skušali še kdaj razbijati Radiči. Ferad begi. Spahiji. Davidoviči in vsi še morebitni bodoči istoimenski nasledniki teh junakov našega časa. „ITO in zdravo. pasta za čiščenje zob ohrani zobovje lepo OrJunaši! Podpisujte deSefe »Ekonomske Orjime"! LISTEK. J. T.: Carzano. V. Tožitel?! in branitelji. Izšla ie težko pričakovana V. knjiga te prezanimive historije heroičnega podviga dr. L. Pivka in njegovih drugov. O predzgodovini in poteku Carzanskega podjetja in njega koncu smo že poročali v našem podlistku: »Carzansko podjetje«. S pričujočim pa hočemo na kratko pregledati vsebino sedai izdanega zvezka z naslovom »Toži-telji in branitelji«. V njem podaja s svojim . posebnim poljudnim načinom pisanja, dr. Pivko potek in rezultat sodne preiskave Avstrijcev po ponesrečeni carzanski akciji. Italijanom ni bilo dovolj, da so bili s svojo prirojeno omahljivostjo in strahopetnostjo onemogočili d'-vršenje dr. Pivko v ih načrtov. Temveč so spravili poleg tega njega, ,njegove svojce in ostrile zarotnike, ki se niso megli pred terorjem in besom avstrijskih avditorjev umakniti v Itaiijo. v sila opasen položaj. Kajti komaj so bili. ujeti prvi italijanski vojaki in oficirji, žc so hiteli, da vse čim preje in čim natančneje izdajo avstrijskim oblastem. Na podlagi teh poročil Italijanov in prejšnje ovadbe kuharja Urbana je bila dana smer preiskave, v ka-Jeri je bilo treba iskati krivcev. Začela so se dolgotrajna zasliševanja. Akti so se kopičili in pričeli množiti v tisoče obsegajoči oddelek »Carzano« v arhivu c. kr. avstrijskega vojnega ministrstva. Avditorji so imeli polno dela in ječe so se pričele polniti. Aretacija je sledila aretaciji. Vsepovsod so videli zbegani avstrijski komandanti veleizdajalce in zaupnike dr. Pivka. Bili pa so tudi trdno prepričani, da je carzatsko podjetje samo člen obširnega komplota proti Avstriji. Ceneči zmožnosti dr. Pivka po svoiih. se kar niso mogli uživeti v misel, da bi izvršil ta vse podjetje iz svoje lastne iniciative. Hoteli so na vsek način najti centralo, ki naj bi vodila vse protiavstrijsko gibanje. Z namenom, da bi to centralo izsledili, so pričeli s persekucijami najhujše vrste. Aretirali so med drugimi tudi dr. Pivkovo ženo Ljudmilo Pivkovo, ki so ji hoteli zlomiti kot slabotni ženski odporni duh in Ljizve^-li lutein od i.e »resnične in prave zasnovatclje carzanskega podjetja«. Vat ali pa so se močno. Ljudmila Piv kova je ostala neomajna in zastonj so se trapili preiskovalni sodniki, ki so mslili. da bodo iz ženskih ust zvedeli. kaj več in natančnejšega, kakor je vedelo povedati na tisoče zar slišanih ljudi po vseh frontah in pokrajinah države. Kupi aktov so se množili od dne do dne. Avditorji, ki so se pečali izključno le s to afero, so izgubljali pregled. Med tem pa so v jeseni 1. 1917. prodrle tudi prve vrste o »carzanski aferi« v javnost. Uradna in ofi-cielna Avstrija je molčala. Tem bolj pa so sc pričeli gibati njeni eksponenti in časniki nemških nacionalistov. Njih časopisi so se lotili tega hvaležnega predmeta in ga obdelali tako, kakor je pač kazalo v dobro njihovim težnjam- Zadevo pa so vzeli v roke tudi politiki in pričeli z ostrimi napadi tudi v parlamentu. Slovenska »javnost«, rodoljubna in patriotična. je bila spričo tega afronta Nemcev, ki so ji očitali zveze z izdajalci in nepatriotičnimi elementi. skrajno užaljena in zbegana. Hotela se :c na vsak' način oprati sit..mje, da ni prežeta z neomajno avstrijsko lojalnostjo in da bi mogel biti tudi med Slovenci kak izdajalec Avstrije. Slovenski časopisi so pričeli priobčevati z občudovanja vredno vztrajnostjo obrambne članke, v kojih so slikali spočetka dr. Pivka kot vzor vojaka — Avstrijca. Z ogorčenjem so odklanjali namere nemškega tiska, ki je hotelo iinpu-tir;*ti slavonskemu narodu veleizdajalske namere. Ko se pa le ni dalo več tajiti Carzanske izdaje, »a so pričeli v avstrijskem duhu prekaljeni listi obsojati čin v najenergičnejših obsodbah, prav po vzorcih obsodb, ki so se nahajale v nemških listih. In »Straža«, ki danes tako strašno laja na dr. Pivka, je prinesla sledečo izjavo, v duhu katere še danes obsojajo razni avstrijsko-habsburški katoliški in narodno-socialistični ino-lojci dr. Pivkov »oizdajo«. »Ce se pa dokaže, bomo ta za Slovence izjemni slučaj ravno tako brezpogojno in ostro obsodili, kakor to dela vojaška naša oblast, kajti vsako izdajstvo nam je hudodelstvo in zato nobenega izdajalca ne bomo branili, naj bode kdorkoli In naj izvrši izdajstvo v katerikoli zadevi.« Te izjave so se potem res tudi vestno držali in se navzeli avstrijskih očitkov in časnikarskih napadov tako temeljito, da jih še danes gonijo s svojimi blagoslovljenimi lajnami žc preko šestega leta po prevratu. Sicer pa kdo se ne bi čudil avstrijskim črnožoltiin dušam, ki so umirale sladke ginjenosti ob misli na »Kaiserpart«. Njihovega Veličanstva cesarja Frama Josipa in so jgoreli navdušenja za Dunaj, ko so blagoslavljali avstrijsko orožje in vojsko, ako bi v resnici postale Avstriji nezveste vsled nastanka po* trebnega zla — Jugoslavije! Iti po* tem taki ljudje in oficirji pišejo članke, kot je bil oni zadnji »bivšega avstrijskega sedaj jugoslovenskega oficirja« v »Slovencu«. Po vsem tem in ostalem, kar se sedaj pri nas vrši. samo še pričakujemo, da bo ostal v taboru zvestih in neomajno, kot hrast trdno vdanih, mož. ki bo predlagal, da se postavi pred sodišče vse jugoslovenske do-brovoljce, ker so prelomili prisego cesarju in dezertirali v tabor so* vražnikov Avstrije. Za izvršitev tega pa tudi ne bo posebnih ovir. Saij še sodijo, ubijajo in zapirajo nacionaliste zato. ker so nacionalisti, za-aj bi pa potem no sodili dobro-voljcev, ker so bili dobrovoljci? IKupujmo In podpirajmo izvrstno « Kolinsko cikorijo S domrfi izdelek. j" v mesecu februaru pri nakupu bla^a poleg običajnega popusta Še pri enkratnem nnknpu od Din ISO-— do 250' 1 par ženskih nogavic ali ) par moških nogavic’ ali i par naramnic 1 pleteno sair,uvoznico l par svilenih f:or nogavic 1 steklenico Kolinske vode 1 inanicure kaseti* I manicure kast to večjo 1 iranicuro kaseto veliko 1 steki, franc, parfuma ali inanicuro caseto. pri enkratnem nakupu od Din 250-— do 400' pri enkratnem nakupu od Din 400 — do 600- 600 - do 800' 800- do lOOO* pri enkratnem nakupu preko 1000 — dinarjev LJUBLJANA, Mestni tr# 19 ■vimr.iiMfifit 'fiiiVI inrrriT Šlajpahov fond. Takoi PO Trboveljski I- nf > 4 16.321.25 16.500.— 7190 — 17.390.— 9273.12 550.— 7372.— 872,— 3660.— 345.— 1660.— 9392.75 560.— 91086.12 '20500.— 10000.— 5541.— 6737 — 6946.— 4180.— 15323.12 21681.— 178.— Skupaj 91086.12 vršile zlorabe. Kar je bilo oddano Oblastnemu odboru ie točno izkazano. darovatelje pa prosimo, da zneske kontrolirajo. Končno poživljamo vse članstvo. naj v svesti naše dolžnosti do , padlih bratov, ponovno oživi ugaslo zanimanje za naše žrtve, kajti dnevi preizkušenj Še niso končani. Zvestoba do eroba! Dosedanjim datovateljcm pa r iskrena hvala. Obl odbor Orjune za Ljubljano. ljenja, temveč je bil Trocki j Izgnan iz Moskve. Pri njem so naredili hišno preiskavo; kta »itdeljo se je vršilo več političnih shodov. Najznamenitejši je bil gotovo »tigrovski« shod v Ljubljani. kjer je 48 Orjunašev ustrahovalo tisoč klerikalnih backov s »ti- vled1 d!!? tiffrov<< dr- hroščem dnlfvoli ki So h klerikalci doživeli je taka, da se ji smeje vsa Slovenija. Strankarske strasti so tako razpaljene, da niti en shod ne mine več mirno. Vendar se pa pro-tidržavuim elementom še ni posredno, da bi razbili shod kake državi naiSor*du Venie stranke- Opozicio-o velikanskih36 ra*Š!I?a razne raco biji. na HrvL^IT'- 7 Južni Sr' je položaj na u^e' . ^es pet, toda državna oblast n“" la vse potrebne korake. d ukrem-ki izgredi v kali zatro.' Zanaicev bi jih kakčni upori mogli rešiti n spraviti zopet na krmilo, jalovo. Nastop Vatikana proti poiitiku-oci duhovščini je napravil na vlad-ie krose in tudi na javnost najboij-*> vtis. Vatikansko glasilo »Osser- PolstiCen pregled. vatore Romano« je objavil članek, ki v zelo ostrem tonu Kraja politiku joco duhovščino. Kardinal Qa-spar je pa poslal vladi obvestilo, da bo izdal Vatikan tudi za Jugoslavijo isto naredbo. ki je v veljavi za duhovščino V Italiji. Noben duhovnik ne sme pisati . političnih člankov, ne sme urejevati politič-mlr časopisov, ue sme biti član po-ntlunh organizacij, ne sme kandi- nH Vari p?slai,ec- Naš poslanik Pii Vatikanu dr. Smodlaka je opozoril. naj to naredbo čimpreje izdajo. Le pa pride naredba prepozno, bodo morali duhovniki, ki bi bili izvoljeni, odložiti svoj mandat, sicer bi bili a divinis suspendirani. Incident z nemškim poslanikom Olshansenom je sicer poravnan, vendar pa je javnost še vedno ogorčena in je bil ples na nemškem poslaništvu zelo slabo obiskan, ker je veliko število povabljencev prireditev bojkotiralo. Rusija. žice in trkoči račun obrestuje na usodneje. Stalne ' loge z od| ovf dnim rokom obrestuje po dogovoru. Spre ema v ink so fakture in cesije terjatev. Posojila daje le proti polui varnosti na vknj<žbo in proti poroštvu. Strgalke (radirke). THE REX C0., Ljubljana. Kronika. Poziv! »Slovenec« z dne 3. t. m. poroča, da sem jaz v »Unionu« udrihal z gorjačo in razbil lestenec v garderobi. Za to kleveto sem potom svojega zastopnika že vložil tožbo proti »Slovencu«. Tistemu pa. ki se upa dokazati, da sem jaz imel na nedeljskem shodu ali pa pred shodom sploh kako palico v roki, dajem na razpolago svojo mesečno plačo za mesec marec. Inž. Marko Kranjec. G. DR. ANTON KOROŠCU. Pričakoval sem od časopisja tistih. ki sem jih v nedeljo obvaroval pred lastnimi člani zasluženih batin, da bo vsaj glede moje osebe poročalo objektivno In lojalno. Toda od propalih lažnivcev, klevetnikov In deniuicljantov pričakovati kavalirske poštenosti je preveč. »Slove-ncc« poroča: Med Orjunci se je razen Kranjca, ki se je najbolj divje vedel itd. To je torej zahvala za moj miren, trezen in pomirjevalen nastop! Vpraišam Vas g. doktor, ako Vam v Vaši okolici ni še zamrl zadnji čut časti, odgovorite, kaj bi se zgodilo z Vami in z ostalini vodstvom SLS takrat, ko je mene kaplan Gabrovšek zahrbtno pahnil z odra. če bi jaz ne zadržal svojih članov, ki so se za ta pobalinski, duhovnika nevreden nastop morali zadovoljiti le s tem. da so neolikan-ca pretepli. Ali ne bi bilo umestno, da bi se bili maščevali nad Vami vodjo SLS? In vendar sem jaz preprečil ta obračun. Ali se tudi Vi strinjate z nekvalificiranim napadom Vašega časopisja? Inž. Marko Kranjec. . Popravek. V zadnji številki je bil v tabeli ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani naveden kot Nemec med referenti tudi g. Gnezda. V tem slučaju nam je stavec napravil pogreško. Označba Nemec, bivši čevljar, potem strojevodja, velja za drus:o osebo. Pripominjamo, da jo bil ravno gosp. Gnezda eden tistih uradnikov, k! so leta 1918. zahtevali. da se takoj uvede slovenski uradni jezik pri tedanji »južni železnici«. S tem popravljamo storjeno krivico in upamo, da nam prizadeti pogreške ne bo štel v zlo. Modna trgovina A. Sinkovič, nasl. K. Soss Pozabili pa smo navesti med referenti g. Suppanza (personalne zadeve) kot Nemca. Nadalje smo navedli inž. Harisa kot Nemca, ki pa je zaveden Slovenec. Zalibog je trajno na pljučih bolan in tako ima zopet inž. Kalitovicz kot načelnik vozovnega oddelka prosto roko in je brez namestnika v slučaju odpusta. Uredništvo. Veliki Čolnik, vojvoda Hiia Tri-funovič-Birčanin. O našem Velikem čelniku so nekateri listi poročali, da je prošto nedeljo spremljal dr. Davidoviča na agitacijskem poto- vanju v Zagreb. Ta vest je popolnoma zlagana in ima samo namen, povleči osebo našega Velikega čel-nika v agitacijsko borbo. Naši člah ni, ki so se vrnili od razvitja Sava-malske zastave iz Beograda, so nam sporočili, da je bil brat Ilija v nedeljo na proslavi v Beogradu, kjer ie zastopal kot polnomočnik naš Direktorij. KARO-CevlJI Maribor« Koroška 19. NaS pokret. Ljubljanska oblast. Občni zbor Orjune Novo mesto se vrši dno 15. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih »Narodnega doma«. Udeležba obvezna za vso člane. Senja Ljubljanske zveze Or jun se vrši 11. februarja t. 1. ob V28. url zvečer v Ekonomski Orjuni. Pozivamo vso Mestne organizacije, da pošljejo zanesljivo svoje delegate. Veliki ples Orjtme Vič-Gllnce z bogatim vzporedom se vrši v nedeljo, dne 15. februarja t. 1. v Sokolskem domu. Maske dobrodošle. Seiia »Zveze Dolenjskih in Belokranjskih Orjuna« so vrši dne 15. februarja ob 1. uri popoldne v Novem mestu v »Narodnem domu«. Pozivajo se vse Mestne organizacije in Poverjeništva, ki spadajo v delokrog zveze, da pošljejo na sejo svoie delegate. Istega dne in istotam se vrši tudi sestanek četniškega odbora dolenjskega bataljona, zato se pozivajo vsi mestni glavarji, ki spadajo v področje zveze, da se sestanka sigurno udeleže. Službene objave. MARIBORSKI OBLASTNI ODBOR ORJUNE je sklenil na svoji seji dne 27. januarja t. I.. po temeljitem in vsestranskem pretresanju političnega položaja v svoji oblasti, ki se je bistveno izpremenil od zadnje seje Oblastnega upravnega odbora. da nasvetuje Klasom 3. točke navodil Glavnega odbora, vsem članom, naj volijo brata Orjjunaša dr. L. Pivka. Mariborski Oblastni odbor. izključeni so iz Orjune gg. Josip Košiček, Anton Košiček, Ivan Košiček in Ivan Žlajpah. vsi».člani Orjune Žužemberk, . kpr niso ižvr-' Sevali § 7. naših statutov. ZRNA. Mariborska oblast. Tretji redni občni zbor M. O. Maribor. Komisarijat M. O. Orjune Maribor je v sporazumu z O. O. določil, da se vrši tretji redni občni zbor M. O. Orjune Maribor v četrtek. dne 12. februarja ob 20. uri v mali dvorani »Narodnega doma« s sledečim dnevnim redom: Pozdrav komisarja brata Zorkota; govor predsednika O. O.; poročila funkcionarjev komisarijata; volitev novega odbora; slučajnosti. Udeležba je za vse člane in članice obvezna, priti pa morajo z legitimacijami. Oni. ki še niso člani, pa žele pristopiti. se lahko vpišejo pred občnim zborom pri vhodu v dvorano. Ker čakajo novi odbor izredno velike naloge (razvitje prapora 22. marca in zlet v Beograd), bo ta občni zbor velikega pomena in bi vsak član, ki bi se ga ne udeležil, s tem le dokumentiral, da ni vreden, da je član. Tretji redni občni zbor M. O. Orjune Sv. Lenart v Slovenskih.goricah. Dne 18. januarja t. 1. se je vršil pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah tretji redni občni zbor naše tamkajšnje Orjune. ki je potekel v najlcipšem redu. Izvolil se je odbor, v katerega so prišli večinoma stari odborniki. M. O. se tudi pridno pripravlja za kongres v Beogradu. Plesna zabava M. O. Orjune Pragersko. V nedeljo, dne 1. t. m. je priredila bratska M. O. Orjune Pragersko lepo plesno zabavo v korist fonda za zlet v Beograd, ki je prav lepo uspela. Zabavo so po-setili tudi člani iz Maribora pod vodstvom oblastnega predsednika brata Reharja, oblastnega čelfiika brata dr. Irgoliča, bataljonskega komandanta brata Reja in namestnika brata Deleja. Zahvala za zabavo, ki je prinesla tudi lepo vsoto za zletni fond, gre v prvi vrsti novemu predsedniku M. O, bratu Fabiču, marljivi ženski sekciji, kakor tudi ostalemu članstvu. Občni zbor M. O. Orjune Pol-zela-Braslovče se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. Na očnem zboru poročata oblastni predsednik Rehar in predsednik M. O. Celje, br. Jerše. Občni zbor M. O. Orjune Ma-renberg se vrši dne 15. t. m. V ime nu O. O. se ga udeleži oblastni četnik brat dr. Irgolič. Din 1‘— na vsak korak prihranite, xato no tožite, da Vam je predaleC in kupujte vse oblačilne predmete in potrebščine pri Drago Schwab, Ljubljana. Krotilci tigrov in drugih zverin naj si o priliki prihodnje klerikalne »manifestacije« ogledajo v svrho popolne izobrazbe najnovejše Orju-naške metode na tem polju. Po polurni dresuri, se tigri lahko brez vsake opasnosti za občinstvo, spuste po mestu. Presenetljiv uspeh! »Slovencu«. V zahvalo, ker je brat predsednik Marko na nedeljski »manifestaciji« branil »krotke tigre« pred divjimi Orjunaši. ga označuje »Slovenec« 3. t. m., da je najbolj divjal. Posledice te laži bodo »tigri« čutili pri prihodnji »manifestaciji« in jim priporočamo, naj se tedaj obračajo po zaščito le na osovraženo policijo mesto na njega. Častiti oče frančiškan, ki je izgubil pretepajoč sc na shodu svojo kapico/ naj se zglasi, če jo želi dobiti nazaj lia Oblastnem odboru. PROCES proii povzročiteljem Trboveljskih dogodkov pred celjskim okrožnim sodištEem v Celju one 25. do 27. novembra 1924; (Konec.) Za njim je povzel besedo dr, Hodžar, koncipijent pri dr. Ogrizku, ki je v svojem govoru, ki pa je bil brez vsake posebne vsebine poveličeval kvaliteto naše oborožene sile. naše vojske, ki zasluži vse priznanje, ki je sama zmožna čuvati red v državi, ter je vsled tega nepotrebna vsaka, teroristična organizacija, kakor Ofjima in druge ter predlaga, da se takoj razpusti1 Orjuna. današnje obtožence pa oprosti. (Opomba uredništva: Laskave besede iz ust fanatičnega pripadnika SLS na račun naše vojske, ki pa se nam zde vse preje kot iskrene). Ob 13. uri so bili govori zaključeni ter je senat po večurnem posvetovanju razglasil sledečo obsodbo : 241etni Ivan Strojin, rudar v Trbovljah se obsoja na 2 leti težke ječe, 191etni Ivan Berčič, rudar v Trbovljah, na 5 mesecev ječe. 27-letni Franc Kokalj, rudar v Zagorju, na 1 leto težke ječe, 201etni Ivan Hlebec, steklar v Zagorju, na 1 leto težke ječe. 311etni Ignacij Fric, rudar v Trbovljah, na 8 mesecev tež- ke ječe. 211etni Franc Klopčič, vi-sokošolec v Ljubljani, na 3 mesece ječe, 231etni Ivan Janc, rudar v Trbovljah. na 2 meseca težke ječe. Razen Klopčiča in Janca je bilo vseh pet obsojenih po zakonu o zaščiti države; Janc je bil obsojen samo radi hudodelstva goljufije, ker je napeljeval h krivemu pričevanju, Franc Klopčič pa po § 103. srb. kaz. zakona, ker ie predlagal resolucijo, s katero so na nekem shodu zahtevali, da se Sedej izpusti iz ječe. Strojin in Berčič sta bila razun zakona o zaščiti države obsojena tudi radi zbiranja orožja. Hlebec pa poleg zakona o zaščiti di> žave še radi goljufije. Od 20 obtožencev je bilo torej obsojenih 7, oproščenih pa 13 (Lipušek, Hudo-mal, Marn. E. Weinberger. Siter, Erjavec, Klinc, M. Weinbergcr. Ko-bilšek. Sluga, Kozer. M. Klopčič in A. Čečova). Pri razglasitvi razsodbe je bila dvorana natlačeno nolna in je predsednik senata pred razglasom opozoril prisotne, tla se naj vzdržijo vsakega medklica in se nato mirno razidejo, kar se ie tudi zgodilo. ORJUNAŠI IN VSI POŠTENI .1UGOSLO VENCI! Opozarjamo vse in vsakogar, tako železniške uradnike in delavce, kakor tudi vse policijske in Gorinške uradnike na važne dokumente železniške službe. Glavni dokumenti so. temeljne knjige lokomotiv in kotlov, certifikati kotlov, rizbe vsake vrste, razne zapiske delavmške. kurilniškc in direkcijskc službe. , Podite vsi oprezni na vse. kajti vse navedeno ie za nadaljno želez-* ničarsko službo in ves obrat zelo važno. * Onima. Srebrna poroka. O. Josip Škerla v ji j. višji sodni oiicial v Ljubljani, praznuje danes v krogu svoje zveste družice Ane. srebrno poroko. Jubilantoma kličemo: Še na mnoga leta! Zahvala. Vsem, ki so nam povodom težke izgube našega dobrega, ljubljenega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Josipa Vrtačnika izrazili svoje sočutje, se najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo prečastitim oo. frančiškanom za njih tolažbo v najtežjih in bridkih zadnjih urah, pevskima zboroma „Ljubljanski zvon“ in .Slavec" za srce trgajoči žalostinki, ..Zadrugi umetno - trgovskih vrtnarjev biototik zo enotno spremstvo, nadalje vsem darovalcem prekrasnih vencev m šopkov in končno vsem onim, ki so tako mnogobrojno spremili našega nepozabnega pokojnika k večnemu počitku. Vsem naša najiskrenejša zahvala! Globoko žalujoče rodbine: VRTAČNIK, VIKTOR BAJT, OTON FILIPEK. Znižane cene za otroško vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki,, šivalni stroji m pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, Šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tildi na obroke. Ceniki tranko. Vozi brez bencina! Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Vozi z ogljem! je najmodernejšo urejena In izvruujo vsa tiskaruižka dela od najprlprosleJBegn do najmodernejšega. Tisk« £oV*ke, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvomica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za isnovne Sole in srednje Sole. Iilsanke, dnevniki in beležnice. inserirajte v ORJUNI! IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 46. Te!. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Uga. Tovarn« furnirja. Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št, 24. Telefon štev. 560. Stroihi pri vperabl oglja I R SLOGRAD Tel. Inter. 180. Tel. Inter. 189. Mia pisarna LJUBIM Spodnja Šla, Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo*-mostovih In podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga STROJI za obdelovanje lesa. ZVONOVI. TURBINE. Transmisije in železne konstrukcije, železo in kovinolnataa. Ognjegasae potrtbSiu. Sesaijk - tetiits. Strojne tovarne in livarne d. d. LJUBLJANA, Dunajska cesta 35. PI0IE1I1 ZINI Zft PJF.M0G ! D. V LJUBLJANI prodaja PREMOG ppnah premogovnikov za domačo vporabo Kattor ludi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog r in brikete. PililfflilVpffillD.1. V U1UMI MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15/1- Lastnik inž. Marko Kranjec. [Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik M- J. Galzinia.